Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02017R0892-20180101

    Consolidated text: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/892/2018-01-01

    02017R0892 — SL — 01.01.2018 — 001.001


    To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

    ►B

    IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/892

    z dne 13. marca 2017

    o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

    (UL L 138 25.5.2017, str. 57)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      št.

    stran

    datum

    ►M1

    IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1146 z dne 7. junija 2018

      L 208

    9

    17.8.2018




    ▼B

    IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/892

    z dne 13. marca 2017

    o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave



    POGLAVJE I

    ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV



    ODDELEK 1

    Uvodna določba

    Člen 1

    Vsebina in področje uporabe

    1.  Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, razen v zvezi s tržnimi standardi.

    2.  Poglavja od I do V se uporabljajo le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.



    ODDELEK 2

    Operativni programi

    Člen 2

    Nacionalna strategija za trajnostne operativne programe

    Struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sta določeni v Prilogi I k tej uredbi.

    Člen 3

    Nacionalni okvir za okoljske ukrepe in upravičene naložbe

    1.  V ločenem oddelku nacionalnega okvira iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se navedejo zahteve iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki jih morajo izpolniti okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa.

    Nacionalni okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    Seznam iz drugega pododstavka lahko vključuje naslednje vrste okoljskih ukrepov:

    (a) ukrepe, ki so enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem iz člena 28 oziroma člena 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so predvideni v programu za razvoj podeželja zadevne države članice;

    (b) naložbe, ki so koristne za okolje;

    (c) druge ukrepe, ki so koristni za okolje, vključno s tistimi, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na neko poljino, ampak so povezani s sektorjem sadja in zelenjave, če prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi.

    Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep iz točk (b) in (c) tretjega pododstavka navaja:

    (a) utemeljitev ukrepa na podlagi njegovega vpliva na okolje in

    (b) posebno obveznost ali obveznosti, ki jih vključuje.

    Nacionalni okvir vključuje vsaj en ukrep o uporabi postopkov za celostno zatiranje škodljivcev.

    2.  Okoljski ukrepi, enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Kadar trajanje ukrepa presega trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

    Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti ob upoštevanju rezultatov vrednotenja v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 57(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

    3.  Naložbe, koristne za okolje, ki se izvedejo v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali naložbe, ki se izvedejo v prostorih njihovih članov proizvajalcev, so upravičene do podpore, če:

    (a) bi lahko zmanjšale trenutno uporabo proizvodnih vložkov, emisij onesnaževal ali odpadkov pri proizvodnem procesu, ali

    (b) bi lahko uporabo fosilnih energetskih virov nadomestile z uporabo obnovljivih virov energije, ali

    (c) bi lahko zmanjšale okoljska tveganja, povezana z uporabo nekaterih proizvodnih vložkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi ali gnojili, ali

    (d) prispevajo k izboljšanju okolja, ali

    (e) so povezane z neproduktivnimi naložbami, potrebnimi za doseganje ciljev kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti v zvezi z ekološkim kmetovanjem, zlasti kadar se navedeni cilji nanašajo na varstvo habitatov in biotske raznovrstnosti.

    4.  Naložbe iz točke (a) odstavka 3 so upravičene do podpore, če zagotovijo vsaj 15-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem:

    (a) uporabe proizvodnih vložkov, ki so neobnovljivi naravni viri, kot je voda ali fosilno gorivo, ali morebitnega vira onesnaževanja okolja, kot so gnojila, fitofarmacevtska sredstva ali nekatere vrste virov energije;

    (b) emisij onesnaževal zraka, tal ali vode pri proizvodnem procesu ali

    (c) nastajanja odpadkov, vključno z odpadno vodo, pri proizvodnem procesu.

    Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka sprejmejo naložbe, ki omogočajo vsaj 7-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem, če navedene naložbe omogočajo vsaj eno dodatno okoljsko korist.

    Pričakovano zmanjšanje in, kjer je primerno, pričakovana dodatna okoljska korist se prikažeta predhodno v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev predloži ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo naložbe, kot to potrjuje tehnična dokumentacija ali neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak, s katerim se je strinjala država članica.

    Naložbe, namenjene zmanjšanju porabe vode:

    (a) zagotovijo vsaj 5-odstotno zmanjšanje porabe vode v kapalnem namakalnem sistemu ali podobnih sistemih v primerjavi s porabo pred naložbo in

    (b) ne prinesejo neto povečanja namakalnega območja, razen če skupna poraba vode za namakanje celotne kmetije, vključno s povečanim območjem, ne preseže povprečja porabe vode za preteklih pet let pred naložbo.

    5.  Naložbe iz točke (b) odstavka 3, ki zajemajo sisteme za proizvodnjo energije, so upravičene do podpore, če količina proizvedene energije ne presega količine, ki se lahko letno predhodno porabi za s sadjem in zelenjavo povezane ukrepe organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe ali članov organizacije proizvajalcev, ki imajo korist od naložbe.

    6.  Naložbe iz točk (c) in (d) odstavka 3 so upravičene do podpore, kadar prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi, čeprav njihovega prispevka ni mogoče količinsko ovrednotiti.

    Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev zagotovi dokazila o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem. Nacionalni pristojni organ lahko zahteva, da se dokazila zagotovijo v obliki specifikacij projekta, ki jih potrdi neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak na zadevnih okoljskih področjih.

    7.  Za okoljske ukrepe veljajo naslednja pravila:

    (a) različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi. Kadar se okoljski ukrepi, razen naložb v osnovna sredstva, izvajajo hkrati, raven podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroči takšno izvajanje;

    (b) obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve pomenijo zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi;

    (c) naložbe, koristne za okolje, iz odstavka 3 so v celoti upravičene do podpore.

    Člen 4

    Vsebina operativnih programov

    1.  Operativni programi vključujejo:

    ▼M1

    (a) opis začetnega stanja na podlagi kazalnikov iz razpredelnice 4.1 Priloge II, kadar je to ustrezno;

    ▼B

    (b) cilje programa ob upoštevanju napovedi za proizvodnjo in prodajo z utemeljitvijo, kako naj bi program prispeval k nacionalni strategiji in je v skladu z njenimi cilji, vključno z vzpostavljanjem ravnovesja med dejavnostmi. Opis ciljev določa posamezne izmerljive cilje, da se olajša spremljanje postopnega napredka pri izvajanju programa;

    (c) predlagane ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz;

    (d) trajanje programa in

    (e) finančne vidike, zlasti:

    (i) metodo izračuna in stopnjo finančnih prispevkov,

    (ii) postopek za financiranje operativnega sklada,

    (iii) informacije, ki so potrebne za utemeljitev različnih stopenj prispevkov, ter

    (iv) proračun in časovni načrt za dejavnosti za vsako leto izvajanja programa.

    2.  V operativnih programih je navedeno:

    (a) obseg, v katerem različni ukrepi dopolnjujejo druge ukrepe in so skladni z njimi, vključno z ukrepi, ki se financirajo ali so upravičeni do podpore iz drugih skladov Unije, zlasti na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, in programi promocije, odobreni na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ). Če je ustrezno, se je treba sklicevati tudi na ukrepe, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih operativnih programov, in

    (b) da ne povzročajo tveganja dvojnega financiranja iz skladov Unije.

    Člen 5

    Dokumentacija, ki jo je treba predložiti skupaj z operativnim programom

    Operativnim programom je treba priložiti:

    (a) dokazilo o ustanovitvi operativnega sklada;

    (b) pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da bo ravnala v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 in to uredbo, ter

    (c) pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da ni prejela in ne bo neposredno ali posredno prejemala sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave.

    Člen 6

    Rok za predložitev

    1.  Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež, do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je treba izvesti zadevni program. Države članice lahko določijo tudi poznejši datum od 15. septembra.

    2.  Kadar pravna oseba ali jasno opredeljeni del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali skupino proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od priznanja, ki se podeli najpozneje do končnega datuma iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

    Člen 7

    Obdobja izvajanja operativnih programov

    1.  Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

    2.  Operativni programi, ki se odobrijo do 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

    Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

    3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se ob uporabi tretjega pododstavka člena 33(2) ali drugega pododstavka člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu z navedenimi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.



    ODDELEK 3

    Pomoč

    Člen 8

    Odobreni znesek pomoči

    Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči do 15. decembra leta pred letom, za katero se pomoč zaprosi.

    Z odstopanjem od prvega odstavka, kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 33(2) ali drugi pododstavek člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, države članice obvestijo navedene organizacije in združenja o odobrenem znesku pomoči najpozneje do 20. januarja leta, za katero se pomoč zaprosi.

    ▼M1

    Člen 8a

    Izvajanje zvišanja zgornje meje finančne pomoči Unije s 50 % na 60 %

    1.  Zvišanje zgornje meje finančne pomoči Unije s 50 % na 60 % za operativni program ali del operativnega programa priznane organizacije proizvajalcev iz člena 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se odobri, če:

    (a) so pogoji iz člena 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izpolnjeni v vsakem letu izvajanja operativnega programa in ob upoštevanju postopka iz člena 9(2)(g) te uredbe;

    (b) priznana organizacija proizvajalcev vloži zahtevek ob predložitvi operativnega programa.

    2.  Za namene zvišanja zgornje meje finančne pomoči Unije s 50 % na 60 % za operativni program ali njegov del se stopnja trženja proizvodnje sadja in zelenjave s strani organizacij proizvajalcev iz člena 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izračuna za vsako leto trajanja operativnega programa, in sicer kot delež vrednosti proizvodnje, ki jo organizacije proizvajalcev tržijo v dani državi članici, glede na skupno vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki se v dani državi članici trži v referenčnem obdobju, določenem v členu 23(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

    Vendar države članice, ki uporabljajo nadomestno metodo iz člena 23(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, stopnjo trženja proizvodnje sadja in zelenjave s strani organizacij proizvajalcev iz člena 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izračunajo za vsako leto trajanja operativnega programa, in sicer kot delež vrednosti proizvodnje, ki jo organizacije proizvajalcev tržijo v dani državi članici, glede na skupno vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki se v dani državi članici trži v obdobju od 1. januarja do 31. decembra leta pred letom, v katerem je pomoč odobrena v skladu s členom 8 te uredbe.

    3.  Države članice organizacijo proizvajalcev, ki je vložila zahtevek, obvestijo o odobrenem znesku pomoči, vključno z zneskom zvišanja, odobrenega v skladu s členom 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013, najpozneje do 15. decembra leta pred izvajanjem operativnega programa, kot je določeno v členu 8 te uredbe.

    4.  Države članice vsako leto trajanja operativnega programa preverijo, da so izpolnjeni pogoji za zvišanje zgornje meje finančne pomoči Unije s 50 % na 60 %, kot je navedeno v členu 34(3)(f) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    ▼B

    Člen 9

    Zahtevki za pomoč

    1.  Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi.

    2.  Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

    (a) zahtevana pomoč;

    (b) vrednost tržne proizvodnje;

    (c) finančni prispevki, ki so naloženi članom, in finančni prispevki organizacije proizvajalcev;

    (d) stroški, nastali v zvezi z operativnim programom;

    (e) stroški v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, razčlenjeni po dejavnostih;

    (f) delež operativnega sklada, ki se porabi za preprečevanje in obvladovanje kriz, razčlenjen po dejavnostih;

    (g) skladnost s členom 33(3), prvim pododstavkom člena 33(5) in členom 34 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

    (h) pisna zaveza organizacije proizvajalcev, da ni prejela dvojnih sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za ukrepe ali dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave;

    (i) v primeru zahtevka za plačilo na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto iz člena 31(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, dokazilo o izvajanju zadevne dejavnosti in

    (j) letno poročilo iz člena 21.

    3.  Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

    (a) zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa zaradi razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati;

    (b) te dejavnosti se lahko izvedejo do 30. aprila leta, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi, in

    (c) v operativnem skladu ostane enakovreden prispevek organizacije proizvajalcev.

    Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 11(2), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, in na podlagi dokazila o upravičenosti do pomoči.

    4.  Pristojni organ države članice lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in se je upošteval rok za plačilo iz člena 10. Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude zahtevka.

    5.  Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, le v imenu tistih članic, ki so organizacije proizvajalcev, priznane v državi članici, ki je priznala zadevno združenje organizacij proizvajalcev, in če se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija iz odstavka 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci do pomoči.

    ▼M1

    6.  Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za pomoč v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ravni organizacij proizvajalcev, v tisti državi članici, v kateri so priznane. Če so organizacije proizvajalcev članice nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, predložijo kopijo zahtevka državi članici, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež.

    7.  Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev vloži zahtevek za pomoč v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ravni nadnacionalnega združenja, v državi članici, v kateri ima zadevno združenje sedež. Države članice zagotovijo, da ni tveganja za dvojno financiranje.

    ▼B

    Člen 10

    Izplačilo pomoči

    Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

    Člen 11

    Predplačila

    1.  Zahtevki za predplačila se lahko v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

    Skupna predplačila, izplačana za neko leto, ne presegajo 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativni program.

    2.  Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 ( 3 ).

    3.  Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

    Člen 12

    Delna izplačila

    1.  Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa.

    2.  Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim podporna dokumentacija, kot so računi in druga dokazila, iz katerih je razvidno plačilo.

    3.  Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne presegajo 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.



    POGLAVJE II

    UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRIZ

    Člen 13

    Ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks

    Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks, da se štejejo kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

    Člen 14

    Ukrepi za promocijo in obveščanje

    ▼M1

    1.  Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za promocijo in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, ne glede na to, ali se navedeni ukrepi nanašajo na preprečevanje ali obvladovanje kriz. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je to potrebno.

    Glavni cilj teh ukrepov je povečanje konkurenčnosti proizvodov, ki jih tržijo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, v primeru resnih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih sorodnih težav.

    Posebni cilji ukrepov za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja, so:

    (a) povečanje ozaveščenosti glede kakovosti kmetijskih proizvodov, pridelanih v Uniji, in glede visokih standardov kakovosti, ki veljajo za njihovo pridelavo v Uniji;

    (b) povečanje konkurenčnosti in potrošnje kmetijskih proizvodov in nekaterih predelanih proizvodov, proizvedenih v Uniji, ter povečanje ozaveščenosti glede njihove kakovosti tako znotraj kot tudi zunaj Unije;

    (c) povečanje ozaveščenosti glede shem kakovosti Unije tako znotraj kot tudi zunaj Unije;

    (d) povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov in nekaterih predelanih proizvodov, proizvedenih v Uniji, s poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti, ter

    (e) prispevanje k ponovni vzpostavitvi običajnih tržnih pogojev na trgu Unije v primeru resnih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih sorodnih težav.

    ▼B

    2.  Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih potekajočih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih zadevna organizacija proizvajalcev izvaja v svojem operativnem programu ter se ne nanašajo na preprečevanje in obvladovanje kriz.

    Člen 15

    Tržni standardi za proizvode, umaknjene s trga

    1.  Proizvod, umaknjen s trga, je v skladu s tržnim standardom za zadevni proizvod v smislu naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Kadar se proizvodi umaknejo v razsutem stanju, morajo biti izpolnjene minimalne zahteve za razred II.

    Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

    2.  Če za posamezni proizvod tržni standard ni določen, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge III. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

    Člen 16

    Stroški prevoza za brezplačno razdelitev

    1.  Za stroške prevoza po kopnem za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi lestvice stroškov na enoto, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge IV.

    V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in končnim krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in končnim krajem dostave, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi IV, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

    V primeru kombiniranega prevoza so veljavni stroški prevoza vsota stroškov, ki ustrezajo razdalji prevoza po kopnem, in 60 % povečanja stroškov, če je bila celotna razdalja prevoza opravljena po kopnem, kot je določeno v Prilogi IV.

    2.  Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

    Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

    (a) imena upravičenih organizacij;

    (b) količino zadevnih proizvodov;

    (c) prevzem s strani upravičenih organizacij in uporabljena prevozna sredstva ter

    (d) razdaljo med krajem umika in krajem dostave.

    Člen 17

    Stroški razvrščanja in pakiranja za brezplačno razdelitev

    1.  Za stroške razvrščanja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov. Za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, se uporabijo pavšalni zneski, določeni v Prilogi V.

    2.  Na enotah pakiranja proizvodov za brezplačno razdelitev so razvidni evropski simbol in ena ali več izjav iz Priloge VI.

    3.  Stroške razvrščanja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

    Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

    (a) imena upravičenih organizacij;

    (b) količino zadevnih proizvodov in

    (c) prevzem s strani upravičenih organizacij, pri čemer se navede še način predstavitve.



    POGLAVJE III

    NACIONALNA FINANČNA POMOČ

    Člen 18

    Odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči

    1.  Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

    Zahtevku se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno:

    (a) da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, v skladu s členom 52 Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

    (b) da imajo korist od navedene pomoči le proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki so bili proizvedeni v zadevni regiji, in

    (c) podatki o organizacijah proizvajalcev ter znesek zadevne pomoči in delež finančnih prispevkov v skladu s členom 32(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.  Komisija v treh mesecih s sklepom odobri ali zavrne zahtevek. Navedeno obdobje začne veljati od dne, ki sledi dnevu, ko je Komisija od države članice prejela popoln zahtevek. Če Komisija v treh mesecih ne zahteva dodatnih informacij, se zahtevek šteje za popolnega.

    Člen 19

    Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo

    1.  Za zahtevke za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo se smiselno uporabljata člena 9 in 10.

    2.  Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o izplačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

    Člen 20

    Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

    1.  Države članice lahko pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa, vložijo zahtevek za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se dejansko izplača organizacijam proizvajalcev.

    Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 35(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let.

    Pri izračunu stopnje organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se upošteva tudi vrednost proizvodnje sadja in zelenjave skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

    Zahtevek za nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč vsebuje tudi:

    (a) podatke o zadevnih organizacijah proizvajalcev;

    (b) znesek izplačane pomoči, ki je za vsako organizacijo proizvajalcev omejena na prvotno odobreni znesek, in

    (c) opis operativnega sklada, iz katerega so razvidni skupni znesek, finančna pomoč Unije, nacionalna finančna pomoč ter prispevki organizacij proizvajalcev in njihovih članov.

    2.  Komisija zahtevo odobri ali zavrne.

    Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči ali če se niso spoštovala pravila o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu z njo.

    3.  Kadar je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 ( 4 ).

    4.  Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev. Povrnjeni znesek ne presega 48 % finančne pomoči Unije iz člena 32(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.



    POGLAVJE IV

    INFORMACIJE, POROČILA IN PREGLEDI



    ODDELEK 1

    Informacije in poročila

    Člen 21

    Informacije in letna poročila skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter letna poročila držav članic

    1.  Skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev na zahtevo pristojnega organa države članice predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zbiranje informacij o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov. Od organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zahteva, da predložijo podatke o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje.

    2.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju svojih operativnih programov skupaj z zahtevki za pomoč.

    Navedena letna poročila se nanašajo na:

    (a) operativni program, ki je bil izveden v predhodnem letu;

    (b) glavne spremembe operativnega programa ter

    (c) razlike med predvidenim in zahtevanim zneskom pomoči.

    3.  Letno poročilo organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev vsebuje:

    (a) podatke o dosežkih operativnega programa na podlagi kazalnikov iz Priloge II in, kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije:

    (i) enotni temeljni kazalniki in kazalniki (finančnega) vložka se uporabijo v vsakem letnem poročilu,

    (ii) kazalniki rezultatov in dosežka se uporabijo v zadnjih dveh letih operativnega programa ter

    (b) povzetek glavnih težav, ki so se pojavile pri upravljanju programa, in ukrepov, sprejetih za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa.

    V letnem poročilu se po potrebi v skladu z nacionalno strategijo in členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi, kateri zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred morebitnimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

    4.  Iz letnega poročila organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev za predzadnje leto operativnega programa je razvidno, v kakšnem obsegu so bili doseženi zastavljeni programski cilji. V tem poročilu se navedejo tudi dejavniki, ki so prispevali k uspešnemu ali neuspešnemu izvajanju programa in kako so se navedeni dejavniki upoštevali v potekajočem programu ali se bodo upoštevali v naslednjem operativnem programu.

    Države članice vključijo podatke o primerih iz prvega pododstavka v svoje letno poročilo iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.



    ODDELEK 2

    Pregledi

    Člen 22

    Enoten identifikacijski sistem

    Države članice zagotovijo, da se za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, v zvezi z njihovimi zahtevki za pomoč uporablja enotni identifikacijski sistem. Ta identifikacijski sistem je združljiv s sistemom za identifikacijo upravičencev iz člena 73 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

    Člen 23

    Postopki predložitve

    Države članice ne glede na člene 9, 24 in 25 zagotovijo postopke za predložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnih programov in zahtevkov za plačilo.

    Člen 24

    Dodelitev priznanja

    1.  Države članice pred dodelitvijo priznanja organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev v skladu s členom 154(4)(a) ali členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, da preverijo skladnost z merili za priznanje.

    2.  Države članice opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v zvezi z merili za priznanje, ki veljajo za vse priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, vsaj vsakih pet let, tudi če organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne izvajajo operativnega programa.

    Člen 25

    Odobritev operativnih programov in njihovih sprememb

    1.  Države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 33 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, preverijo operativni program, predložen v odobritev, in po potrebi zahtevek za spremembo. Navedeni pregledi zadevajo zlasti:

    (a) točnost informacij iz člena 4(1)(a), (b) in (e), ki se vključijo v osnutek operativnega programa;

    (b) skladnost programa s členom 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter z nacionalnima strategijo in okvirom;

    (c) upravičenost ukrepov in predlaganih izdatkov ter

    (d) skladnost in strokovno kakovost programa, utemeljenost ocen, načrt pomoči in načrtovanje izvajanja programa.

    2.  Pri pregledih iz odstavka 1 se preveri, ali so:

    (a) cilji merljivi, se lahko spremljajo in dosežejo s predlaganimi ukrepi ter

    (b) so dejavnosti, za katere se pomoč zaprosi, skladne z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravom Unije, zlasti glede državne pomoči, programov za razvoj podeželja in programov promocije ter obveznih standardov, ki jih določa nacionalna zakonodaja ali strategija.

    Člen 26

    Upravni pregledi

    1.  Postopki v zvezi z upravnimi pregledi zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

    2.  Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč.

    3.  Upravni pregledi zahtevkov za pomoč po potrebi vključujejo preverjanje:

    (a) letnega poročila o izvajanju operativnega programa skupaj s priloženim zahtevkom za pomoč;

    (b) vrednosti tržne proizvodnje, prispevkov za operativni sklad in nastalih izdatkov;

    (c) točne korelacije izdatkov, ki se uveljavljajo, z dobavljenimi proizvodi in izvedenimi storitvami;

    (d) skladnosti opravljenih dejavnosti z dejavnostmi, vključenimi v odobreni operativni program, ter

    (e) upoštevanja finančnih ali drugih omejitev in pragov.

    4.  Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z dokazili o plačilu. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali z dovoljenjem države članice na ime enega ali več članov proizvajalcev. Računi v zvezi s stroški dela iz točke 2 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2017/891 pa se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) navedene uredbe, ali z dovoljenjem države članice na ime zadrug, ki so članice organizacije proizvajalcev.

    Člen 27

    Pregledi na kraju samem za letne zahtevke za pomoč

    1.  Države članice izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in po potrebi njihovih odvisnih družb za zagotovitev skladnosti s pogoji za priznanje, dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu v skladu s členom 9(1), ki dopolnjujejo upravne preglede.

    2.  Pregledi na kraju samem so povezani z vzorcem, ki zajema najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči za vsako leto. Vsako organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki izvajajo operativni program, se obišče vsaj enkrat na tri leta.

    3.  Država članica določi organizacije proizvajalcev, ki jih je treba pregledati na podlagi analize tveganja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:

    (a) višina pomoči;

    (b) ugotovitve pregledov iz prejšnjih let;

    (c) naključni parameter in

    (d) drugi parametri, ki jih določijo države članice.

    4.  Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda.

    5.  Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, njenih članov ali po potrebi njenih odvisnih družb, ki se lahko preverijo med obiskom in jih ni bilo mogoče preveriti med upravnimi pregledi. Pregledi na kraju samem zadevajo zlasti:

    (a) skladnost z merili za priznanje v zadevnem letu;

    (b) izvajanje dejavnosti in njihovo skladnost z odobrenim operativnim programom;

    (c) v zvezi z zadevnim številom dejavnosti: skladnost izdatkov s pravom Unije in upoštevanje rokov, ki so v njem določeni;

    (d) uporabo operativnega sklada, vključno s prijavljenimi izdatki iz zahtevkov za predplačila ali delna plačila, vrednostjo tržne proizvodnje, prispevki v operativni sklad in prijavljenimi izdatki na podlagi računovodskih ali enakovrednih dokumentov;

    (e) popolno dobavo proizvodov, ki jo opravijo člani, izvajanje storitev in pristnost izdatkov, ki se uveljavljajo, ter

    (f) preglede druge stopnje v skladu s členom 30 za stroške umikov s trga, zgodnjega obiranja in opustitve spravila.

    6.  Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

    Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

    Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč, vendar najpozneje pred izplačilom pomoči.

    7.  Razen v izjemnih okoliščinah vključujejo pregledi na kraju samem ogled prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, ali obisk pri organizatorju dejavnosti, če je dejavnost nematerialna. Zlasti se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz odstavka 2, opravi vsaj en obisk, namenjen preverjanju izvajanja.

    Države članice se lahko odločijo, da takšnih obiskov ne bodo opravile za manjše ukrepe ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost ni bila izvedena. Zadevna odločitev in njena utemeljitev se evidentirata. Merila za analizo tveganja iz odstavka 3 se smiselno uporabljajo za ta odstavek.

    8.  Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz odstavka 2.

    9.  Rezultati pregledov na kraju samem se ovrednotijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali organe. V tem vrednotenju se ugotovijo tudi vzroki takega stanja ter se opredelijo morebitni potrebni nadaljnji pregled ter priporočljivi popravni in preventivni ukrepi.

    Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, država članica med letom v zadevni regiji, organizaciji ali združenju opravi dodatne preglede in poveča delež ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

    Člen 28

    Poročila o pregledih na kraju samem

    1.  Za vsak pregled na kraju samem se pripravi podrobno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

    (a) shemo pomoči in pregledane zahtevke;

    (b) imena in funkcije prisotnih oseb;

    (c) pregledane dejavnosti, ukrepe in dokumente, vključno z revizijsko sledjo in preverjenimi dodatnimi dokazili ter

    (d) rezultate pregleda.

    2.  Predstavniku organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu in zapiše svoje pripombe. Kadar so ugotovljene nepravilnosti, upravičenec prejme kopijo poročila.

    Člen 29

    Pregledi prve stopnje za umike s trga

    1.  Države članice v vsaki organizaciji proizvajalcev opravijo preglede prve stopnje za umike s trga, ki so sestavljeni iz pregleda dokumentov, preverjanja identitete, fizičnega pregleda mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 15 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 44(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v rokih, določenih v skladu z odstavkom 2 navedenega člena.

    2.  Pregledi prve stopnje zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za brezplačno razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov pod pogoji, ki jih določi država članica v skladu s členom 46 Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

    3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice, kadar so proizvodi namenjeni za brezplačno razdelitev, preverijo manjši delež, kot je določen v navedenem odstavku, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo dodatne preglede.

    Člen 30

    Pregledi druge stopnje za umike s trga

    1.  Države članice preglede druge stopnje za umike s trga opravljajo v prostorih organizacije proizvajalcev in prejemnikov umaknjenih proizvodov na podlagi analize tveganja. Analiza tveganja vključuje ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in to, ali ima organizacija proizvajalcev opredeljeno obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Ta analiza tveganja se uporablja kot podlaga za določitev najmanjše pogostnosti pregledov druge stopnje za posamezno organizacijo proizvajalcev.

    2.  Pregledi druge stopnje iz odstavka 1 zadevajo:

    (a) posebne evidence zalog in računovodske evidence, ki jih morajo voditi vse organizacije proizvajalcev pri umikih s trga v zadevnem tržnem letu;

    (b) količine, dane v promet, kakor je navedeno v zahtevkih za pomoč, pregledovanje zlasti evidence zalog in računovodske evidence, račune in zagotavljanje, da se izjave ujemajo z računovodskimi in davčnimi podatki zadevnih organizacij proizvajalcev;

    (c) račune, zlasti verodostojnost neto prejemkov organizacij proizvajalcev, kot so prijavljeni v njihovih zahtevkih za plačilo, in sorazmernost vseh stroškov umikov s trga, ter

    (d) namenskost umaknjenih proizvodov, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo, in njihovo denaturacijo.

    3.  Vsak pregled vključuje vzorec, ki zajema najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu umaknila s trga.

    4.  Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz točke (a) odstavka 2 za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta gibanje količin, izraženih v tonah:

    (a) v zvezi s proizvodnjo članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev v skladu s členom 12(1)(b) in (c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

    (b) v zvezi s prodajo organizacije proizvajalcev, opredeljeno po proizvodih, namenjenih za trg svežih proizvodov, in proizvodih za predelavo ter

    (c) v zvezi s proizvodi, umaknjenimi s trga.

    5.  Preverjanje namembnosti proizvodov, umaknjenih s trga, vključuje:

    (a) vzorčno pregledovanje evidenc zalog, ki jih vodijo prejemniki, in računovodskih evidenc zadevnih dobrodelnih organizacij ali ustanov, kadar se uporablja drugi pododstavek člena 46(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, in

    (b) preglede skladnosti z ustreznimi okoljskimi zahtevami.

    6.  Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno leto in povečajo pogostnost pregledov druge stopnje v prostorih organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v naslednjem letu.

    Člen 31

    Zgodnje obiranje in opustitev spravila

    1.  Države članice pred zgodnjim obiranjem s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevna površina dobro vzdrževana. Po zgodnjem obiranju pa preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotni površini in je bil pridelek denaturiran.

    2.  Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem preverijo, da je zadevna površina dobro vzdrževana, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, da je proizvod dobro razvit ter da bi bil na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

    Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

    3.  Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 48(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891:

    (a) se ne uporablja zahteva iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, in

    (b) države članice zagotovijo, da se sadje in zelenjava, za katera so se izvedli ukrepi opustitve spravila in zgodnjega obiranja, v isti pridelovalni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

    4.  Člen 30(1), (2), (3) in (6) se smiselno uporablja.

    Člen 32

    Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

    1.  Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji glede operativnega programa in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

    2.  Druge države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 14(3)(c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

    3.  Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in operativni sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz veljajo pravila države članice, v kateri potekajo zadevne dejavnosti.

    Člen 33

    Nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

    1.  Država članica, v kateri ima organizacija proizvajalcev, ki je članica nadnacionalnega združenja, sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na njenem ozemlju, in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

    2.  Država članica iz odstavka 1 tesno sodeluje z državo članico, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, ter nemudoma sporoči rezultate opravljenih pregledov in morebitne naložene upravne kazni.

    ▼M1

    3.  Država članica, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež:

    (a) je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na ravni nadnacionalnega združenja, in operativnega sklada nadnacionalnega združenja ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene, ter

    (b) zagotovi usklajevanje pregledov in izplačil v zvezi z dejavnostmi v okviru operativnega programa nadnacionalnega združenja, ki se izvajajo zunaj ozemlja države članice, v kateri ima sedež.

    4.  Dejavnosti v okviru operativnih programov so v skladu z nacionalnimi pravili in nacionalno strategijo države članice, v kateri se v skladu z odstavkoma 6 in 7 člena 9 vloži zahtevek za pomoč.

    Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi ukrepi ter ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz veljajo pravila države članice, v kateri se ti ukrepi in dejavnosti dejansko izvajajo.

    ▼B

    Člen 34

    Pregledi

    Države članice brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije uvedejo preglede in ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedeni pregledi in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

    Države članice zlasti zagotovijo, da:

    (a) se vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Unije, nacionalno zakonodajo, nacionalno strategijo ali nacionalnim okvirom, lahko preverijo;

    (b) imajo pristojni organi držav članic, odgovorni za izvajanje pregledov, na voljo dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito izvajanje pregledov in

    (c) se pri pregledih prepreči nepravilno dvojno financiranje ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave in drugimi shemami Unije ali nacionalnimi shemami.

    Člen 35

    Očitne napake

    Kadar pristojni organ države članice prizna očitne napake v skladu s členom 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 ali to uredbo ter zahtevek za pomoč popravi ali prilagodi kadar koli po predložitvi.



    POGLAVJE V

    RAZŠIRITEV PRAVIL

    Člen 36

    Finančni prispevki

    Kadar se država članica v skladu s členom 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 tako odloči, gospodarski subjekti, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, vendar so zanje pravila zavezujoča, plačajo finančni prispevek, država članica Komisiji sporoči potrebne informacije za presojo skladnosti s pogoji iz navedenega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, zajete dejavnosti in povezane stroške.

    Člen 37

    Razširitve za več kot eno leto

    1.  Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev pravil uporabi za obdobje, daljše od enega leta, države članice za vsako leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej izpolnjeni v celotnem obdobju uporabe razširitve.

    2.  Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, razveljavijo razširitev z učinkom od začetka naslednjega leta.

    3.  Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi. Komisija te podatke objavi z ustreznimi sredstvi.



    POGLAVJE VI

    SISTEM VHODNIH CEN IN UVOZNE DAJATVE

    Člen 38

    Standardne uvozne vrednosti

    1.  Komisija za vsak proizvod in za obdobja uporabe, določena v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 74 navedene uredbe, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carinske dajatve ad valorem.

    2.  Cena na enoto v smislu člena 142 Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2015/2447 ( 5 ) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, v skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe in tem členom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

    3.  Kadar za proizvod nekega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja tehtano povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

    4.  V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji dva tedna zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

    Kadar v skladu s prvim pododstavkom za zadevni proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

    5.  Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891.

    6.  Menjalni tečaj, ki se uporablja za standardno uvozno vrednost, je zadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka objavila pred zadnjim dnem obdobja, za katero so sporočene cene.

    7.  Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi v sistemu TARIC ( 6 ).



    POGLAVJE VII

    DODATNE UVOZNE DAJATVE

    Člen 39

    Obračunavanje dodatne uvozne dajatve

    ▼M1

    1.  Dodatna uvozna dajatev iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge VII k tej uredbi. Navedena dodatna uvozna dajatev se uporablja, če količina katerega koli od proizvodov, sproščenih v prosti promet za katero koli obdobje uporabe, določeno v navedeni prilogi, presega sprožitveni obseg za navedeni proizvod, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali če bi bile posledice dodatne uvozne dajatve nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

    ▼B

    2.  Države članice za vsakega od proizvodov iz Priloge VII in v obdobjih iz navedene priloge Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 55 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

    3.  Dodatna uvozna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

    (a) njihova carinska vrednost, določena v skladu s členom 74 Delegirane uredbe (EU) 2017/891, sproži uporabo najvišjih posebnih dajatev za uvoz proizvodov z zadevnim poreklom in

    (b) uvoz poteka v obdobju uporabe dodatne uvozne dajatve.

    Člen 40

    Znesek dodatne uvozne dajatve

    Višina dodatne uvozne dajatve, ki se uporabi v skladu s členom 39, je enaka eni tretjini carinske dajatve, ki je v skupni carinski tarifi določena za zadevni proizvod.

    Vendar je za proizvode z uvoznimi tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne uvozne dajatve enaka eni tretjini posebne carinske dajatve za zadevni proizvod, če se uporablja člen 39(2).

    Člen 41

    Oprostitev dodatne uvozne dajatve

    1.  Dodatna uvozna dajatev se za naslednje blago ne odmeri:

    (a) za blago, uvoženo na podlagi tarifne kvote;

    (b) za blago, ki je državo porekla zapustilo, preden je bila sprejeta odločitev o uporabi dodatne uvozne dajatve, in ki se prevaža s prevozno listino, ki velja od mesta nakladanja v državi porekla do mesta razkladanja v Uniji in je bila izdana pred uvedbo dodatne uvozne dajatve.

    2.  Zainteresirane strani carinskim organom predložijo ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1(b).

    Carinski organi lahko menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uporabe dodatne uvozne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

    (a) za pomorski promet, ladijski tovorni list, ki dokazuje, da se je nakladanje izvedlo pred tem datumom;

    (b) za železniški promet, tovorni list, ki so ga železniški organi države porekla sprejeli pred tem datumom;

    (c) za cestni promet, pogodba o cestnem prevozu ali drug tranzitni dokument, ki je bil izdan v državi porekla pred tem datumom, če so bili izpolnjeni pogoji, določeni v dvostranskih ali večstranskih sporazumih, sklenjenih v zvezi s tranzitom Unije oziroma skupnim tranzitom;

    (d) za zračni promet, letalski prevozni list, ki dokazuje, da je letalski prevoznik sprejel blago pred tem datumom.



    POGLAVJE VIII

    Končni določbi

    Člen 42

    Začetek veljavnosti in uporaba

    Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




    PRILOGA I

    Struktura in vsebina nacionalne strategije za trajnostne operativne programe iz člena 2

    1.   Trajanje nacionalne strategije

    Navede država članica.

    2.

    Analiza stanja glede prednosti in pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj, izbrana strategija za izpolnitev možnosti in utemeljitev izbranih prednostnih nalog v skladu s členom 36(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    2.1.   Analiza stanja

    Opis sedanjega stanja v sektorju sadja in zelenjave z uporabo kvantificiranih podatkov, s poudarkom na prednostih in pomanjkljivostih, neskladjih, potrebah, vrzelih in možnostih za razvoj na podlagi ustreznih enotnih temeljnih kazalnikov iz točke 5 Priloge II in, če je primerno, drugih ustreznih dodatnih kazalnikov. Opis zadeva vsaj:

     učinkovitost sektorja sadja in zelenjave: prednosti in pomanjkljivosti sektorja, konkurenčnost in možnosti za razvoj organizacij proizvajalcev;

     okoljske vplive (učinki, pritiski in koristi) proizvodnje sadja in zelenjave, vključno s ključnimi gibanji.

    2.2.   Izbrana strategija za spoprijemanje s prednostmi in pomanjkljivostmi

    Opis ključnih področij, na katerih se pričakuje posredovanje, ki bo ustvarilo največjo dodano vrednost:

     pomembnost ciljev, določenih za operativne programe, pričakovanih rezultatov in koliko se lahko dejansko uresničijo;

     notranja skladnost strategije, obstoj obojestransko učinkovitih interakcij in možni spori ali nasprotja med operativnimi cilji izbranih različnih ukrepov;

     povezljivost in doslednost izbranih ukrepov ter drugih nacionalnih ali regionalnih ukrepov in dejavnosti, ki jih podpirajo sredstva Unije, zlasti programov za razvoj podeželja in programov za promocijo;

     pričakovani rezultati in vpliv v primerjavi s temeljnim položajem ter njihov prispevek k ciljem Unije.

    2.3.   Vpliv iz prejšnje nacionalne strategije (kadar je primerno)

    Opis rezultatov in vpliva operativnih programov, ki so bili nedavno izvedeni.

    3.

    Cilji operativnih programov in kazalniki uspešnosti iz člena 36(2)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    Opis izbranih ukrepov, ki so upravičeni do podpore (neizčrpen seznam), zastavljenih ciljev, preverljivih ciljev in kazalnikov, ki omogočajo napredek za doseganje teh ciljev, učinkovitosti in uspešnosti, ki jih je treba ovrednotiti.

    3.1.   Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več vrst ukrepov

    Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, vključeni v nacionalno strategijo in nacionalni okvir, preverljivi in jih je mogoče kontrolirati. Kadar presoja med izvajanjem operativnih programov pokaže, da zahteve v zvezi s preverljivostjo in možnostjo kontrole ukrepov niso izpolnjene, se zadevni ukrepi ustrezno prilagodijo ali črtajo.

    Kadar se pomoč dodeli na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna. Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve iz člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

    Države članice sprejmejo zaščitne ukrepe, določbe in preglede za zagotavljanje, da ukrepi, ki so izbrani kot upravičeni do podpore, ne prejemajo podpore tudi od drugih ustreznih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti iz programov za razvoj podeželja in za promocijo ali iz drugih nacionalnih ali regionalnih programov.

    Učinkoviti zaščitni ukrepi, vzpostavljeni v skladu s členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013, za zaščito okolja pred možnimi večjimi pritiski zaradi naložb, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, ter merila za upravičenost, sprejeta v skladu s členom 36(1) navedene uredbe, za zagotavljanje, da se pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, spoštujejo cilji iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije.

    3.2.   Posebne informacije, zahtevane za vrste ukrepov za izpolnjevanje ciljev, ki so določeni ali navedeni v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (izpolni se le za izbrane vrste ukrepov)

    3.2.1.   Pridobitev osnovnih sredstev

     vrste naložb, upravičenih do podpore;

     druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup;

     podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

    3.2.2.   Drugi ukrepi

     opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore;

     podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

    4.

    Imenovanje pristojnih organov in odgovornih teles

    Imenovanje nacionalnega organa, odgovornega za upravljanje, spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije, s strani države članice.

    5.

    Opis sistemov spremljanja in vrednotenja

    Kazalniki uspešnosti, določeni v nacionalni strategiji, obsegajo enotne kazalnike uspešnosti, določene v členu 4 in navedene v Prilogi II. Kadar je ustrezno, se v nacionalni strategiji določijo dodatni kazalniki na podlagi nacionalnih ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe.

    5.1.   Vrednotenje operativnih programov in obveznosti poročanja za organizacije proizvajalcev iz člena 36(2)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 1308/2013

    Opis zahtev glede spremljanja in vrednotenja in postopkov v zvezi z operativnimi programi, vključno z obveznostmi poročanja organizacij proizvajalcev.

    5.2.   Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije

    Opis zahtev spremljanja in vrednotenja ter postopkov v zvezi z nacionalno strategijo.




    PRILOGA II

    Seznam enotnih kazalnikov uspešnosti iz člena 4(1)(a) in člena 21(3)(a) te uredbe ter člena 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891

    Sistem enotnih kazalnikov uspešnosti v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihovi člani v okviru operativnega programa, ne zajema nujno vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na dosežke, rezultate in vpliv operativnega programa. V tem okviru je treba podatke, ki jih zagotavljajo enotni kazalniki uspešnosti, razlagati v smislu kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, povezanih z drugimi ključnimi dejavniki, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja programa.

    1.   ENOTNI KAZALNIKI V ZVEZI S FINANČNIM IZVAJANJEM (KAZALNIKI VLOŽKA) (LETNI)



    Ukrep

    Vrsta ukrepa

    Kazalniki vložka (letni)

    Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    Ukrepi za izboljšanje trženja

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

    (d)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    Raziskave in poskusna proizvodnja

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo informacij o dobrih praksah (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

    Na podlagi glavnega vprašanja:

    (a)  Ekološka pridelava

    (b)  Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

    (c)  Druga okoljska vprašanja

    (d)  Sledljivost

    (e)  Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

    (f)  Druga vprašanja

    Izdatki (v EUR)

    Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

    (a)  Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

    (b)  Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

    (c)  Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

    (d)  Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

    (e)  Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

    (f)  Umik s trga

    (g)  Zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave

    (h)  Zavarovanje pridelkov

    Izdatki (v EUR)

    Okoljski ukrepi

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Ekološka pridelava

    (d)  Integrirana pridelava

    (e)  Boljša uporaba ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

    (f)  Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

    (g)  Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

    (h)  Ukrepi za varčevanje z energijo ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

    (i)  Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

    (j)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    Drugi ukrepi

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    (c)  Drugi ukrepi

    Izdatki (v EUR)

    2.   ENOTNI KAZALNIKI DOSEŽKOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)



    Ukrep

    Vrsta ukrepa

    Kazalniki vložka (letni)

    Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (c)  Drugi ukrepi

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (c)  Drugi ukrepi

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Ukrepi za izboljšanje trženja

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (c)  Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

    Število sprejetih ukrepov (1)

    (d)  Drugi ukrepi

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Raziskave in poskusna proizvodnja

     

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Število projektov

    Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo informacij o dobrih praksah (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

    Na podlagi glavnega vprašanja:

    (a)  Ekološka pridelava

    (b)  Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

    (c)  Druga okoljska vprašanja

    (d)  Sledljivost

    (e)  Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

    (f)  Druga vprašanja

    Število dni usposabljanja udeležencev

    Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

    (a)  Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

    Število sprejetih ukrepov

    (c)  Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

    Število sprejetih ukrepov (1)

    (d)  Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

    Število sprejetih ukrepov (4)

    (e)  Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (f)  Umiki s trga

    Število sprejetih ukrepov (2)

    (g)  Zgodnje obiranje in opustitev spravila

    Število sprejetih ukrepov (3)

    (h)  Zavarovanje pridelkov

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Okoljski ukrepi

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva (5)

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom (6)

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (c)  Ekološka pridelava

    (d)  Integrirana pridelava

    (e)  Boljša uporaba in/ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

    (f)  Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

    (g)  Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

    (h)  Ukrepi za varčevanje z energijo in/ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

    (i)  Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

    (j)  Drugi ukrepi

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih Število zadevnih hektarjev

    Drugi ukrepi

    (a)  Naložbe v osnovna sredstva

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    Skupna vrednost naložb (v EUR)

    (b)  Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (c)  Drugi ukrepi

    Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

    (1)   Vsak dan promocijske kampanje se šteje kot en ukrep.

    (2)   Umik istega proizvoda s trga v različnih obdobjih leta in umiki različnih proizvodov s trga se štejejo kot različni ukrepi. Vsak umik posameznega proizvoda s trga se šteje kot en ukrep.

    (3)   Zgodnje obiranje in opustitev spravila različnih pridelkov se štejeta kot različna ukrepa. Zgodnje obiranje in opustitev spravila istega proizvoda se štejeta kot en ukrep, ne glede na število dni, ko ukrep traja, število sodelujočih kmetijskih gospodarstev in število zadevnih površin ali hektarjev.

    (4)   Ukrepi v zvezi z ustanovitvijo raznih vzajemnih skladov se štejejo kot različni ukrepi.

    (5)   Vključno z neproduktivnimi naložbami, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

    (6)   Vključno z drugimi oblikami pridobitve osnovnih sredstev, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

    3.   ENOTNI KAZALNIKI REZULTATOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)



    Ukrep

    Kazalniki rezultatov (meritev)

    Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

    Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

    Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

    Sprememba obsega tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (v tonah) (1)

    Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

    Ukrepi za izboljšanje trženja

    Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

    Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

    Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve

    Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

     

    (a)  Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

    Celotni obseg proizvodnje, pri kateri se upravljajo količine (v tonah)

    (b)  Ukrepi usposabljanja

    Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja

    (c)  Promocija in obveščanje

    Predvidena sprememba obsega tržne proizvodnje za proizvode, vključene v promocijske/komunikacijske dejavnosti (v tonah)

    (d)  Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

    Skupna vrednost ustanovljenih vzajemnih skladov (v EUR)

    (e)  Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

    Celotna površina, na kateri se izvaja ponovna zasaditev sadovnjakov (v ha)

    (f)  Umiki s trga

    Celotna količina s trga umaknjene proizvodnje (v tonah)

    (g)  Zgodnje obiranje ali opustitev spravila

    Celotna površina, na kateri se izvaja zgodnje obiranje ali opustitev spravila (v ha)

    (h)  Zavarovanje pridelka

    Skupna vrednost zavarovanega tveganja (v EUR)

    Okoljski ukrepi

    Predvidena sprememba letne porabe mineralnih gnojil/hektar glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah/ha)

    Predvidena sprememba skupne porabe vode/hektar (v m3/ha)

    Predvidena sprememba letne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)

    Predvidena sprememba letne količine nastalih odpadkov (v tonah)

    Drugi ukrepi

    Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah)

    Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

    (1)   Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Predlaga se, da glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

    Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

    4.   ENOTNI KAZALNIKI UČINKA (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)



    Ukrep

    Splošni cilji

    Kazalniki vpliva (meritev)

    Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

    Izboljšanje konkurenčnosti

    Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

    Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

    Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (1) zadevne organizacije proizvajalcev (OP)/združenja organizacij proizvajalcev (ZOP) (število)

    Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

    Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

    Ukrepi za izboljšanje trženja

    Raziskave in poskusna proizvodnja

    Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) in/ali dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

    Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

    Okoljski ukrepi

    Ohranjanje in varstvo okolja:

     

    (a)  Kakovost vode

    Predvidena sprememba skupne porabe mineralnih gnojil glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah)

    (b)  Trajnostna raba vodnih virov

    Predvidena sprememba skupne porabe vode (v m3)

    (c)  Blažitev podnebnih sprememb

    Predvidena sprememba skupne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh)

    Drugi ukrepi

    Izboljšanje konkurenčnosti

    Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

    Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

    Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (1) zadevne OP/ZOP (število)

    Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

    (1)   Dejavni člani so člani, ki OP/ZOP zagotavljajo proizvode.

    Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

    5.   ENOTNI TEMELJNI KAZALNIKI

    Opomba:  Temeljni kazalniki se uporabljajo pri analizi razmer na začetku programskega obdobja. Nekateri enotni temeljni kazalniki so pomembni le za posamezne operativne programe na ravni organizacije proizvajalcev (npr. obseg proizvodnje, tržene po manj kot 80 % povprečne cene, ki jo prejme OP/ZOP). Drugi enotni temeljni kazalniki so prav tako pomembni za nacionalne strategije na ravni držav članic (npr. skupna vrednost tržne proizvodnje).

    Praviloma se temeljni kazalniki izračunajo kot triletno povprečje. Če podatki niso na voljo, jih je treba izračunati vsaj s podatki, ki veljajo za eno leto.



    Cilji

    Temeljni kazalniki glede na cilje

    Splošni cilji

    Kazalnik

    Opredelitev (in merjenje)

    Izboljšanje konkurenčnosti

    Skupna vrednost tržne proizvodnje

    Skupna vrednost tržne proizvodnje OP/ZOP (v EUR)

    Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

    Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani zadevne OP/ZOP

    Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (1) OP/ZOP

    Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave članov zadevne OP/ZOP

    Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani OP/ZOP (v ha)

    Posebni cilji

     

     

    Spodbujanje koncentracije ponudbe

    Celotni obseg tržne proizvodnje

    Celotni obseg tržne proizvodnje OP/ZOP (v tonah)

    Spodbujanje dajanja na trg proizvodov, ki so jih pridelali člani

    Zagotavljanje, da se proizvodnja usklajuje s povpraševanjem glede kakovosti in količine

    Obseg tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (2) po glavnih vrstah zadevnih „shem kakovosti“ (v tonah)

    Povečanje tržne vrednosti proizvodov

    Povprečna vrednost enote tržne proizvodnje

    Skupna vrednost tržne proizvodnje/celotni obseg tržne proizvodnje (v EUR/kg)

    Spodbujanje znanja in izboljšanje človeškega potenciala

    Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja

    Število ljudi, ki so končali program/dejavnost usposabljanja v zadnjih treh letih (število)

     

    Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve

    Število kmetijskih gospodarstev, članov OP/ZOP, ki uporabljajo svetovalne storitve (število)

    Cilji

    Temeljni kazalniki glede na cilje

    Kazalnik

    Opredelitev (in merjenje)

    Posebni cilji na področju varstva okolja

    Prispevanje k varstvu tal

    Površina, na kateri obstaja nevarnost erozije tal in na kateri se izvaja protierozijski ukrep

    Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri obstaja nevarnost erozije tal (3) in na kateri se izvajajo protierozijski ukrepi (v ha)

    Prispevanje k ohranjanju in izboljšanju kakovosti vode

    Površina, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba/boljše upravljanje gnojil

    Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba ali boljše upravljanje gnojil (v ha)

    Prispevanje k trajnostni rabi vodnih virov

    Površina, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo

    Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo (v ha)

    Prispevanje k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine

    Ekološka pridelava

    Površina za ekološko pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)

    Integrirana pridelava

    Površina za integrirano pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)

    Drugi ukrepi, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine

    Površina, na kateri se izvajajo druge dejavnosti, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti (v ha)

    Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb

    Ogrevanje tople grede – energetska učinkovitost

    Predvidena letna poraba energije za ogrevanje tople grede glede na vrsto energetskih virov (v tonah/litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)

    Zmanjšanje obsega nastalih odpadkov

    Količina ali obseg odpadkov

    V tonah/litrih/m3

    (1)   Dejavni člani so člani, ki dostavljajo proizvode OP/ZOP.

    (2)   Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

    (3)   „Nevarnost erozije tal“ pomeni kakršno koli strmo površino z več kot 10-odstotnim nagibom ne glede na to, ali se na njej izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja, kolobarjenje itd.). Kadar so na voljo ustrezne informacije, lahko države članice namesto tega uporabljajo naslednjo opredelitev: „nevarnost erozije tal“ pomeni vsako površino s predvideno izgubo prsti, ki presega stopnjo naravnega nastajanja prsti, ne glede na to, ali se izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja ali kolobarjenje).




    PRILOGA III

    Minimalne zahteve za umik proizvodov iz člena 15(2)

    1. Proizvodi so:

     celi,

     zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo,

     čisti, brez kakršne koli vidne tuje snovi,

     brez škodljivcev ali poškodb, ki jih povzročajo škodljivci,

     brez odvečne zunanje vlage,

     brez kakršnega koli tujega vonja ali okusa.

    2. Proizvodi morajo biti dovolj razviti in zreli, pri čemer se upošteva vrsta proizvoda.

    3. Proizvodi morajo biti značilni za sorto in trgovinsko vrsto.




    PRILOGA IV

    Stroški prevoza za prosto razdelitev iz člena 16(1)



    Razdalja med krajem umika in krajem dostave

    Stroški prevoza (v EUR/tono) (1)

    Do največ 25 km

    18,20

    Več kot 25 km, vendar do največ 200 km

    41,40

    Več kot 200 km, vendar do največ 350 km

    54,30

    Več kot 350 km, vendar do največ 500 km

    72,60

    Več kot 500 km, vendar do največ 750 km

    95,30

    Več kot 750 km

    108,30

    (1)   Dodatek za prevoz zamrznjenih proizvodov: 8,50 EUR/tono.




    PRILOGA V

    Stroški razvrščanja in pakiranja iz člena 17(1)



    Proizvod

    Stroški razvrščanja in pakiranja (v EUR/tono)

    Jabolka

    187,70

    Hruške

    159,60

    Pomaranče

    240,80

    Klementine

    296,60

    Breskve

    175,10

    Nektarine

    205,80

    Lubenice

    167,00

    Cvetača

    169,10

    Drugi proizvodi

    201,10




    PRILOGA VI

    Izjava za pakiranje proizvodov iz člena 17(2)

     Продукт, предназначен за безплатна дистрибуция (Регламент за изпълнение (ЕC) 2017/… )

     Producto destinado a su distribución gratuita [Reglamento de ejecución (UE) 2017/… ]

     Produkt určený k bezplatné distribuci [prováděcí nařízení (EU) 2017/… ]

     Produkt til gratis uddeling (gennemførelsesforordning (EU) 2017/… )

     Zur kostenlosen Verteilung bestimmtes Erzeugnis (Durchführungsverordnung (EU) 2017/… )

     Tasuta jagamiseks mõeldud tooted [rakendusmäärus (EL) 2017/… ]

     Προϊόν προοριζόμενο για δωρεάν διανομή [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) 2017/… ]

     Product for free distribution (Implementing Regulation (EU) 2017/… )

     Produit destiné à la distribution gratuite [règlement d'exécution (UE) 2017/… ]

     Proizvod za slobodnu distribuciju (Provedbena uredba (EU) 2017/… )

     Prodotto destinato alla distribuzione gratuita [regolamento di esecuzione (UE) 2017/… ]

     Produkts paredzēts bezmaksas izplatīšanai [Īstenošanas regula (ES) 2017/… ]

     Nemokamai platinamas produktas [Įgyvendinimo reglamentas (ES) 2017/… ]

     Ingyenes szétosztásra szánt termék ((EU) 2017/… végrehajtási rendelet)

     Prodott destinat għad-distribuzzjoni bla ħlas [Regolament ta' implimentazzjoni (UE) 2017/… ]

     Voor gratis uitreiking bestemd product (Uitvoeringsverordening (EU) 2017/… )

     Produkt przeznaczony do bezpłatnej dystrybucji [Rozporządzenie wykonawcze (UE) 2017/… ]

     Produto destinado a distribuição gratuita [Regulamento de execução (UE) 2017/… ]

     Produs destinat distribuirii gratuite [Regulamentul de punere în aplicare (UE) 2017/… ]

     Výrobok určený na bezplatnú distribúciu [vykonávacie nariadenie (EÚ) 2017/… ]

     Proizvod, namenjen za prosto razdelitev [Izvedbena uredba (EU) 2017/…]

     Ilmaisjakeluun tarkoitettu tuote (täytäntöönpanoasetus (EU) 2017/… )

     Produkt för gratisutdelning (genomförandeförordning (EU) 2017/…)




    PRILOGA VII

    Proizvodi in obdobja za uporabo dodatnih uvoznih dajatev iz člena 39

    Brez poseganja v pravila glede interpretacije kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti le okvirno. Za namene te priloge je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.



    Zaporedna številka

    Oznaka KN

    Poimenovanje proizvodov

    Obdobje uporabe

    78.0015

    0702 00 00

    Paradižnik

    Od 1. oktobra do 31. maja

    78.0020

    Od 1. junija do 30. septembra

    78.0065

    0707 00 05

    Kumare

    Od 1. maja do 31. oktobra

    78.0075

    Od 1. novembra do 30. aprila

    78.0085

    0709 91 00

    Artičoke

    Od 1. novembra do 30. junija

    78.0100

    0709 93 10

    Bučke

    Od 1. januarja do 31. decembra

    78.0110

    0805 10 20

    Pomaranče

    Od 1. decembra do 31. maja

    78.0120

    0805 20 10

    Klementine

    Od 1. novembra do konca februarja

    78.0130

    0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90

    Mandarine (vključno tangerine in satsume), mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

    Od 1. novembra do konca februarja

    78.0155

    0805 50 10

    Limone

    Od 1. junija do 31. decembra

    78.0160

    Od 1. januarja do 31. maja

    78.0170

    0806 10 10

    Namizno grozdje

    Od 16. julija do 16. novembra

    78.0175

    0808 10 80

    Jabolka

    Od 1. januarja do 31. avgusta

    78.0180

    Od 1. septembra do 31. decembra

    78.0220

    0808 30 90

    Hruške

    Od 1. januarja do 30. aprila

    78.0235

    Od 1. julija do 31. decembra

    78.0250

    0809 10 00

    Marelice

    Od 1. junija do 31. julija

    78.0265

    0809 29 00

    Češnje, razen višenj

    Od 16. maja do 15. avgusta

    78.0270

    0809 30

    Breskve, vključno z nektarinami

    Od 16. junija do 30. septembra

    78.0280

    0809 40 05

    Slive

    Od 16. junija do 30. septembra



    ( 1 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

    ( 2 ) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

    ( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

    ( 4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

    ( 5 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

    ( 6 ) http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/customs_tariff/index_en.htm.

    Top