24.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 240/13

1.

Eden od ključnih ciljev Unije je zgraditi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem se v celoti spoštujejo temeljne pravice. Zato je treba na podlagi Pogodb in njunih ustreznih protokolov sprejeti usklajene strateške ukrepe v zvezi z azilom, priseljevanjem, mejami ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem.

2.

Vse razsežnosti Evrope, ki varuje svoje državljane in pravice oseb, ki živijo v Uniji in zunaj nje, so medsebojno povezane. Uspešnost enega področja je odvisna od uspešnosti drugih področij, pa tudi od sinergij s povezanimi področji politike. Rešitev številnih izzivov v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice leži v odnosih s tretjimi državami, kar pomeni, da bi bilo treba izboljšati povezavo med notranjo in zunanjo politiko EU. To se mora odražati v sodelovanju med institucijami in organi EU.

3.

Zdaj je splošna prednostna naloga dosledno prenesti obstoječe pravne instrumente in strateške ukrepe v nacionalno zakonodajo, jih učinkovito uveljaviti in konsolidirati, pri tem pa se opreti na dosedanje programe. Ključnega pomena je izboljšati operativno sodelovanje, pri čemer je treba izkoristiti možnosti inovacij na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ter okrepiti vlogo različnih agencij EU in zagotoviti strateško uporabo sredstev EU.

4.

Pri nadaljnjem razvoju območja svobode, varnosti in pravice v prihodnjih letih bo bistveno zagotoviti zaščito in podpiranje temeljnih pravic, pa tudi varstvo osebnih podatkov, in pri tem obravnavati vprašanja varnosti – tudi v odnosih s tretjimi državami – ter sprejeti trden splošni okvir EU za varstvo podatkov do leta 2015.

5.

Unija zaradi nestabilnih razmer v mnogih delih sveta ter svetovnega in evropskega demografskega razvoja potrebuje učinkovito in dobro vodeno politiko na področju migracij, azila in upravljanja meja, ki bo v skladu s členom 80 PDEU, če ga bomo pravilno izvajali, temeljila na načelih solidarnosti in pravične delitve odgovornosti. Potreben je celosten pristop, da se čim bolj izkoristijo prednosti zakonitih migracij in zaščitijo tisti, ki zaščito potrebujejo, obenem pa odločno rešuje problematika nezakonitih migracij in učinkovito upravljajo zunanje meje EU.

6.

Da bi bila še naprej privlačen cilj za nadarjene in usposobljene ljudi, mora Evropa oblikovati strategije, da na podlagi usklajenih in učinkovitih pravil ter ob upoštevanju informacij, pridobljenih v dialogu s poslovno skupnostjo, čim bolj izkoristi priložnosti, ki jih prinašajo zakonite migracije. Unija bi tudi morala podpreti prizadevanja držav članic za dejavne politike vključevanja, ki podpirajo socialno kohezijo in gospodarsko dinamiko.

7.

Ker ima Unija obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito, potrebuje močno evropsko azilno politiko, ki temelji na načelih solidarnosti in odgovornosti. Neizpodbitna prednostna naloga je popoln prenos skupnega evropskega azilnega sistema in njegovo učinkovito delovanje. Na podlagi tega bi se morala vzpostaviti visoka skupna merila in spodbuditi močnejše sodelovanje, kar bi ustvarilo enake konkurenčne pogoje, v skladu s katerimi bi imeli prosilci za azil enaka postopkovna jamstva in možnosti zaščite v vsej Uniji. To bi moralo biti povezano z okrepljeno vlogo Evropskega azilnega podpornega urada, zlasti pri spodbujanju enotne uporabe pravnega reda. Zaradi usklajenosti praks se bo okrepilo medsebojno zaupanje in mogoče bo narediti naslednje korake.

8.

Ukvarjanje z vprašanji temeljnih vzrokov za nezakonite migracije je bistveni del migracijske politike EU. To bo skupaj s preprečevanjem in obvladovanjem nezakonitih migracij pripomoglo k izogibanju smrtnim žrtvam med migranti, ki se podajajo na tvegano pot. Trajno rešitev je mogoče najti le z okrepljenim sodelovanjem z državami izvora in tranzita, kar vključuje tudi pomoč pri okrepitvi njihovih zmogljivosti za upravljanje migracij in meja. Migracijske politike morajo postati dosti močnejši sestavni del zunanje in razvojne politike Unije, k čemur bi pripomogla uporaba načela „več za več“ in upoštevanje Globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti. Posvetiti bi se bilo treba naslednjim elementom:

9.

Zaradi schengenskega območja, ki ljudem omogoča potovanje brez kontrol na notranjih mejah, in vse večjega števila ljudi, ki potujejo v EU, je potrebno učinkovito upravljanje skupnih zunanjih meja EU, da se zagotovi močna zaščita. Unija mora uporabiti vse razpoložljive instrumente, da podpre države članice pri tem. Zato:

Obenem bi bilo treba posodobiti skupno vizumsko politiko, in sicer z omogočanjem lažjega zakonitega potovanja in okrepitvijo schengenskega konzularnega sodelovanja na lokalni ravni ob hkratnem ohranjanju visoke ravni varnosti in izvajanju novega schengenskega sistema upravljanja.

10.

Bistveno je, da se z operativnim policijskim sodelovanjem ter preprečevanjem hudih oblik organiziranega kriminala, npr. trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi, in korupcije ter bojem proti temu vzpostavi resnično območje varnosti za evropske državljane. Obenem je potrebna učinkovita politika EU na področju boja proti terorizmu, v okviru katere vsi zadevni akterji tesno sodelujejo ter ki vključuje notranji in zunanji vidik boja proti terorizmu. Evropski svet v zvezi s tem ponovno potrjuje pomen vloge Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu. Unija bi morala v boju proti kriminalu in terorizmu podpreti nacionalne organe ter pri tem uporabiti vse instrumente pravosodnega in policijskega sodelovanja ob močnejši usklajevalni vlogi Europola in Eurojusta, med drugim tudi s:

11.

Za EU je bistveno nemoteno delovanje resničnega območja pravice ob upoštevanju različnih pravnih sistemov in tradicij držav članic. V zvezi s tem bi bilo treba še bolj okrepiti medsebojno zaupanje v pravosodne sisteme držav članic. Trdna evropska politika bo prispevala h gospodarski rasti tako, da bo podjetjem in potrošnikom pomagala izkoristiti prednosti zanesljivega poslovnega okolja na notranjem trgu. Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se:

12.

Pravica državljanov EU, da se prosto gibajo ter prebivajo in delajo v drugih državah članicah, je ena od temeljnih svoboščin Evropske unije, zato jo je treba zaščititi, med drugim tudi pred morebitnimi zlorabami in goljufivimi zahtevki.

13.

Evropski svet poziva institucije in države članice EU, da zagotovijo ustrezno zakonodajno in operativno nadaljnje ukrepanje na podlagi teh smernic; leta 2017 bo pripravil vmesni pregled.