Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31998D0434

Varna zračna plovba: Prispevek k sistemu za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)

Varna zračna plovba: Prispevek k sistemu za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)

 

POVZETEK:

Sporazum med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo

Sklep 98/434/ES o Sporazumu med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju globalnega satelitskega navigacijskega sistema

KAJ JE NAMEN TEGA SPORAZUMA IN TEGA SKLEPA?

KLJUČNE TOČKE

Študije satelitske navigacije se razvijajo in so dosegle zadostno stopnjo zrelosti za evropski prispevek k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo, da bi ga ustvarili neodvisno od drugih načinov radijske navigacije in položaja, s čimer bi se povečalo vključevanje evropske industrije na to področje, tudi s pomočjo projektov, kot sta dva evropska satelitska navigacijska sistema Galileo in Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS)*, pa tudi trg GNSS.

Sporazum pokriva:

  • razvijanje operativne sposobnosti evropskega prispevka h GNSS 1* z uporabo obstoječih satelitskih sistemov in vsakim ustreznim povečanjem teh sistemov;
  • usklajevanje za doseganje polne operativne zmogljivosti GNSS 1;
  • vzporedno pripravljalno delo za GNSS 2*.

Pogodbenice soglašajo o naslednjem:

  • ESA prispeva z izvajanjem svojega Programa naprednih raziskav v telekomunikacijskih sistemih (ARTES), zlasti z razvojem EGNOS-a ter delovanjem (EGNOS) za preizkušanje in tehnično validacijo;
  • Eurocontrol določa zahteve civilnega letalstva in zagotavlja operativno sprejemljivost GNSS 1;
  • Evropska skupnost (zdaj EU) pomaga povezovati zahteve vseh uporabnikov in zagotavlja vzpostavitev EGNOS, vključno z leasingom radarskih odzivnikov AOR-E in geostacionarnih radarskih odzivnikov IOR Inmarsat III.

Skupni tristranski odbor se sestaja vsaj enkrat letno, da spremlja izvajanje tega sporazuma, oblikuje smernice in usklajuje skupne pristope pri doseganju pogojev sporazuma. Evropsko unijo zastopa Evropska komisija.

Vsaka pogodbenica:

  • mora deliti vse potrebne informacije, ki jih ima na voljo;
  • ne sme razkriti nobenih informacij, ki so bile izmenjane, kateri koli osebi, razen tistim, ki jih zaposluje ali ki so uradno pooblaščene za obdelavo takih informacij;
  • ne sme takih informacij uporabljati v komercialne namene.

Poleg tega sporazum:

  • določa lastninske pravice treh organizacij, ki se zavezujejo, da bodo sklenile finančne dogovore za izvajanje sporazuma;
  • vzpostavi mehanizem odgovornosti za dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi sporazuma;
  • zavezuje pogodbenice z jasno opredeljenimi vlogami, da se odnosi z javnostmi med njimi usklajujejo;
  • se lahko spremeni le s pisnim soglasjem;
  • je odprt za udeležbo ustreznih tretjih strank.

Spori med pogodbenicami se lahko:

  • predložijo Skupnemu tristranskemu odboru za neposredna pogajanja ali
  • jih razreši pet razsodnikov, tri imenujejo pogodbenice, dva pa odbor.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Sporazum je začel veljati 18. junija 1998.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Sistem za globalno satelitsko navigacijo (GNSS): svetovni satelitski sistem za določanje položaja, hitrosti in časa, namenjen stalnemu izpolnjevanju morebitnih zahtev uporabnikov za civilno uporabo.
Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS): evropsko povečanje obstoječih satelitskih navigacijskih sistemov in sistemov za določanje položaja z uporabo geostacionarnih satelitov (tj. sateliti, ki se zdijo stacionarni nad neko točko na zemlji) s ciljem povečati zmogljivost teh sistemov v oblakih po Evropi ter zagotoviti zmogljivost v vseh geostacionarnih difuzijskih območjih. EGNOS je evropski sestavni del GNSS 1.
GNSS 1: začetno izvajanje GNSS na podlagi obstoječih vojaških satelitskih navigacijskih sistemov ZDA in Rusije, izboljšanih s civilnimi sistemi, oblikovanimi za to, da uporabniku omogočijo dovolj neodvisno spremljanje celotnega sistema.
GNSS 2: civilni satelitski navigacijski sistem, razširjen po vsem svetu, ki ga je treba mednarodno nadzorovati in upravljati in ki izpolnjuje zahteve vseh vrst uporabnikov za določanje položaja, hitrosti in časa.

GLAVNA DOKUMENTA

Sporazum med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS) (UL L 194, 10.7.1998, str. 16–24).

Sklep Sveta 98/434/ES z dne 18. junija 1998 o Sporazumu med Evropsko skupnostjo, Evropsko vesoljsko agencijo in Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe o evropskem prispevku k razvoju globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (UL L 194, 10.7.1998, str. 15).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1–24).

Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 276, 20.10.2010, str. 11–21).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 912/2010 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 10.09.2020

Na vrh