Cenovno dostopne telekomunikacijske storitve - pravice uporabnikov

Evropska unija si prizadeva zagotoviti cenovno ugoden dostop do minimalnih elektronskih komunikacijskih storitev dobre kakovosti za vse uporabnike ob čim manjšem izkrivljanju trga.

AKT

Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)

POVZETEK

Evropska unija si prizadeva zagotoviti cenovno ugoden dostop do minimalnih elektronskih komunikacijskih storitev dobre kakovosti za vse uporabnike ob čim manjšem izkrivljanju trga.

ČEMU JE DIREKTIVA NAMENJENA?

Direktiva o univerzalnih storitvah uvaja posebna pravila za zagotavljanje storitev elektronske komunikacije znotraj EU. V zvezi s tem:

• določa obveznosti glede zagotavljanja nekaterih obveznih storitev (univerzalna storitev);
• določa pravice končnih uporabnikov in ustreznih obveznosti podjetij, ki zagotavljajo dostop do omrežij in storitev elektronske komunikacije za javnost.

KLJUČNE TOČKE

Obveznosti univerzalne storitve

Države EU morajo zagotoviti:

• da so storitve elektronske komunikacije določene kakovosti in po ugodni ceni dostopne vsem uporabnikom na njihovem ozemlju, ne glede na zemljepisni položaj;
• da se vsem, ki na določenem kraju zaprosijo za povezavo z javnim komunikacijskim omrežjem (npr. storitve elektronske komunikacije, dostopne javnosti, kot so telefonska in internetna povezava), to zagotovi (to je pomembno denimo za potrošnike na podeželskih ali geografsko izoliranih območjih);
• da je končnim uporabnikom na voljo vsaj en izčrpen imenik, ki se posodobi vsaj enkrat letno;
• da imajo invalidni uporabniki dostop do ponudbe, ki je prilagojena njihovim potrebam in je na enaki ravni, kot jo imajo drugi uporabniki;
• da imajo potrošniki z nizkimi prihodki dostop do posebnih tarif in prejmejo posebno pomoč.

Za financiranje čistih stroškov, ki jih imajo dobavitelji zaradi zagotavljanja univerzalne storitve (ki ni vedno dobičkonosna), lahko države EU vzpostavijo mehanizme za financiranje.

Interesi in pravice uporabnikov

Potrošniki morajo prejeti informacije, s katerimi lahko razumejo storitve, ki jih naročijo. V pogodbi: (i) so zagotovljene informacije o minimalnih standardih kakovosti storitve ter o nadomestilu in povračilu, ki velja, če niso izpolnjene ravni kakovosti; (ii) je navedena pravica do vključitve v telefonski imenik, ki je na voljo naročnikom; (iii) so vključene jasne informacije o pogojih za koriščenje promocijskih ponudb.

Direktiva določa tudi:

• pravico potrošnikov, da spremenijo ponudnika fiksnih ali mobilnih komunikacij v enem delovnem dnevu in hkrati obdržijo staro telefonsko številko;
• obveznost ponudnikov, da zagotovijo pregledne in pravočasne informacije o cenah in tarifah;
• posebno obveznost ponudnikov, da obveščajo o spremembah pogodbenih pogojev;
• obveznost ponudnika, da objavi primerljive in posodobljene informacije o kakovosti svojih storitev;
• možnost dostopa potrošnikov do vseh telefonskih številk v EU;
• brezplačno zagotavljanje evropske številke klica v sili „112“, z obveznostjo ponudnikov, da službam za ukrepanje ob izrednih dogodkih posredujejo informacije o lokaciji kličočega;
• spodbujanje posebnih številk „116“ za standardizirane storitve socialne službe, vključno s telefonsko številko za nujno obveščanje o pogrešanih otrocih.

KDAJ ZAČNE DIREKTIVA VELJATI?

Direktiva velja od 24. februarja 2002.

OZADJE

Direktiva je del svežnja telekomunikacijskih reform, ki vključuje štiri druge direktive (okvirno direktivo, direktivo o dostopu, direktivo o odobritvi in direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) in uredbo o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Več informacij je na voljo na spletni strani Evropske komisije in portalu Tvoja Evropa.

Zadnja posodobitev 22.09.2015