Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023XC0323(01)

    Sporočilo Komisije Smernice o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture 2023/C 107/01

    C/2023/1598

    UL C 107, 23.3.2023, p. 1–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    23.3.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 107/1


    SPOROČILO KOMISIJE

    Smernice o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture

    (2023/C 107/01)

    KAZALO

    DEL I

    SKUPNE DOLOČBE 3
    Poglavje 1 3

    1.

    UVOD 3
    Poglavje 2 4

    2.

    PODROČJE UPORABE, DOLŽNOST PRIGLASITVE IN OPREDELITEV POJMOV 4

    2.1

    Področje uporabe teh smernic in učinek ESPRA 4

    2.1.1.

    Področje uporabe 4

    2.1.2.

    Pomoč za druge ukrepe 5

    2.1.3.

    Učinek Uredbe (EU) 2021/1139 5

    2.2.

    Horizontalni in drugi instrumenti pomoči, ki veljajo za sektor ribištva in akvakulture 6

    2.3.

    Pomoč za vrste ukrepov, ki jih zajema uredba o skupinskih izjemah 7

    2.4.

    Dolžnost priglasitve 8

    2.5.

    Opredelitev pojmov 9
    Poglavje 3 11

    3.

    OCENA ZDRUŽLJIVOSTI NA PODLAGI ČLENA 107(3), TOČKA (C), PDEU 11

    3.1.

    Prvi pogoj: pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti 12

    3.1.1.

    Gospodarska dejavnost, ki prejema pomoč 12

    3.1.2.

    Spodbujevalni učinek 12

    3.1.3.

    Neobstoj kršitve ustreznih določb prava Unije 14

    3.2.

    Drugi pogoj: pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi: 15

    3.2.1.

    Potreba po intervenciji države 15

    3.2.2.

    Ustreznost pomoči 16

    3.2.3.

    Sorazmernost pomoči 16

    3.2.4.

    Preglednost 19

    3.2.5.

    Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino 20

    3.2.6.

    Tehtanje pozitivnih in negativnih učinkov pomoči (preskus izravnave) 22

    DEL II

    VRSTE POMOČI 25
    Poglavje 1 25

    1.

    POMOČ ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ IN KRIZ 25

    1.1.

    Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki 25

    1.2.

    Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami 27

    1.3.

    Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi in napadov invazivnih tujerodnih vrst ter pomoč za povrnitev škode zaradi teh bolezni živali in napadov 29

    1.4.

    Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali 31

    1.5.

    Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo tvegani dogodki 32
    Poglavje 2 33

    2.

    POMOČ V NAJBOLJ ODDALJENIH REGIJAH 33

    2.1.

    Pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah 33

    2.2.

    Pomoč za obnovitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah 33

    2.3.

    Pomoč za naložbe v opremo, ki prispeva k večji varnosti, vključno z opremo, ki plovilom omogoča razširitev ribolovnih območij za mali priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah 35
    Poglavje 3 35

    3.

    POMOČ ZA RIBIŠKE FLOTE IN PRENEHANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI 35

    3.1.

    Prvi nakup ribiškega plovila 36

    3.2.

    Zamenjava ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja 37

    3.3.

    Povečanje bruto tonaže ribiškega plovila zaradi izboljšanja varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti 38

    3.4.

    Pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti 39

    3.5.

    Pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti 42

    3.6.

    Likvidnostna pomoč ribičem 44

    DEL III

    POSTOPKOVNA VPRAŠANJA 45

    1.

    NAJDALJŠE TRAJANJE SHEM POMOČI IN OCENJEVANJE 45

    2.

    REVIZIJSKA KLAVZULA ZA POSEBNE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z UKREPI 46

    3.

    UPORABA SMERNIC 46

    4.

    PREDLOGI USTREZNIH UKREPOV 47

    5.

    POROČANJE IN SPREMLJANJE 47

    6.

    REVIZIJA SMERNIC 48

    DEL I

    SKUPNE DOLOČBE

    Poglavje 1

    1.   UVOD

    (1)

    Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa: „Razen če pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Čeprav PDEU določa načelo, da je državna pomoč prepovedana, je lahko v nekaterih primerih taka pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(2) in (3) PDEU.

    (2)

    V skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU je državna pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki, vključno v sektorju ribištva in akvakulture, združljiva z notranjim trgom. Drugič, Komisija lahko na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja sektorja ribištva in akvakulture, kadar takšna pomoč ne spreminja pogojev trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Tretjič, pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 PDEU glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj lahko šteje za združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (a), PDEU.

    (3)

    Komisija v teh smernicah določa merila za opredelitev področij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3) PDEU in se zato lahko štejejo za združljiva z notranjim trgom. V zvezi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU, te smernice določajo pogoje, pod katerimi je ukrep, ki pomeni pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, združljiv z notranjim trgom.

    (4)

    Gospodarski subjekti v vseh državah članicah imajo dostop do skupnih in omejenih morskih bioloških virov. Skupna ribiška politika (v nadaljnjem besedilu: SRP) zagotavlja, da se ti morski biološki viri ter ribištvo in ladjevje, ki jih izkoriščajo, upravljajo tako, da viri ostanejo na trajnostni ravni. Državna pomoč za olajšanje gospodarskega razvoja sektorja ribištva in akvakulture je vključena v širšo SRP iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Unija v okviru navedene politike zagotavlja finančno podporo sektorju ribištva in akvakulture v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2012/1139) (2), s katero je bil ustanovljen Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (v nadaljnjem besedilu: ESPRA). Navedena uredba omogoča dodelitev podpore intervencijam, ki prispevajo k doseganju ciljev SRP, kot so določeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ter določa seznam neupravičenih operacij in stroge pogoje za zagotovitev, da so naložbe in nadomestila za floto v skladu z navedenimi cilji.

    (5)

    Socialni in gospodarski učinek državne pomoči je enak, ne glede na to, ali podporo (tudi delno) financira proračun Unija ali država članica. Zato Komisija meni, da bi morali biti njena politika nadzora državne pomoči in podpora, ki se dodeljuje v okviru SRP v skladu z ESPRA, skladni in dosledni. Komisija pri uporabi in razlagi teh smernic upošteva pravila SRP in pravila ESPRA.

    (6)

    Komisija je leta 2019 začela vrednotenje smernic za državno pomoč sektorju ribištva in akvakulture (3), ki je pokazalo, da je okvir državne pomoči za sektor ribištva in akvakulture na splošno učinkovit in je, kolikor je mogoče, zmanjšal izkrivljanje konkurence ter vpliv na trgovino, povečal preglednost, doslednost in pravno varnost ter prispeval k doseganju ciljev SRP. Vendar so za dosleden pristop med pravili o državni pomoči za ta sektor in ESPRA potrebne nekatere ciljno usmerjene prilagoditve za razvoj gospodarskih dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture. V zvezi s tem Komisija v okviru preskusa izravnave upošteva horizontalna pravila o državni pomoči in politike, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora (4), vključno s trajnostnim modrim gospodarstvom (del I, oddelek 3.2.6, teh smernic).

    Poglavje 2

    2.   PODROČJE UPORABE, DOLŽNOST PRIGLASITVE IN OPREDELITEV POJMOV

    2.1.   Področje uporabe teh smernic in učinek ESPRA

    2.1.1.   Področje uporabe

    (7)

    Te smernice določajo načela, ki jih bo Komisija uporabljala pri ocenjevanju, ali se lahko pomoč sektorju ribištva in akvakulture šteje za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) PDEU.

    (8)

    Te smernice se uporabljajo za vsako pomoč, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, vključno za dele regionalne pomoči, ki se nanašajo na sektor ribištva in akvakulture. Uporabljajo se tudi za vsako drugo pomoč, ki se dodeli sektorju ribištva in akvakulture v okviru sredstev Unije. Kadar pomoč spada v okvir horizontalnega ali drugega instrumenta pomoči, se za tako pomoč uporabljajo pogoji iz dela I, oddelek 2.2, teh smernic.

    (9)

    Te smernice se uporabljajo za vsa podjetja. Nedelovanje trga pogosto manj prizadene velika podjetja kot mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP (5)). Poleg tega so velika podjetja v sektorju ribištva in akvakulture in na podeželskih območjih bolj verjetno pomembni udeleženci na trgu, zato lahko pomoč, dodeljena velikim podjetjem, v določenih primerih posebej izkrivlja konkurenco in trgovino na notranjem trgu. Ker bi lahko pomoč velikim podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture povzročila izkrivljanja konkurence, so pravila o državni pomoči velikim podjetjem v teh smernicah usklajena s splošnimi pravili o državni pomoči, zanje pa velja ocena združljivosti na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, ki je podrobno pojasnjena v delu I, poglavje 3, teh smernic.

    (10)

    Podjetja v težavah so izključena iz področja uporabe teh smernic, razen če velja izjema iz te točke. Komisija meni, da podjetja v težavah, glede na to, da je ogrožen njegov obstoj, ni mogoče obravnavati kot ustreznega nosilca za spodbujanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja. Če je podjetje, ki prejme pomoč, podjetje, ki je v težavah, v smislu točke (31)(bb) teh smernic, se bo pomoč ocenila v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (6). Izjeme od splošnega načela so naslednje:

    (a)

    pomoč za nadomestitev izgube ali škode, ki so jo povzročili naravne nesreče in izjemni dogodki iz dela II, poglavje 1, oddelek 1.1, teh smernic, če je ta pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU;

    (b)

    pomoč za nadomestitev izgube ali škode, nastale zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in napadov invazivnih tujerodnih vrst in zaščitenih živali iz dela II, poglavje 1, oddelek 1.2, 1.3 ali 1.4, teh smernic, kadar so finančne težave podjetja, dejavnega v sektorju ribištva in akvakulture, povzročili navedeni dogodki, pod pogojem, da je pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s točko (c) člena 107(3) PDEU;

    (c)

    pomoč za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni živali v akvakulturi iz točke (188)(a) do (c) in (e) do (h) dela II, poglavje 1, oddelek 1.3, teh smernic, kadar se gospodarski položaj podjetja ne bi smel upoštevati zaradi izrednih razmer in potrebe po varovanju javnega zdravja, pod pogojem, da je pomoč združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU; in

    (d)

    pomoč v zvezi z dejavnostmi informiranja in za promocijske ukrepe, ki so splošne narave, če spadajo v del I, poglavje 2, oddelek 2.3, teh smernic.

    (11)

    Pri oceni pomoči, dodeljene podjetju, ki je predmet neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega po predhodnem sklepu Komisije, ki je pomoč razglasil za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, bo Komisija upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (7). To se ne uporablja za pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročili naravne nesreče in izjemni dogodki, v skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU (del II, poglavje 1, oddelek 1.1, teh smernic) in za pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi iz točke (188)(a) do (c) in (e) do (h) dela II, poglavje 1, oddelek 1.3, teh smernic.

    (12)

    Za pomoč, ki se dodeli na Severnem Irskem, kadar ukrep zahteva skladnost s pogoji iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali Uredbe (EU) 2021/1139, je treba v priglasitvi Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU navesti enakovredne informacije.

    2.1.2.   Pomoč za druge ukrepe

    (13)

    Če pomoč ne ustreza eni od vrst pomoči iz dela II, poglavja 1, 2 ali 3, ter dela I, poglavje 2, oddelka 2.2 in 2.3, teh smernic, načeloma ni združljiva z notranjim trgom. Če država članica kljub temu namerava zagotavljati takšno pomoč ali zagotavlja takšno pomoč, bo to Komisija ocenila za vsak primer posebej na podlagi člena 107(3) PDEU, pri čemer bo upoštevala pravila iz členov 107, 108 in 109 PDEU ter smiselno tudi te smernice. Država članica mora jasno dokazati, da je pomoč skladna z načeli iz dela I poglavja 3 teh smernic. Komisija zlasti oceni, ali pozitivni učinki take pomoči odtehtajo ugotovljene negativne učinke na konkurenco in trgovino. Komisija lahko sprejme sklep o združljivosti pomoči z notranjim trgom le, kadar pozitivni učinki presegajo negativne, kot je določeno v delu I, poglavje 3, oddelek 3.2.6, teh smernic.

    2.1.3.   Učinek Uredbe (EU) 2021/1139

    (14)

    Člen 42 PDEU določa, da se poglavje PDEU o pravilih konkurence, ki vključuje tudi pravila o državni pomoči, uporablja za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, med katerimi so tudi proizvodi izključno iz sektorja ribištva in akvakulture (8), samo v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet, ob upoštevanju ciljev iz člena 39 PDEU.

    (15)

    V členu 10(1) Uredbe (EU) 2021/1139 je določeno, da se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture. Člen 10(2) Uredbe (EU) 2021/1139 pa določa izjemo od navedenega splošnega pravila ter določa, da se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za plačila, ki so jih izvedle države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139 ter ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU. V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) 2021/1139 se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo, če nacionalne določbe določajo javno financiranje za sektor ribištva in akvakulture, ki presega določbe Uredbe (EU) 2021/1139. V tem primeru se pravila o državni pomoči uporabljajo za to javno financiranje kot celoto. Zato se pravila o državni pomoči uporabljajo: (a) v okviru Uredbe (EU) 2021/1139 za (i) vsako javno financiranje, ki presega določbe navedene uredbe in (ii) plačila v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139, ki jih ne zajema sektor ribištva in akvakulture v smislu člena 42 PDEU, in (b) za nacionalna plačila, izvršena zunaj področja uporabe Uredbe (EU) 2021/1139.

    (16)

    ESPRA temelji na preprosti strukturi brez predpisovalnega vnaprejšnjega določanja ukrepov ali podrobnih pravil o upravičenosti na ravni Unije, razen nekaterih podpornih ukrepov. V njem so opisani specifični cilji v okviru vsake prednostne naloge. Zato bi morale države članice v svojem programu navesti najprimernejša sredstva za doseganje široko opisanih ciljev in prednostnih nalog, kot so določene v okviru ESPRA. Po pravilih, določenih v Uredbi (EU) 2021/1139 in v Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (9), je mogoče podpirati različne ukrepe, ki jih v navedenih programih v okviru deljenega upravljanja določijo države članice.

    (17)

    Nekatera plačila, ki jih izvedejo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139, morda ne pomenijo plačil v sektorju ribištva in akvakulture, saj niso nujno zajeta v členu 42 PDEU. To na primer velja za nekatera plačila, povezana z operacijami iz členov 14, 23, 25, 29, 30, 31, 32, 33 in 34 Uredbe (EU) 2021/1139.

    (18)

    Za plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 2021/1139, ki ne spadajo v sektor ribištva in akvakulture, veljajo pravila o državni pomoči iz PDEU. Kadar navedena plačila pomenijo državno pomoč, bi jih bilo treba oceniti z ustreznimi instrumenti državne pomoči.

    (19)

    Te smernice se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno kot dodatno financiranje za izvajanje nadomestil iz členov 24, 35, 36 in 37 Uredbe (EU) 2021/1139. Vendar, kadar države članice dodelijo dodatno financiranje za podporo nadomestil dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/1139, morajo države članice priglasiti državno pomoč Komisiji, ki jo lahko odobri v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139 kot del navedenega nadomestila. Takšna državna pomoč se zato šteje za priglašeno v smislu prvega stavka člena 108(3) PDEU.

    2.2.   Horizontalni in drugi instrumenti pomoči, ki veljajo za sektor ribištva in akvakulture

    (20)

    Kadar pomoč spada na področje uporabe določenih horizontalnih smernic ali drugih instrumentov, ki jih sprejme Komisija, bo Komisija tako pomoč ocenila na podlagi načel iz ustreznih oddelkov navedenih horizontalnih in drugih instrumentov državne pomoči skupaj s pogoji iz dela I, poglavje 3, oddelka 3.2.6, teh smernic.

    (21)

    Navedene horizontalne smernice in drugi instrumenti vsebujejo merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (10), Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (11), Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (12), Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (13), Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (14), pravila o državni pomoči v zvezi s postavitvijo širokopasovnih omrežij (15) ter Merila za analizo združljivosti državne pomoči za prikrajšane delavce in invalide, za katero velja posamična priglasitev (16).

    (22)

    Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2022–2027 (17) se ne uporabljajo za sektor ribištva in akvakulture, razen če je državna pomoč dodeljena v tem sektorju kot del horizontalne regionalne sheme pomoči za tekoče poslovanje.

    2.3.   Pomoč za vrste ukrepov, ki jih zajema uredba o skupinskih izjemah

    (23)

    Kadar je pomoč, dodeljena MSP ali velikim podjetjem, iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči, ki se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi ene od uredb o skupinskih izjemah iz točke (28)(a), bo Komisija pomoč ocenila ob upoštevanju ocene združljivosti iz člena 107(3), točka (c), PDEU, ki je podrobno pojasnjena v delu I, poglavje 3, tega oddelka, ter meril, določenih za vsako vrsto pomoči iz navedenih uredb.

    (24)

    Komisija bo pomoč, ki ne izpolnjuje vseh meril iz zadevne uredbe o skupinskih izjemah, ocenila za vsak primer posebej. Če pomoč presega določbe iz navedene uredbe, mora država članica dokazati upravičenost in nujnost pomoči.

    (25)

    V zvezi s točkama (23) in (24) velja naslednje:

    (a)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč, določena v členu 49 Uredbe Komisije (EU) 2022/2473 (18), je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 1, oddelek1.1, teh smernic;

    (b)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, določena v členu 51 Uredbe (EU) 2022/2473, je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 1, oddelek 1.2, teh smernic;

    (c)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, določena v členu 42 Uredbe (EU) 2022/2473 , je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 1, oddelek1.3, teh smernic;

    (d)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, določena v členu 53 Uredbe (EU) 2022/2473, je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 1, oddelek1.4, teh smernic;

    (e)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo bolezni živali, naravne nesreče, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in zaščitene živali, določena v členih 43, 48, 50 in 52 Uredbe (EU) 2022/2473, je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 1, oddelek 1.5, teh smernic; in

    (f)

    pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v vrsto pomoči za prvo pridobitev ribiškega plovila, določena v členu 20 Uredbe (EU) 2022/2473, je združljiva z notranjim trgom, če izpolnjuje posebne pogoje, določene v delu II, poglavje 3, oddelek3.1, teh smernic;

    2.4.   Dolžnost priglasitve

    (26)

    Te smernice se uporabljajo za sheme pomoči in individualno pomoč.

    (27)

    Komisija vse države članice opozarja na dolžnost priglasitve vseh načrtov za dodelitev nove pomoči, kot je določeno v členu 108(3) PDEU in členu 2 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (19).

    (28)

    Komisija opozarja države članice tudi na primere, kjer priglasitev Komisiji ni zahtevana:

    (a)

    pomoč v skladu z eno od uredb o skupinskih izjemah, ki so bile sprejete na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 (20), če se uporabljajo za sektor ribištva in akvakulture, zlasti:

    (i)

    pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 2022/2473; in

    (ii)

    pomoč za usposabljanje, pomoč MSP za dostop do finančnih sredstev, pomoč na področju raziskav in razvoja, pomoč MSP za inovacije ter pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidnih delavcev, regionalna pomoč za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoč za projekte v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja ter pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen za operacije iz člena 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 (21), v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 (22);

    (b)

    pomoč de minimis v skladu z Uredbo (EU) št. 717/2014.

    (29)

    Države članice morajo upoštevati, da je sistem financiranja, npr. s parafiskalnimi dajatvami, sestavni del pomoči (23).

    (30)

    Kadar se sheme pomoči financirajo iz posebnih dajatev, uvedenih za nekatere ribiške proizvode ali proizvode iz akvakulture ne glede na njihov izvor, zlasti iz davkom podobnih dajatev, bo Komisija shemo ocenila na podlagi načel, določenih v delu I, poglavje 3, in pogojev zadevnega oddelka teh smernic. Samo pomoč, ki enako koristi tako domačim kakor tudi uvoženim proizvodom, se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

    2.5.   Opredelitev pojmov

    (31)

    V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a)

    „pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) PDEU;

    (b)

    ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

    (c)

    „intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

    (d)

    „shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

    (e)

    „ukrepi biološke zaščite“ pomenijo upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v (i) populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v (ii) obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;

    (f)

    „ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ uradno potrdil izbruh, ali v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ uradno potrdil njihovo prisotnost;

    (g)

    „datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju, ki prejme pomoč, v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom;

    (h)

    „izplenitev“ pomeni plenjenje rib, ulovljenih v mreže ali gojenih v ribnikih, s strani zaščitenih živali, kot so tjulnji, morske vidre in morske ptice;

    (i)

    „načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje minimalne vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumom predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;

    (j)

    „ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture“ pomenijo proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24);

    (k)

    „sektor ribištva in akvakulture“ pomeni gospodarski sektor, ki vključuje vse dejavnosti proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture;

    (l)

    „ribolovna zmogljivost“ pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljena v členih 4 in 5 Uredbe (EU) 2017/1130 (25);

    (m)

    „bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, kakršen bi bil, če bi bila pomoč podjetju, ki prejme pomoč, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

    (n)

    „individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, ki se dodeli posameznim podjetjem, ki prejmejo pomoč, na podlagi sheme pomoči;

    (o)

    „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi pripravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

    (p)

    „invazivna tujerodna vrsta“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva Unijo, in invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva državo članico, kot sta opredeljeni v členu 3(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (26) (Uredba (EU) št. 1143/2014);

    (q)

    „velika podjetja“ pomenijo vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I k Uredbi (EU) 2022/2473;

    (r)

    „mikro, mala in srednja podjetja (MSP)“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2022/2473;

    (s)

    „pomoč za tekoče poslovanje“ pomeni pomoč, ki je namenjena ali povzroči povečanje poslovne likvidnosti podjetja, tako da se zmanjšajo njegovi stroški proizvodnje ali povečajo njegovi dohodki, zlasti pomoč, ki se izračuna zgolj na podlagi proizvedene ali tržene količine, cene proizvodov, proizvedenih enot ali proizvodnih sredstev.

    (t)

    „najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349 PDEU (27);

    (u)

    „ukrepi za preprečevanje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznijo živali ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki se še niso pojavili;

    (v)

    „predelava in trženje“ pomenita vse postopke, vključno s postopki za ravnanje s proizvodi, njihovo obdelavo, proizvodnjo in distribucijo, v času med iztovarjanjem ali izlovom in stopnjo končnega proizvoda.

    (w)

    „zaščitena žival“ pomeni katero koli žival, razen rib, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

    (x)

    „vračljivo predplačilo“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

    (y)

    „tvegani dogodki“ pomenijo naravne nesreče, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, napade invazivnih tujerodnih vrst ali škodo, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali;

    (z)

    „mali priobalni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo: (a) z ribiškimi plovili za ribolov na morju in v celinskih vodah, katerih skupna dolžina znaša manj kot 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 (28), ali (b) brez plovil, vključno z nabiranjem školjk;

    (aa)

    „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

    (bb)

    „podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz oddelka 2.2. Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (29), ali njegovega naslednika.

    (32)

    Poleg opredelitev pojmov iz tega oddelka je treba, kakor je ustrezno, upoštevati tudi opredelitve iz ustreznih instrumentov, naštetih v točkah (21), (22) in (28)(a) teh smernic, ter opredelitve iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 (30) in člena 2 Uredbe (EU) 2021/1139.

    Poglavje 3

    3.   OCENA ZDRUŽLJIVOSTI NA PODLAGI ČLENA 107(3), TOČKA (C), PDEU

    (33)

    Komisija lahko na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU za združljivo z notranjim trgom šteje državno pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

    (34)

    Zato bo Komisija za oceno, ali se državna pomoč za sektor ribištva in akvakulture lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, ugotovila, ali se z ukrepom pomoči pospešuje razvoj določene gospodarske dejavnosti (prvi pogoj) in se ne spreminjajo trgovinski pogoji v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (drugi pogoj).

    (35)

    Komisija v tem poglavju pojasnjuje, kako bo izvedla oceno združljivosti. Določa splošne pogoje združljivosti ter po potrebi posebne pogoje za sheme pomoči in dodatne pogoje za individualno pomoč, za katero velja obveznost priglasitve.

    (36)

    Za oceno iz točke (34) bo Komisija upoštevala naslednje vidike:

    (a)

    prvi pogoj: pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti:

    (i)

    opredelitev zadevne gospodarske dejavnosti (glej oddelek 3.1.1 tega poglavja);

    (ii)

    spodbujevalni učinek: pomoč mora spremeniti ravnanje zadevnih podjetij tako, da se začnejo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi izvajala brez pomoči oziroma bi jo izvajala na omejen ali drugačen način (oddelek 3.1.2 tega poglavja);

    (iii)

    pomoč ni v nasprotju z upoštevnimi določbami in splošnimi načeli prava Unije (oddelek 3.1.3 tega poglavja);

    (b)

    drugi pogoj: pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi:

    (i)

    potreba po intervenciji države: pomoč mora omogočiti bistveno izboljšanje, ki ga trg sam ne more doseči, na primer z odpravo posledic nedelovanja trga ali obravnavanjem pomislekov glede enakosti ali kohezije, kjer je to ustrezno (oddelek 3.2.1) tega poglavja;

    (ii)

    ustreznost ukrepa pomoči: predlagana pomoč mora biti ustrezen instrument politike za olajšanje razvoja gospodarske dejavnosti (oddelek 3.2.2 tega poglavja);

    (iii)

    sorazmernost pomoči (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno pomoč): znesek in intenzivnost pomoči morata biti omejena na najnižjo vrednost, potrebno za zagotovitev dodatne naložbe ali dejavnosti zadevnih podjetij (oddelek 3.2.3 tega poglavja);

    (iv)

    preglednost pomoči: države članice, Komisija, gospodarski subjekti in javnost morajo imeti preprost dostop do vseh zadevnih aktov in relevantnih informacij o pomoči, ki se dodeli v skladu z njimi (oddelek 3.2.4 tega poglavja);

    (v)

    izogibanje neupravičenim negativnim učinkom pomoči na konkurenco in trgovino (oddelek 3.2.5 tega poglavja);

    (vi)

    tehtanje pozitivnih in negativnih učinkov, ki jih lahko ima pomoč na konkurenco in trgovino med državami članicami (preskus izravnave) (oddelek 3.2.6 tega poglavja).

    (37)

    Nadalje se lahko zahteva naknadna ocena skupnega učinka za nekatere kategorije shem, kakor je določeno v točkah (326) do (333). V teh primerih lahko Komisija omeji trajanje shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo naknadne ponovne priglasitve njihovega podaljšanja.

    (38)

    Ti splošni pogoji združljivosti se uporabljajo za vso pomoč v okviru teh smernic, razen če so v delu I, poglavje 3, oddelki 3.1 in 3.2 teh smernic, dovoljena odstopanja zaradi posebne obravnave, ki se uporablja v sektorju ribištva in akvakulture.

    3.1.   Prvi pogoj: pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti

    3.1.1.   Gospodarska dejavnost, ki prejema pomoč

    (39)

    Komisija bo na podlagi informacij, ki jih bo predložila država članica, določila, katera gospodarska dejavnost bo podprta s priglašenim ukrepom.

    (40)

    Država članica mora dokazati, da je pomoč namenjena pospeševanju razvoja opredeljene gospodarske dejavnosti.

    (41)

    Pomoč za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov gospodarskih dejavnosti na podnebje ali okolje ali na cilj ohranjanja v okviru SRP lahko olajša razvoj gospodarskih dejavnosti s povečanjem trajnostnosti zadevne gospodarske dejavnosti.

    (42)

    Države članice morajo opisati, ali in kako bo pomoč prispevala k doseganju ciljev SRP in v okviru te politike k ciljem ESPRA, ter natančneje opisati pričakovane koristi pomoči.

    (43)

    Komisija meni, da lahko pomoč, dodeljena v skladu z delom II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4, ter delom II, poglavje 3, oddelki 3.4, 3.5 in 3.6 teh smernic pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture, saj navedeni razvoj brez pomoči morda ne bi potekal v enakem obsegu.

    Dodatni pogoji za pomoč, ki jo je treba priglasiti posamično na podlagi sheme

    (44)

    Ob dodelitvi pomoči za naložbene projekte, ki jih je treba priglasiti posamično, na podlagi sheme, mora organ, ki dodeli pomoč, razložiti, kako bo ta izbrani projekt prispeval k cilju sheme. V ta namen bi se morale države članice sklicevati na informacije, ki jih predloži vložnik vloge za pomoč.

    3.1.2.   Spodbujevalni učinek

    (45)

    Pomoč v sektorju ribištva in akvakulture se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek nastopi, ko pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja, ki je brez pomoči ne bi opravljalo oziroma bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način. Pomoč pa vendar ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

    (46)

    Razen če zakonodaja Unije ali te smernice izrecno določajo izjeme, se ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja podjetij in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja ribištva in akvakulture, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva z notranjim trgom. Poleg tega zaradi svoje narave takšna pomoč lahko vpliva na mehanizme, ki urejajo ureditev notranjega trga.

    (47)

    Pomoč za tekoče poslovanje in pomoč za lažje izpolnjevanje obveznih standardov načeloma nista združljivi z notranjim trgom, razen če so izjeme izrecno določene v zakonodaji Unije ali v teh smernicah in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.

    (48)

    Pomoč iz dela II, poglavje 1, bi morala biti omejena na pomoč podjetjem, ki so dejavna v sektorju ribištva in akvakulture in se kljub razumnim prizadevanjem za zmanjšanje takih tveganj soočajo z različnimi težavami. Državna pomoč podjetij ne bi smela spodbujati k prevzemanju nepotrebnih tveganj. Podjetja, dejavna v sektorju ribištva in akvakulture, morajo sama nositi posledice nepreudarne izbire proizvodnih metod ali proizvodov. Na primer, to načelo se uporablja za del II, poglavje 3, oddelki 3.4, 3.5 in 3.6.

    (49)

    Iz razlogov, navedenih v točki (45), Komisija meni, da pomoč ne pomeni spodbude za podjetje, ki prejme pomoč, kadar se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo še preden je podjetje, ki prejme pomoč, naslovilo vlogo za pomoč na nacionalne organe.

    (50)

    Vloga za pomoč mora vsebovati vsaj ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške.

    (51)

    Poleg tega morajo velika podjetja v vlogi opisati stanje brez pomoči, tj. obratni hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo obratnemu hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi. Ta zahteva ne velja za občine, ki so avtonomne lokalne skupnosti z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

    (52)

    Organ, ki dodeljuje pomoč, mora ob prejemu vloge preveriti verodostojnost obratnega hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek. Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve podjetja, ki prejme pomoč, glede zadevnega projekta ali dejavnosti.

    (53)

    Šteje se, da ima pomoč v obliki davčnih ugodnosti spodbujevalni učinek, če shema pomoči vzpostavi pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili in brez nadaljnjega uveljavljanja diskrecijske pravice države članice in če je bila shema pomoči sprejeta ter je veljala pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, za katero se zagotavlja pomoč. Slednji pogoj se ne uporablja za sheme, ki so naslednice davčnih shem, če je bila dejavnost vključena že v prejšnje davčne sheme v obliki davčnih ugodnosti.

    (54)

    Za pomoč, ki ima naravo nadomestila, kot je pomoč iz dela II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4, ter dela II, poglavje 3, oddelka 3.5 in 3.6, in pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz dela II, poglavje 2, oddelki 2.1, 2.2 in 2.3, se ne zahteva, da ima spodbujevalni učinek, ali se zanjo šteje, da ima spodbujevalni učinek.

    Dodatni pogoji za pomoč za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, in pomoč za naložbe velikih podjetij v okviru priglašenih shem

    (55)

    Država članica mora za pomoč za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, in pomoč za naložbe velikih podjetij v okviru priglašenih shem poleg navedenih zahtev iz točke (45) oziroma (48) do (53) predložiti nedvoumna dokazila, da pomoč dejansko vpliva na izbrano naložbo. Država članica mora za celovito oceno predložiti ne le informacije v zvezi s projektom, ki prejema pomoč, ampak tudi celovit opis hipotetičnega scenarija, po katerem podjetju, ki prejme pomoč, noben javni organ ne bi dodelil nobene pomoči.

    (56)

    Države članice so pozvane, naj sestavijo pristne in uradne dokumente uprav podjetij, ocene tveganja, vključno z oceno tveganja, povezanega z določeno lokacijo, finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Ti dokumenti morajo biti posodobljeni glede na potek postopka odločanja o naložbi ali njegovi lokaciji. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih glede povpraševanja in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo različne naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam, lahko državam članicam pomagajo pri dokazovanju spodbujevalnega učinka.

    (57)

    V zvezi s tem se lahko raven donosnosti oceni z uporabo metodologij, ki so ustaljene v zadevnem sektorju in ki lahko vključujejo metode za ocenjevanje neto sedanje vrednosti projekta (NVP) (31), notranje stopnje donosa (IRR) (32) ali povprečnega donosa na vložena sredstva (ROCE). Donosnost projekta je treba primerjati z običajnimi stopnjami donosa podjetja, ki prejme pomoč, pri drugih podobnih naložbenih projektih. Če te stopnje niso na voljo, se donosnost projekta primerja s stroški kapitala celotnega podjetja ali stopnjami donosa, ki so običajne v zadevnem sektorju.

    (58)

    Kadar ni znan noben hipotetični scenarij, se lahko spodbujevalni učinek predpostavlja, če obstaja likvidnostna vrzel. To je v primeru, ko stroški naložbe presegajo neto sedanjo vrednost pričakovanega poslovnega dobička naložbe na podlagi predhodnega poslovnega načrta.

    (59)

    Če pomoč ne spremeni ravnanja podjetja, ki prejme pomoč, s spodbujanjem dodatnih naložb, nima pozitivnih učinkov za razvoj zadevnega sektorja. Zato pomoč ne bo upoštevana kot združljiva z notranjim trgom, kadar se zdi, da bi bilo mogoče enake naložbe še vedno izvajati brez pomoči.

    3.1.3.   Neobstoj kršitve ustreznih določb prava Unije

    (60)

    Pomoč se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom, če so ukrep državne pomoči, z njim povezani pogoji, vključno z metodo njegovega financiranja, kadar je ta metoda sestavni del takšnega ukrepa, ali dejavnost, ki jo financira, povezani s kršitvijo zadevnega prava EU (33).

    (61)

    V sektorju ribištva in akvakulture to zadeva zlasti državno pomoč:

    (a)

    dodeljeno v podporo ribolovnim dejavnostim, ki vključujejo hude kršitve iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (34) ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009 (35) in predstavljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ali ga podpirajo (36);

    (b)

    dodeljeno v podporo dejavnostim, upravljanju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije iz člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovil, ki plujejo pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe;

    (c)

    ki vključuje neskladnost s pravili iz Uredbe (EU) št. 1379/2013 (37), ki urejajo skupno ureditev trga (38), ali

    (d)

    ki vključuje povečanje ribolovne zmogljivosti ali gradnjo novih plovil, kar neposredno in samodejno povzroči neskladnost države članice s členom 22(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zgornjimi mejami ribolovne zmogljivosti iz Priloge II k navedeni uredbi.

    (62)

    Poleg tega državne pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo podjetja, ki prejme pomoč, da uporablja nacionalne proizvode ali storitve, ter kadar pomoč podjetju, ki jo prejme, omejuje možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

    (63)

    Komisija ne bo odobrila pomoči za izvozne dejavnosti v tretje države ali v države članice, ki bi bile neposredno povezane z izvoženimi količinami, pomoči, ki je pogojena s prednostno uporabo domačega blaga pred uvoženim, ali pomoči za vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali za druge izdatke, povezane z izvoznimi dejavnostmi. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, raziskav ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu, načeloma ne pomeni izvozne pomoči.

    (64)

    Priglasitve državne pomoči bi morale vsebovati informacije o tem, kako bodo nacionalni organi preverjali skladnost s točkami (61) do (63).

    3.2.   Drugi pogoj: pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi:

    (65)

    V skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij lahko šteje za združljivo z notranjim trgom samo, če „takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“.

    (66)

    V tem oddelku je določena metoda izvajanja diskrecijske pravice Komisije pri izvajanju ocenjevanja glede drugega pogoja ocenjevanja združljivosti iz točke (36)(b).

    (67)

    Vsak ukrep pomoči po svoji naravi povzroči izkrivljanje konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami. Vendar pa bo Komisija preverila, ali je pomoč potrebna, ustrezna, sorazmerna in pregledna, da bi ugotovila, ali so izkrivljajoči učinki pomoči omejeni na najmanjše možne.

    (68)

    Komisija bo nato ocenila izkrivljajoč učinek zadevne pomoči na konkurenco in pogoje trgovanja. Komisija bo nato pretehtala pozitivne učinke pomoči in njene negativne učinke na konkurenco in trgovino. Kadar bodo pozitivni učinki prevladali nad negativnimi učinki, bo Komisija pomoč razglasila za združljivo z notranjim trgom.

    3.2.1.   Potreba po intervenciji države

    (69)

    Za oceno, ali je za doseganje predvidenega rezultata potrebna državna pomoč, je treba najprej opredeliti težavo. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, ko lahko pomoč prinese bistven razvoj, ki ga trg sam ne more doseči, na primer z odpravo nedelovanja trga za dejavnost, za katero se zagotavlja pomoč, ali zadevno naložbo.

    (70)

    Državna pomoč lahko pod nekaterimi pogoji dejansko odpravi tržne pomanjkljivosti in s tem prispeva k učinkovitemu delovanju trgov ter izboljšanju konkurenčnosti. To še zlasti velja, kadar so na voljo omejena javna sredstva.

    (71)

    Komisija za namene teh smernic meni, da trg ne dosega pričakovanih ciljev brez intervencije države v zvezi s pomočjo, ki izpolnjuje specifične pogoje, določene v delu I, poglavje 2, oddelek 2.3, in delu II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4, ter poglavje 2, oddelek 2.2. Zato se bo takšna pomoč štela za potrebno.

    3.2.2.   Ustreznost pomoči

    (72)

    Predlagana pomoč mora biti ustrezen instrument politike za olajšanje razvoja gospodarske dejavnosti. Za doseganje ciljev pomoči morda obstajajo drugi, boljši instrumenti, na primer reguliranje, tržno zasnovani instrumenti, razvoj infrastrukture in izboljšanje poslovnega okolja. Država članica mora dokazati, da sta pomoč in njena zasnova ustrezni za doseganje cilja ukrepa, v katerega je pomoč ciljno usmerjena.

    (73)

    Komisija meni, da so ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo posebne pogoje iz dela I, poglavje 2, oddelek 2.3, dela II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 in 1.5, ter iz dela II, poglavje 2, oddelek 2.2, ustrezen instrument politike. Ukrep pomoči iste vrste kot operacija, ki je upravičena do financiranja v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139, je ustrezen, če je v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe.

    (74)

    V drugih primerih, ki ne spadajo pod točko (73), mora država članica dokazati, da ne obstaja noben drug, manj izkrivljajoč instrument politike.

    (75)

    Kadar se država članica odloči, da bo uvedla ukrep na podlagi dela II, poglavje 3, medtem ko je ista intervencija hkrati predvidena v zadevnem programu ESPRA, bi morala navesti prednosti takega nacionalnega instrumenta pomoči v primerjavi z ustrezno intervencijo v programu ESPRA.

    Ustreznost različnih oblik pomoči

    (76)

    Pomoč se lahko dodeli v različnih oblikah. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo verjetno povzročila najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence.

    (77)

    Komisija šteje, da je pomoč, dodeljena v obliki iz teh smernic ali zadevne intervencije ESPRA v skladu z Uredbo (EU) 2021/1139, ustrezna oblika pomoči.

    (78)

    Če se pomoč dodeli v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (npr. neposredna nepovratna sredstva, oprostitve ali znižanja davkov, socialnih prispevkov ali drugih obveznih prispevkov), mora država članica dokazati, zakaj so druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (npr. posojila z nizko obrestno mero ali znižanje obresti, državna poroštva ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji), manj ustrezne.

    (79)

    Ocenjevanje združljivosti pomoči z notranjim trgom ne vpliva na veljavna pravila za javna naročila ter na načela preglednosti, odprtosti in nediskriminacije v postopku za izbiro ponudnika storitve.

    3.2.3.   Sorazmernost pomoči

    (80)

    Šteje se, da je pomoč v sektorju ribištva in akvakulture sorazmerna, če je znesek pomoči na podjetje, ki prejme pomoč, omejen na najnižji znesek, potreben za izvedbo dejavnosti, za katero se dodeli pomoč.

    Največje intenzivnosti pomoči in najvišji zneski pomoči

    (81)

    Komisija meni, da bi moral biti znesek pomoči zato, da je pomoč sorazmerna, načeloma nižji od upravičenih stroškov.

    (82)

    V teh smernicah se za zagotovitev predvidljivosti in enakih konkurenčnih pogojev uporablja največja intenzivnost pomoči.

    (83)

    Če so upravičeni stroški pravilno izračunani in upoštevane največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, določeni v oddelkih dela II teh smernic, se šteje, da je merilo sorazmernosti izpolnjeno.

    (84)

    Za vrste ukrepov, ki jih zajema Uredba (EU) 2022/2473, kot so določene v delu I, poglavje 2, oddelek 2.3, se šteje, da je načelo sorazmernosti pomoči upoštevano, če znesek pomoči ne presega veljavne največje intenzivnosti državne pomoči iz navedene uredbe in Priloge IV k navedeni uredbi. Če ukrep pomoči presega določbe iz Uredbe (EU) 2022/2473, mora država članica dokazati upravičenost in nujnost pomoči

    (85)

    Največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči mora organ, ki dodeli pomoč, izračunati ob dodelitvi pomoči. Upravičeni stroški morajo biti podprti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Za izračun intenzivnosti pomoči ali znesek pomoči in upravičenih stroškov je treba uporabiti samo zneske, od katerih niso bili odbiti nikakršni davki ali druge dajatve.

    (86)

    Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

    (87)

    Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki niso nepovratna sredstva, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu pomoči.

    (88)

    Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi pomoči. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli ob dodelitvi pomoči. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na datum dodelitve pomoči.

    (89)

    Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, ki veljajo v različnih trenutkih, ko davčna ugodnost stopi v veljavo.

    (90)

    Z izjemo dela II, poglavje 1 in poglavje 3, se pomoč lahko dodeli v skladu z naslednjimi možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov:

    (a)

    stroški na enoto;

    (b)

    pavšalni zneski;

    (c)

    pavšalno financiranje.

    (91)

    Znesek pomoči je treba določiti na enega od naslednjih načinov:

    (a)

    poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

    (i)

    statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji ali

    (ii)

    preverjenih preteklih podatkih o posameznih podjetjih, ki prejmejo pomoč, ali

    (iii)

    uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih podjetij, ki prejmejo pomoč;

    (b)

    v skladu s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti.

    (92)

    Kar zadeva sofinancirane ukrepe, se lahko zneski upravičenih stroškov izračunajo v skladu z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov iz Uredbe (EU) 2021/1060.

    (93)

    Pri ocenjevanju združljivosti pomoči bo Komisija upoštevala zavarovanje, ki ga je podjetje, ki prejme pomoč, sklenilo ali bi ga lahko sklenilo. Glede pomoči za nadomestitev izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se lahko za preprečitev tveganja izkrivljanja konkurence pomoč z največjo intenzivnostjo pomoči dodeli le podjetju, ki za takšne izgube ne more biti krito z zavarovanjem. Zato je treba za nadaljnje izboljšanje obvladovanja tveganja podjetja, ki prejmejo pomoč, spodbujati k sklenitvi zavarovanja, kadar koli je to mogoče.

    Dodatni pogoji za pomoč za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, in pomoč za naložbe velikih podjetij v okviru priglašenih shem

    (94)

    Praviloma se bo pomoč za naložbe, ki jo treba priglasiti posamično, štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči (39), pri čemer so zgornja meja največje intenzivnosti pomoči. Podobno morajo v primeru pomoči za naložbe, ki se dodeli velikim podjetjem v okviru priglašenih shem, države članice zagotoviti, da je znesek pomoči omejen na najmanjšega potrebnega, kar se določi na osnovi pristopa „neto dodatnih stroškov“, pri čemer so zgornja meja največje intenzivnosti pomoči.

    (95)

    Znesek pomoči ne bi smel presegati najnižjega zneska, ki je potreben za zadostno donosnost projekta, npr. ne bi smel povzročiti povečanja njegove notranje stopnje donosa nad običajne stopnje donosa zadevnega podjetja pri drugih podobnih naložbenih projektih oziroma, če navedene stopnje niso na voljo, povečanja njegove notranje stopnje donosa, tako da je ta višja od stroškov kapitala celotnega podjetja, ki so običajni za zadevni sektor.

    (96)

    Pri pomoči za naložbe velikim podjetjem v okviru priglašenih shem mora država članica zagotoviti, da znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložb na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči. Uporabiti se mora metoda, pojasnjena v točki (95), skupaj z največjimi dovoljenimi intenzivnostmi pomoči kot zgornjo mejo.

    (97)

    Glede pomoči za naložbe, ki jo je treba priglasiti posamično, bo Komisija v skladu s točko (95) preverila, ali znesek pomoči presega najnižji znesek, ki je potreben za zadostno donosnost projekta. Izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, se lahko uporabljajo tudi pri ocenjevanju, ali je pomoč sorazmerna. Država članica mora dokazati sorazmernost na podlagi dokumentacije iz točke (56).

    (98)

    Navedeni dodatni pogoji iz točk (94) do (97) ne veljajo za občine, ki so avtonomne lokalne skupnosti z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci, iz točke (51).

    Kumulacija pomoči

    (99)

    Pomoč se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem ali skupaj z ad hoc pomočjo, pod pogojem, da skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ne presega intenzivnosti in zneska pomoči iz teh smernic.

    (100)

    Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo, če se te pomoči nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to vrsto pomoči v skladu s temi smernicami.

    (101)

    Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov teh smernic se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški. Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi teh smernic, drugih smernic o državni pomoči, uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa, ki ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.

    (102)

    Državna pomoč za sektor ribištva in akvakulture se ne sme kumulirati s plačili iz Uredbe (EU) št. 2021/1139 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v teh smernicah.

    (103)

    Kadar so finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, združena z državno pomočjo, se bo pri ugotavljanju, ali so bili spoštovani pragi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ter zneski pomoči, upoštevala le državna pomoč, če skupni znesek javnega financiranja, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, določene v veljavnih predpisih prava Unije.

    (104)

    Pomoč, odobrena v skladu s temi smernicami, se ne sme kumulirati s katero koli pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v teh smernicah.

    3.2.4.   Preglednost

    (105)

    Države članice morajo zagotoviti objavo (40) naslednjih informacij v modulu Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči (41) ali na celovitem spletnem mestu o državni pomoči na nacionalni ali regionalni ravni:

    (a)

    celotno besedilo sheme pomoči in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago za individualno pomoč ali povezavo na ta besedila,

    (b)

    identiteto organa, ki dodeljuje pomoč,

    (c)

    identiteto posameznih upravičencev, obliko in znesek pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, datum dodelitve, vrsto podjetja (MSP / veliko podjetje), regijo, v kateri se nahaja upravičenec (na ravni NUTS II), in glavne gospodarske panoge, v kateri upravičenec izvaja svoje dejavnosti (na ravni skupine NACE). Taka zahteva se lahko opusti v zvezi z individualno pomočjo, ki ne presega praga 10 000 EUR (42).

    (106)

    Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se informacije o zneskih individualne pomoči lahko podajo v naslednjih razponih (v milijonih EUR): 0,01–0,03; nad 0,03–0,5; nad 0,5–1; nad 1–2; nad 2.

    (107)

    Take informacije je treba objaviti po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, jih hraniti najmanj 10 let, na voljo splošni javnosti pa morajo biti brez omejitev (43).

    (108)

    Države članice morajo zaradi preglednosti izvesti poročanje, kot je zahtevno v delu III, oddelek 4, teh smernic.

    3.2.5.   Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

    (109)

    Pomoč za sektor ribištva in akvakulture lahko povzroči izkrivljanje proizvodnega trga. Določene pomoči lahko vzbujajo pomisleke glede kopičenja presežnih zmogljivosti na trgih v recesiji v zvezi s primarno proizvodnjo ribiških proizvodov (44) in proizvodov iz akvakulture ter njihovo predelavo in trženjem. Da je pomoč združljiva z notranjim trgom, mora biti negativnih učinkov pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami čim manj ali pa se jim je treba izogniti. Komisija načeloma meni, da so negativni učinki na konkurenco in trgovino omejeni na minimum, kadar pomoč izpolnjuje posebne pogoje iz dela I, poglavje 2, oddelek 2.3, iz dela II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 in 1.5 ter iz dela II, poglavje 2, oddelek 2.2.

    (110)

    Države članice bi morale zagotoviti dokazila, na podlagi katerih bi Komisija lahko opredelila zadevne proizvodne trge, torej trge, na katere vpliva sprememba ravnanja podjetja, ki prejme pomoč. Analiza izkrivljanj konkurence se bo pri ocenjevanju negativnih učinkov pomoči osredotočila na predvidljiv učinek pomoči na konkurenco med podjetji na prizadete proizvodne trge (45) v sektorju ribištva in akvakulture.

    (111)

    Če je pomoč v izhodišču dobro usmerjena, sorazmerna in omejena na neto dodatne stroške, se negativen vpliv pomoči omili in tveganje, da bi pomoč neupravičeno izkrivljala konkurenco, je bolj omejeno. Drugič, Komisija določi največje intenzivnosti pomoči ali zneske pomoči. Cilj je preprečiti uporabo državne pomoči za projekte, pri katerih razmerje med zneskom pomoči in upravičenimi stroški velja za zelo visoko in je še posebej verjetno, da bo izkrivljajoče. Na splošno velja, da večji kot so verjetni pozitivni učinki projekta, ki prejema pomoč, in večja, kot je verjetna potreba po pomoči, večja bo zgornja meja intenzivnosti pomoči.

    (112)

    Vendar lahko pomoč tudi v primerih, ko je potrebna in sorazmerna, povzroči spremembo vedenja podjetij, ki prejmejo pomoč, kar povzroči izkrivljanje konkurence. To je bolj verjetno v sektorju ribištva in akvakulture, ki se od ostalih trgov razlikuje po posebni strukturi, za katero sta značilna udeležba velikega števila majhnih podjetij in skupen, a omejen ribji stalež. Na takšnih trgih je tveganje za izkrivljanje konkurence veliko, čeprav so dodeljeni le majhni zneski.

    Sheme pomoči za naložbe za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

    (113)

    Ker ima pomoč za naložbe podjetjem, ki so dejavna pri predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, in podjetjem, ki so dejavna v drugih sektorjih, npr. v sektorju živilske predelave, lahko podobne izkrivljajoče učinke na konkurenco in trgovino, se morajo splošni nazori politike konkurence uporabljati enako za vse navedene sektorje. Zato se morajo pogoji iz točk (114) do (124) upoštevati glede pomoči za naložbe za predelavo in trženje ribiških proizvodov ter proizvodov iz akvakulture.

    (114)

    Sheme pomoči za naložbe ne smejo povzročati znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Zlasti velja, da tudi v primeru, da se izkrivljanje lahko šteje za omejeno na ravni posamezne pomoči (pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za pomoč za naložbe), te sheme kumulativno vseeno lahko povzročijo visoko raven izkrivljanja. Pri shemi pomoči za naložbe, osredotočeni na nekatere sektorje, je tveganje za taka izkrivljanja še bolj izrazito.

    (115)

    Zato mora zadevna država članica dokazati, da bodo ob upoštevanju velikosti zadevnih projektov, posamičnih in skupnih zneskov pomoči, pričakovanih podjetij, ki prejmejo pomoč, značilnosti ciljnih sektorjev itd. morebitni negativni učinki v največji možni meri omejeni. Da bi lahko Komisija ocenila verjetne negativne učinke, se zadevna država članica spodbuja, da predloži vse ocene učinka, ki jih ima na voljo, ter naknadna ocena podobnih shem.

    Posamično priglašena pomoč za naložbe za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter pomoč za naložbe velikih podjetij v okviru priglašenih shem

    (116)

    Komisija pri ocenjevanju negativnih učinkov individualne pomoči za naložbe ali pomoči za naložbe velikih podjetij v okviru priglašenih shem posebno pozornost nameni negativnim učinkom, povezanim z izgradnjo presežne zmogljivosti na trgih v recesiji, preprečevanjem izstopa in pojmom velike tržne moči. Ti negativni učinki so opisani v točkah (117) do (124), izravnati pa jih morajo pozitivni učinki pomoči.

    (117)

    Za opredelitev in oceno možnega izkrivljanja konkurence in trgovine bi morale države članice predložiti dokaze, ki Komisiji omogočajo, da opredeli zadevne proizvodne trge (tj. proizvode, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči) ter prizadete konkurente in stranke/potrošnike. Zadevni proizvod je običajno proizvod, ki ga zadeva naložbeni projekt (46). Če projekt zadeva polproizvod in se pomemben del proizvodnje ne proda na trgu, je lahko zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu. Zadevni proizvodni trg zajema zadevni proizvod in njegove nadomestke, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi lastnosti, cen ali nameravane uporabe proizvoda) ali proizvajalec (zaradi prožnosti proizvodnih objektov).

    (118)

    Komisija za oceno navedenih morebitnih izkrivljanj uporablja različna merila, kot so struktura trga za zadevni proizvod, uspešnost trga (recesija ali rast trga), postopek za izbiro podjetja, ki prejme pomoč, vstopne in izstopne ovire, diferenciacija proizvodov.

    (119)

    Sistematično zanašanje podjetja na državno pomoč bi lahko kazalo na to, da podjetje samo ni kos konkurenci ali da uživa neupravičene prednosti v primerjavi s svojimi konkurenti.

    (120)

    Komisija razlikuje dva glavna vira možnih negativnih učinkov na proizvodne trge:

    (a)

    primere znatnega povečanja zmogljivosti, ki povzroči ali poslabša obstoječe presežne zmogljivosti, zlasti na trgu v recesiji, in

    (b)

    primere, ko ima upravičenec do pomoči veliko tržno moč.

    (121)

    Da bi ocenili, ali pomoč vzpostavlja ali ohranja neučinkovite tržne strukture, bo Komisija upoštevala dodatno proizvodno zmogljivost, ki jo je ustvaril projekt, in morebitno nezadostno delovanje trga.

    (122)

    Če zadevni trg raste, je običajno manj razlogov za skrb, da bo pomoč negativno vplivala na dinamične spodbude ali neupravičeno ovirala izstop s trga ali vstop nanj.

    (123)

    Skrb je bolj utemeljena, če trgi upadajo. Komisija razlikuje med primeri, pri katerih dolgoročni obeti kažejo, da trg strukturno upada (tj. se krči), in primeri, pri katerih trg relativno upada (tj. še vedno raste, vendar ne presega referenčne stopnje rasti).

    (124)

    Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na BDP EGP v treh letih pred začetkom projekta (referenčna stopnja); Lahko se meri tudi na podlagi predvidenih stopenj rasti za naslednjih tri do pet let. Kazalniki lahko vključujejo predvideno prihodnjo rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente v smislu cen in stopnje dobička.

    3.2.6.   Tehtanje pozitivnih in negativnih učinkov pomoči (preskus izravnave)

    (125)

    Komisija oceni, ali pozitivni učinki pomoči odtehtajo ugotovljene negativne učinke na konkurenco in trgovino. Komisija lahko sprejme sklep o združljivosti pomoči z notranjim trgom le, kadar pozitivni učinki presegajo negativne.

    (126)

    V primerih, kadar predlagana pomoč ne obravnava ustrezno in sorazmerno dobro opredeljenega nedelovanja trga, bodo negativni učinki izkrivljanja na konkurenco običajno prevladali nad pozitivnimi učinki pomoči, zato bo Komisija verjetno sklenila, da je predlagana pomoč nezdružljiva z notranjim trgom.

    (127)

    Komisija bo v okviru ocene pozitivnih in negativnih učinkov pomoči upoštevala učinek pomoči na doseganje ciljev SRP, določenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in navedenih v ESPRA. Glavni cilj SRP je zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano (člen 2(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013) in ciljem zagotavljanja skladnosti z okoljsko zakonodajo Unije (člen 2(5)(j) Uredbe (EU) št. 1380/2013). Ukrepi, ki so v nasprotju s katerim koli od teh ciljev, verjetno ne bodo imeli pozitivnih učinkov za SRP in bi lahko negativno vplivali na konkurenco in trgovino zaradi omejenih virov, za katera se potegujejo podjetja v sektorju. Zaradi tega bo pri takih ukrepih malo verjetno, da bodo prevladali pozitivni učinki. V zvezi s tem bo Komisija posebno pozornost namenila tveganju povečanja ribolovne zmogljivosti, prelova ali premestitve ribolovnega napora ter ravnotežju med ribolovno zmogljivostjo in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi.

    (128)

    Komisija zaradi pozitivnih učinkov na razvoj sektorja ribištva in akvakulture načeloma meni, da je pri pomoči, ki izpolnjuje pogoje iz dela I, poglavje 2, oddelek 2.3, iz dela II, poglavje 1, oddelki 1.1, 1.2 1.3, 1.4 in 1.5, in iz dela II, poglavje 2, oddelek 2.2, negativni učinek na konkurenco in trgovino med državami članicami omejen na najmanjšega potrebnega.

    (129)

    V zvezi z državno pomočjo, ki se sofinancira v skladu z ESPRA, bo Komisija upoštevala, da so bili ugotovljeni s tem povezani pozitivni učinki.

    (130)

    Za pomoč, ki prispeva k ciljem ohranitvene politike s postopno odpravo odstopanj, ki so trenutno dovoljena v skladu s pravili SRP, kot so odstopanja od obveznosti iztovarjanja, se bo štelo, da pozitivno vpliva na cilje SRP.

    (131)

    Komisija bo tudi za pomoč, ki podpira cilje okoljske politike in jo je mogoče povezati s prizadevanji za ohranjanje, in sicer s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju, izvajanjem in spremljanjem morskih zavarovanih območij, izvajanjem ukrepov, ki prispevajo k obnovitvi kontinuitete rek v skladu z okvirno Direktivo 2000/60/ES (direktivo o vodah) (47) ali Direktivo (EU) 2019/904 (48) o ribolovnem orodju in plastiki, ali vzpostavitvijo prednostnih okvirnih ukrepov za območja Natura 2000, štela, da pozitivno prispeva k ciljem SRP.

    (132)

    Pri tem poskusu uravnoteženja bo Komisija posebno pozornost namenila členu 3 Uredbe (EU) 2020/852, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno, ali drugim primerljivim metodologijam, kot je ekosistemski pristop, ki se uporablja za upravljanje morskega ribištva v skladu s členom 2(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Skupno ribiško politiko sestavljajo zakonodajni akti, ki vzpostavljajo celovit okvir za upravljanje ribištva, za katerega je treba najti ravnotežje med merili ekološke, socialne in gospodarske trajnosti.

    (133)

    Poleg tega lahko Komisija, če je primerno, tudi upošteva, ali ima predlagana pomoč druge pozitivne ali negativne učinke. Kadar taki drugi pozitivni učinki odražajo tiste iz politik Unije, npr. evropskega zelenega dogovora, vključno s trajnostnim modrim gospodarstvom (49), strategijo „od vil do vilic“ (50), akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (51), strategijo za biotsko raznovrstnost (52), načrtom za krožno gospodarstvo: „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (53), in strategijo za prilagoditev na podnebne spremembe (54), ali tiste, ki so povezani z energijsko učinkovitostjo (55), pobudo o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (56), je mogoče domnevati, da ima predlagana pomoč, ki je v skladu s takšnimi politikami Unije, takšne širše pozitivne učinke.

    (134)

    Nasprotno pa bo pomoč, ki prispeva k povečanju ribolovne zmogljivosti ali povzroči prelov ali premik ribolovnega napora, ki bi lahko privedel do takega prelova (glej točko (4) Smernic), verjetno ogrozila cilje SRP. Ob upoštevanju pravnega in gospodarskega okvira ribiškega sektorja, v katerem podjetja tekmujejo za omejene vire, ukrepi s takimi učinki, ki načeloma veljajo za škodljive, verjetno ne bodo privedli do pozitivnega rezultata uravnoteženja.

    (135)

    Z izjemo pomoči, ki je izrecno določena v teh smernicah, preskus izravnave verjetno ne bo pozitiven v zvezi z naslednjimi vrstami ukrepov pomoči, ki se načeloma štejejo za škodljive:

    (a)

    ukrepi, ki povečujejo ribolovno zmogljivost ribiškega plovila;

    (b)

    za nakup opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib;

    (c)

    za gradnjo, nakup ali uvoz ribiških plovil;

    (d)

    za prenos ribških plovil v tretje države ali spremembo zastave ribiških plovil, vključno preko ustanavljanja skupnih podjetij s partnerji iz tretjih držav;

    (e)

    za začasno ali trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

    (f)

    za raziskovalni ribolov;

    (g)

    za prenos lastništva podjetja;

    (h)

    za neposredno obnavljanje staleža, razen v primeru poskusnega obnavljanja staleža;

    (i)

    za gradnjo novih pristanišč ali novih dražbenih hal, razen novih krajev iztovarjanja;

    (j)

    za mehanizme intervencij na trgu, katerih namen je začasen ali trajen umik ribških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture s trga, da se zmanjša ponudba in tako prepreči znižanje cen ali doseže zvišanje cen, ki niso v skladu s členoma 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1379/2013,

    (k)

    za naložbe v ribiška plovila, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz prava Unije, veljavne ob vložitvi vloge za pomoč, vključno z zahtevami v okviru obveznosti Unije v zvezi z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva;

    (l)

    za naložbe v ribiška plovila, ki so v dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč ribolovne dejavnosti izvajala manj kot 60 dni; ali

    (m)

    za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila.

    (136)

    Preskus izravnave verjetno ne bo pozitiven v zvezi z ukrepi pomoči, ki ne:

    (a)

    vključujejo zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo, da vložnik vloge za pomoč ali, če vloga ni zahtevana, enakovreden akt, zagotavlja, da je podjetje, ki prejme pomoč, skladno s pravili skupne ribiške politike, in da bo skladno v celotnem obdobju izvajanja projekta in v obdobju petih let po končnem plačilu podjetju, ki prejme pomoč; in

    (b)

    določajo, da podjetje, ki prejme pomoč, ki ni izpolnilo zahtev iz točke (a) ali je storilo eno ali več kaznivih dejanj zoper okolje iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES (57), kadar je vloga za pomoč vložena v skladu s členi 32 do 39 Uredbe (EU) 2022/2473, kot jih določi pristojni nacionalni organ, v obdobjih iz točke (a), postane neupravičeno do pomoči in mora pomoč vrniti sorazmerno z neskladnostjo ali kaznivim dejanjem.

    (137)

    Določbe iz točke (136) se ne uporabljajo za:

    pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz dela II, poglavje 1, oddelek 1.1, teh smernic; ali

    pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi iz dela II, poglavje 1, oddelek 1.3, teh smernic.

    (138)

    Za vrste pomoči iz dela I, poglavje 2, oddelka 2.1.2, 2.2, in točke (24) oddelka 2.3, ter iz dela II, poglavje 2, oddelek 2.1 in oddelek 2.3, ter poglavje 3 teh smernic bo Komisija uravnotežila ugotovljene negativne učinke ukrepa pomoči na konkurenco in pogoje trgovanja s pozitivnimi učinki načrtovane pomoči na podprte gospodarske dejavnosti, vključno s prispevkom k ciljem SRP in znotraj te politike s cilji ESPRA.

    DEL II

    VRSTE POMOČI

    Poglavje 1

    1.   POMOČ ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ IN KRIZ

    1.1.   Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki

    (139)

    Komisija bo pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (140)

    „Naravna nesreča“ in „izjemni dogodki“ iz člena 107(2), točka (b), PDEU, pomenijo odstopanja od splošne prepovedi državne pomoči na notranjem trgu iz člena 107(1) PDEU. Zato Komisija dosledno meni, da je treba navedena pojma razlagati ozko. To je potrdilo Sodišče Evropske unije (58).

    (141)

    Doslej je Komisija na področju državnih pomoči sektorju ribištva in akvakulture priznala, da se izjemno huda neurja in poplave, zlasti poplave, ki jih povzroči voda, ki prestopa rečne ali jezerske bregove, lahko štejejo za naravne nesreče. Poleg tega je v skladu z Uredbo (EU) 2022/2473 mogoče skupinsko izvzeti naslednje vrste naravnih nesreč: potrese, snežne plazove, zemeljske plazove, poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora.

    (142)

    Naslednji dogodki so primeri izjemnih dogodkov, ki jih je Komisija priznala v primerih, ki ne spadajo v sektor ribištva in akvakulture: vojna, notranji nemiri, stavke, z nekaterimi omejitvami in glede na njihovo razsežnost, večje industrijske in jedrske nesreče in požari, posledica katerih so velike izgube. Izbruh bolezni živali ali škodljivega organizma rastlin načeloma ne velja za izjemen dogodek.

    (143)

    Komisija bo še naprej posamezno ocenjevala predloge za dodelitev pomoči v skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU in upoštevala predhodno prakso na tem področju.

    (144)

    Pomoč iz tega oddelka mora dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

    (a)

    pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ali izjemni dogodek ter in

    (b)

    obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom in škodo, ki jo je utrpelo podjetje.

    (145)

    Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je zadevna uradna potrditev iz točke (144)(a) odobrena.

    (146)

    Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini oziroma organizaciji proizvajalcev, katere član je navedeno podjetje. Če se pomoč izplača skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne sme presegati zneska pomoči, do katerega je upravičeno podjetje.

    (147)

    Sheme pomoči se morajo uvesti v treh letih po datumu nastanka dogodka, pomoč pa mora biti izplačana v štirih letih po navedenem datumu. Za določene naravne nesreče ali izjemne dogodke bo Komisija odobrila ločeno priglašeno pomoč, ki odstopa od tega pravila v ustrezno utemeljenih primerih, na primer zaradi narave in/ali obsega dogodka ali odložene ali stalne narave škode.

    (148)

    Komisija bo, da bi olajšala hitro krizno upravljanje, odobrila predhodne okvirne sheme pomoči za nadomestila za škodo, ki jo povzročijo izjemno huda neurja, poplave, potresi, plazovi, zemeljski plazovi, tornadi, orkani, vulkanski izbruhi in požari v naravi naravnega izvora, če so pogoji, pod katerimi se lahko v takih primerih dodeli pomoč, jasno opredeljeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke (345).

    (149)

    Pomoč, dodeljeno za nadomestila za škodo, ki so jo povzročile ostale vrste naravnih nesreč, ki niso navedene v točki (141), in škodo, ki so jo povzročili izjemni dogodki, je treba ločeno priglasiti Komisiji.

    (150)

    Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice.

    (151)

    Škoda lahko zajema:

    (a)

    materialno škodo na sredstvih, kot so stavbe, oprema, stroji, stalež ali proizvajalna sredstva; in

    (b)

    izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja proizvodnje ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture ali proizvodnih sredstev.

    (152)

    Škodo je treba izračunati na ravni posameznega upravičenca.

    (153)

    Izračun materialne škode mora temeljiti na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je prizadeto sredstvo imelo pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom. Ne sme presegati stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred in neposredno po naravni nesreči ali izjemnem dogodku.

    (154)

    Izpad dohodka je treba izračunati tako, da se:

    (a)

    rezultat zmnožka količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki so bili proizvedeni v letu naravne nesreče ali izjemnega dogodka ali v vsakem od naslednjih let, na katera je vplivalo popolno ali delno uničenje proizvajalnih sredstev, in povprečne dobljene prodajne cene v navedenem letu

    odšteje od

    (b)

    rezultata zmnožka povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v triletnem obdobju pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom (brez najvišjih in najnižjih vnosov), in povprečne dobljene prodajne cene.

    (155)

    Znesku se lahko prištejejo ostali stroški, ki jih je imelo podjetje, ki prejme pomoč, zaradi naravne nesreče ali izjemnega dogodka, od njega pa je treba odšteti vse stroške, ki niso nastali zaradi naravne nesreče ali izjemnega dogodka in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo v drugačnih okoliščinah.

    (156)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna škode, če bo prepričana, da so ti reprezentativni in ne temeljijo na neobičajno visokih ulovih ali donosih ter ne povzročajo izplačila prekomernega nadomestila kateremu koli podjetju, ki prejme pomoč.

    (157)

    Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od dogodka, je treba sklicevanje na tri- ali petletna obdobja iz točke (154)(b) razumeti tako, da se nanaša na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, in sicer mikro podjetje ali malo podjetje oziroma srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki ga je prizadela naravna nesreča ali izjemni dogodek.

    (158)

    Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    1.2.   Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami

    (159)

    Komisija bo pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (160)

    Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se šteje za ustrezno orodje za pomoč podjetjem, da si opomorejo od take škode, in za spodbujanje razvoja gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi ta imela škodljive učinke na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (161)

    Doslej je Komisija na področju državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture potrdila, da se lahko neurja, sunki vetra, ki povzročajo zelo velike valove, močno in dolgotrajno deževje, poplave in izjemno visoke temperature vode v daljšem obdobju štejejo za slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Poleg tega je v skladu z Uredbo (EU) 2022/2473 mogoče skupinsko izvzeti naslednje vrste slabih vremenskih razmer: zmrzal, neurja, toča, led, močan dež in huda suša.

    (162)

    Komisija bo še naprej ocenjevala predloge za dodelitev pomoči za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, za vsak primer posebej in upoštevala predhodno prakso na tem področju.

    (163)

    Pomoč iz tega oddelka mora dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

    (a)

    škoda zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, mora znašati več kot 30 % povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi preteklih treh koledarskih let, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjih in najnižjih vrednosti;

    (b)

    med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki jo je utrpelo podjetje, mora obstajati neposredna vzročna zveza.

    (c)

    v primeru izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in ki bi jih lahko zajemali vzajemni skladi, financirani prek Uredbe (EU) 2021/1139, mora država članica navesti razlog, zaradi katerega namerava dodeliti pomoč in ne finančnega nadomestila, ki se izplača prek navedenih vzajemnih skladov.

    (164)

    Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini oziroma organizaciji proizvajalcev, katere član je navedeno podjetje. Če se pomoč izplača skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne sme presegati zneska pomoči, do katerega je upravičeno podjetje.

    (165)

    Sheme pomoči, povezane s slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je treba vzpostaviti v treh letih po dogodku. Pomoč je treba izplačati v štirih letih po navedenem datumu.

    (166)

    Da bi Komisija olajšala hitro krizno upravljanje, bo odobrila predhodne okvirne sheme pomoči za nadomestitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, če so pogoji, pod katerimi se lahko pomoč dodeli, jasno določeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke (345).

    (167)

    Pomoč, ki je dodeljena za nadomestitev škode zaradi drugih vrst slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ki niso navedene v točki (161), je treba ločeno priglasiti Komisiji.

    (168)

    Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice.

    (169)

    Škoda lahko zajema:

    (a)

    materialno škodo na sredstvih, kot so stavbe, plovila, oprema, stroji, stalež ali proizvajalna sredstva; in

    (b)

    izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja proizvodnje ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture ali proizvodnih sredstev.

    (170)

    Škodo je treba izračunati na ravni posameznega upravičenca.

    (171)

    V primeru materialne škode na premoženju mora škoda povzročiti izpad v višini več kot 30 % povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi prejšnjih treh koledarskih let, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjih in najnižjih vrednosti.

    (172)

    Izračun materialne škode mora temeljiti na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Ne sme presegati stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in neposredno po njih.

    (173)

    Izpad dohodka je treba izračunati tako, da se:

    (a)

    količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

    odšteje od

    (b)

    povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

    (174)

    Znesku se lahko prištejejo ostali stroški, ki jih je imelo podjetje, ki prejme pomoč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, od njega pa je treba odšteti vse stroške, ki niso nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo v drugačnih okoliščinah.

    (175)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna škode, če bo prepričana, da so ti reprezentativni in ne temeljijo na neobičajno visokih ulovih ali donosih ter ne povzročajo izplačila prekomernega nadomestila kateremu koli podjetju, ki prejme pomoč.

    (176)

    Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je treba sklicevanje na tri- ali petletna obdobja iz točk (163)(a), (171) in (173)(b) razumeti tako, da se nanaša na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, in sicer mikro podjetje ali malo podjetje oziroma srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki so ga prizadele slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

    (177)

    Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    1.3.   Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi in napadov invazivnih tujerodnih vrst ter pomoč za povrnitev škode zaradi teh bolezni živali in napadov

    (178)

    Komisija bo pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi in napadov invazivnih tujerodnih vrst ter pomoč za povrnitev škode zaradi teh živali in napadov štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (179)

    Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali v akvakulturi in napadov invazivnih tujerodnih vrst ter pomoč za povrnitev škode zaradi teh živali in napadov, se štejeta za ustrezno orodje za pomoč podjetjem, da obravnavajo tveganja, ki jih prinašajo navedene grožnje, in spodbujanje razvoja gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih področij, ne da bi imeli škodljive učinke na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (180)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko odobri samo:

    (a)

    v zvezi z boleznimi živali in napadi invazivnih tujerodnih vrst, za katere obstajajo predpisi Unije ali nacionalni predpisi, ne glede na to, ali so določeni z zakoni, uredbo ali upravnim ukrepom, in

    (b)

    kot del:

    (i)

    programa na ravni Unije, nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjanje živalskih bolezni ali

    (ii)

    izrednih ukrepov, ki jih naloži pristojni nacionalni organ, ali

    (iii)

    ukrepov za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014.

    (181)

    Programi in ukrepi iz točke (180)(b) morajo vključevati opis zadevnih ukrepov za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjenje.

    (182)

    Pomoč mora zadevati ukrepe, za katere zakonodaja Unije določa, da njihovi stroški bremenijo podjetje, ki prejme pomoč, razen če se stroški takih ukrepov v celoti nadomestijo z obveznimi dajatvami podjetij, ki prejmejo pomoč.

    (183)

    Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini oziroma organizaciji proizvajalcev, katere član je navedeno podjetje. Če se pomoč izplača skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne sme presegati zneska pomoči, do katerega je upravičeno podjetje.

    (184)

    Kadar se ugotovi, da so bolezen živali ali napad invazivnih tujerodnih vrst povzročila namerna dejanja ali malomarnost podjetja, ki prejme pomoč, se individualna pomoč ne sme dodeliti.

    (185)

    V zvezi z boleznimi živali se pomoč lahko dodeli za:

    (a)

    bolezni vodnih živali iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (59) ali s seznama bolezni živali v Kodeksu za zdravje vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali (60);

    (b)

    zoonoze vodnih živali iz Priloge III, točka 2, k Uredbi (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (61);

    (c)

    porajajoče se bolezni, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2016/429;

    (d)

    bolezni, ki izpolnjujejo merila iz člena 226 navedene uredbe, razen bolezni, navedenih na seznamu iz člena 9(1), točka (d), Uredbe (EU) 2016/429.

    (186)

    Sheme pomoči je treba uvesti v treh letih od datuma nastanka stroškov ali škode, povzročene zaradi bolezni živali ali napadov invazivnih tujerodnih vrst. Pomoč je treba izplačati v štirih letih po navedenem datumu. Navedeni pogoji ne veljajo za stroške, nastale v preventivne namene, iz točke (188).

    (187)

    Da bi Komisija olajšala hitro krizno upravljanje, bo odobrila predhodne okvirne sheme pomoči, če so pogoji, pod katerimi se lahko pomoč dodeli, jasno določeni. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke (345).

    (188)

    Pomoč lahko zajema naslednje upravičene stroške, vključno s stroški, nastalimi v preventivne namene:

    (a)

    zdravstveni pregledi, analize, preizkusi in drugi ukrepi sistematičnega pregledovanja;

    (b)

    izboljšanje ukrepov biološke zaščite;

    (c)

    nakup, skladiščenje, uporaba ali distribucija cepiv, zdravil in substanc za zdravljenje živali;

    (d)

    nakup, skladiščenje, uporaba in distribucija zaščitnih izdelkov ali opreme za obravnavanje napadov invazivnih tujerodnih vrst;

    (e)

    zakol, usmrtitev in uničenje živali;

    (f)

    uničenje živalskih proizvodov in z živalmi povezanih proizvodov;

    (g)

    čiščenje, dezinfekcija ali dezinfestacija gospodarstva ali opreme;

    (h)

    škoda, nastala zaradi zakola, usmrtitve ali uničenja živali, živalskih proizvodov in z njimi povezanih proizvodov.

    (189)

    Pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz točke (188)(a) je treba dodeliti v naravi in plačati ponudniku zdravstvenih pregledov, analiz, testov in drugih ukrepov sistematičnega pregledovanja, razen če podjetja, ki prejmejo pomoč, že imajo ustrezne notranje zmogljivosti za navedene namene.

    (190)

    V primeru pomoči za povrnitev škode, ki jo povzročijo bolezni živali ali napadi invazivnih tujerodnih vrst iz točke (188)(h), se nadomestilo izračuna samo v zvezi z naslednjim:

    (a)

    tržno vrednostjo zaklanih ali izločenih živali ali umrlih živali ali uničenih proizvodov:

    (i)

    zaradi bolezni živali ali napada invazivnih tujerodnih vrst ali

    (ii)

    v okviru javnega programa ali ukrepa iz točke (180)(b);

    (b)

    izpadom dohodkov zaradi obveznosti karantene in težav pri obnavljanju črede.

    (191)

    Tržno vrednost iz točke(190)(a) je treba določiti na podlagi vrednosti živali tik pred nastankom ali potrditvijo kakršnega koli suma bolezni ali napada invazivnih tujerodnih vrst in kot če nanje ne bi vplivale bolezni živali ali napadi.

    (192)

    Navedeni znesek je treba zmanjšati za morebitne stroške, ki niso nastali neposredno zaradi bolezni živali ali napada invazivnih tujerodnih vrst in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo tudi sicer, ter za morebitni prihodek od prodaje proizvodov, povezanih z živalmi, ki so bile zaklane, izločene ali uničene v preventivne namene ali za namen izkoreninjanja.

    (193)

    Komisija lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme druge stroške, ki so nastali zaradi bolezni živali v akvakulturi ali napadov invazivnih tujerodnih vrst.

    (194)

    Pomoč in druga plačila, ki jih prejme podjetje, ki prejme pomoč, vključno s plačili na podlagi drugega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije ali zavarovalnih polic ali vzajemnih skladov za iste upravičene stroške, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    1.4.   Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali

    (195)

    Komisija bo pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (196)

    Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, se šteje za ustrezno orodje za pomoč podjetjem, da obravnavajo tveganja, ki jih predstavljajo vrste, zaščitene z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ter za razvoj gospodarskih dejavnosti in določenih gospodarskih območij, ne da bi to negativno vplivalo na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (197)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko odobri samo, če:

    (a)

    obstaja neposredna vzročna zveza med nastalo škodo in vedenjem zaščitenih živali;

    (b)

    so upravičeni stroški stroški škode, ki nastane kot neposredna posledica vedenja zaščitenih živali in kot jo je ocenil javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnica, in

    (c)

    v ribiškem sektorju pomoč zadeva le škodo na ulovu, ne glede na vpliv zaščitenih živali na celotno prostoživečo populacijo.

    (198)

    Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini oziroma organizaciji proizvajalcev, katere član je navedeno podjetje. Če se pomoč izplača skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne sme presegati zneska pomoči, do katerega je upravičeno podjetje.

    (199)

    Sheme pomoči, ki so povezane s škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali, je treba uvesti v treh letih od nastanka škode. Pomoč je treba izplačati v štirih letih po navedenem datumu.

    (200)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo:

    (a)

    tržno vrednost živali, ki so jih poškodovale ali pokončale zaščitene živali;

    (b)

    materialno škodo na naslednjih sredstvih: opremi, strojih in lastnini.

    (201)

    Tržno vrednost iz točke (200)(a) je treba določiti na podlagi vrednosti živali tik pred nastalo škodo in kot če nanje ne bi vplivalo vedenje zaščitenih živali.

    (202)

    Izračun materialne škode mora temeljiti na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nastalo škodo. Ne sme presegati stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica vedenja zaščitenih živali, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred nastalo škodo in neposredno po njej.

    (203)

    Ta znesek se lahko poveča za druge stroške, ki jih ima podjetje, ki prejme pomoč, zaradi vedenja zaščitenih živali, in ga je v vsakem primeru treba zmanjšati za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi vedenja zaščitenih živali in ki bi jih sicer imelo podjetje, ki prejme pomoč, ter za vsak prihodek od prodaje proizvodov, povezanih s poškodovanimi ali pokončanimi živalmi.

    (204)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna škode, če bo prepričana, da so ti reprezentativni in ne temeljijo na neobičajno visokih ulovih ali donosih ter ne povzročajo izplačila prekomernega nadomestila kateremu koli podjetju, ki prejme pomoč.

    (205)

    Razen v primeru prvih napadov s strani zaščitenih živali, se od podjetja, ki prejme pomoč, v zameno zahteva, da si po najboljših močeh prizadeva za ublažitev tveganja za izkrivljanje konkurence in zagotavljanje spodbud za čim večje zmanjšanje tveganja. Ta prizadevanja morajo biti v obliki preventivnih ukrepov, kot so varnostne ograje, ki so sorazmerni s tveganjem škode, ki jo povzročijo zaščitene živali na zadevnem območju, razen če takih ukrepov ni mogoče izvesti.

    (206)

    Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    1.5.   Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo tvegani dogodki

    (207)

    Komisija bo pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo tvegani dogodki, štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (208)

    Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo tvegani dogodki, se šteje za ustrezno orodje za pomoč podjetjem, da zmanjšajo tveganja, da bi prišlo do take škode ali njeno vrednost, in za lažji razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi to negativno vplivalo na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (209)

    Naložba mora biti namenjena predvsem preprečevanju in blažitvi škode, ki nastane zaradi tveganih dogodkov. V zvezi s preprečevanjem in ublažitvijo škode, ki jo povzročijo zaščitene živali v ribiškem sektorju, mora biti naložba namenjena preprečevanju in blažitvi izplenitve ali škode na ribolovnem orodju ali drugi opremi.

    (210)

    Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (62), mora biti pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt.

    (211)

    Pomoč mora kriti upravičene stroške, ki so neposredni in specifični za preventivne ukrepe. Upravičeni stroški lahko vključujejo:

    (a)

    gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin; in

    (b)

    nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva.

    (212)

    Največja intenzivnost pomoči mora biti omejena na 100 % upravičenih stroškov.

    Poglavje 2

    2.   POMOČ V NAJBOLJ ODDALJENIH REGIJAH

    (213)

    Najbolj oddaljene regije Unije se soočajo s stalnimi omejitvami za njihov razvoj, priznanimi v členu 349 PDEU, ki Uniji omogoča, da sprejme posebne ukrepe za podporo najbolj oddaljenim regijam, vključno s prilagojeno uporabo prava Unije v teh regijah in dostopom do programov Unije. Komisija bo ob upoštevanju sporočila Komisije „Postavljanje ljudi na prvo mesto, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, izkoriščanje potenciala v najbolj oddaljenih regijah EU“ (63) ocenila pomoč v teh regijah na podlagi načel iz dela I, poglavje 3, teh smernic in posebnih pogojev iz tega oddelka.

    2.1.   Pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah

    (214)

    Pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah je združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (a), PDEU, če je skladna z načeli iz dela I, poglavje 3, posebnimi pogoji iz tega oddelka in posebnimi določbami, ki veljajo za navedene regije.

    (215)

    Ta oddelek velja za pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU, ki je v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) 2021/1139 namenjen odpravljanju posebnih omejitev v navedenih regijah zaradi njihove oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, zahtevne topografije in podnebja ali gospodarske odvisnosti od nekaj proizvodov, katerih trajnost in kombinacija močno zavirata njihov razvoj. Komisija pri uporabi tega oddelka upošteva združljivost pomoči za tekoče poslovanje z ukrepi v okviru ESPRA za zadevno regijo, če je to ustrezno, in njen učinek na konkurenco v zadevnih regijah ter drugih delih Unije.

    (216)

    Pomoč iz tega oddelka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno, da se ublažijo posebne omejitve v najbolj oddaljenih regijah, ki so posledica njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti.

    (217)

    Upravičene stroške, ki izhajajo iz navedenih posebnih omejitev, je treba preračunati v skladu z merili iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1972 (64).

    (218)

    Da bi se izognili prekomernemu nadomestilu, mora zadevna država članica upoštevati druge vrste javnih intervencij, po potrebi vključno z nadomestilom za dodatne stroške, ki jih imajo upravljavci pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij, plačane v skladu s členom 24 in s členi 35 do 37 Uredbe (EU) 2021/1139.

    (219)

    Pomoč in druga plačila, ki jih prejme podjetje, ki prejme pomoč, za iste upravičene stroške, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    2.2.   Pomoč za obnovitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

    (220)

    Komisija bo pomoč za obnovitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah štela za združljivo z notranljim trgom v skladu s členom 107(3), točka (a), PDEU, če je skladna z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (221)

    Ta oddelek se uporablja za pomoč za obnovitev ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU, ki je namenjena podpori pri kritju stroškov v zvezi z nakupom novega ribiškega plovila, ki bo registrirano v najbolj oddaljeni regiji.

    (222)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko odobri samo, če:

    (a)

    novo ribiško plovilo izpolnjuje predpise Unije in nacionalne predpise o higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojih za delo na krovu ribiških plovil in značilnostih ribiških plovil in

    (b)

    ima podjetje, ki prejme pomoč, na dan vložitve zahtevka za pomoč glavno mesto registracije v najbolj oddaljeni regiji, v kateri bo novo plovilo registrirano.

    (223)

    Na datum odobritve pomoči mora biti iz poročila, pripravljenega v skladu s členom 22(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pred tem datumom, razvidno, da obstaja ravnotežje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi pri segmentu flote najbolj oddaljene regije, ki ji bo novo plovilo pripadalo (v nadaljnjem besedilu: nacionalno poročilo).

    (224)

    Pomoč se ne odobri, če nacionalno poročilo, zlasti pa ocena ravnotežja v navedenem poročilu, ni bila pripravljena na podlagi bioloških in gospodarskih kazalnikov ter kazalnikov uporabe plovila iz skupnih smernic (65) iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

    (225)

    Zato morajo biti za odobritev kakršne koli pomoči v skladu s tem oddelkom izpolnjeni naslednji pogoji:

    (a)

    zadevna država članica mora predložiti nacionalno poročilo Komisiji do 31. maja leta N;

    (b)

    v nacionalnem poročilu mora biti prikazano, da obstaja ravnotežje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v segmentu flote, ki mu bo pripadalo novo plovilo; in

    (c)

    Komisija ne sme izpodbijati zaključka nacionalnega poročila leta N, zlasti ocene ravnotežja, ki jo vsebuje poročilo.

    (226)

    Za namen točke (225)(c) se ocena ravnotežja iz nacionalnega poročila šteje za vprašljivo, če Komisija v zvezi s tem pošlje zadevni državi članici dopis na podlagi člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 do 31. marca leta N+1. Če se takšen dopis ne izda do navedenega roka ali če dopis ne izpodbija ocene ravnotežja iz nacionalnega poročila, lahko država članica nadaljuje odobritev pomoči.

    (227)

    Zadevna država članica lahko odobri pomoč na podlagi nacionalnega poročila iz leta N do 31. decembra leta N+1.

    (228)

    Zgornje meje ribolovne zmogljivosti posameznih držav članic in posameznih segmentov flote najbolj oddaljenih regij iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1380/2013, pri čemer se upoštevajo morebitna zmanjšanja teh zgornjih meja v skladu s členom 22(6) navedene uredbe, ne smejo biti nikoli presežene. Vstop nove zmogljivosti, pridobljene s pomočjo, v floto je treba izvajati ob popolnem spoštovanju navedenih zgornjih meja zmogljivosti in ne sme privesti do položaja, v katerem so te zgornje meje presežene.

    (229)

    Pomoč ne sme biti pogojena s pridobitvijo novega plovila iz določene ladjedelnice.

    (230)

    Največja intenzivnost pomoči ne sme presegati 60 % skupnih upravičenih stroškov v primeru plovila s skupno dolžino, manjšo od 12 metrov, in ne sme presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov v primeru plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več in manj kot 24 metrov ter ne sme presegati 25 % skupnih upravičenih stroškov v primeru plovila s skupno dolžino 24 metrov in več.

    (231)

    Plovila, pridobljena s pomočjo, morajo ostati registrirana v najbolj oddaljeni regiji najmanj 15 let od datuma odobritve pomoči in morajo v tem času celotni ulov iztovarjati v najbolj oddaljeni regiji. Če ta pogoj ni izpolnjen, je treba pomoč povrniti v znesku, ki je sorazmeren z obdobjem ali obsegom neskladnosti.

    2.3.   Pomoč za naložbe v opremo, ki prispeva k večji varnosti, vključno z opremo, ki plovilom omogoča razširitev ribolovnih območij za mali priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah

    (232)

    Komisija bo pomoč za naložbe v opremo, ki prispeva k večji varnosti, vključno z opremo, ki plovilom omogoča razširitev ribolovnih območij za mali priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah, štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (a), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (233)

    Pomoč iz tega oddelka bi morala prispevati h krepitvi gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostnih ribolovnih dejavnosti, izboljšanju varnosti in delovnih pogojev na krovu ter po potrebi ribiškim plovilom omogočiti razširitev ribolovnih območij do 20 milj od obale za mali priobalni ribolov.

    (234)

    Z odstopanjem od točke (47) se lahko pomoč na podlagi tega oddelka dodeli za izpolnjevanje obveznih zahtev Unije ali nacionalnih zahtev.

    (235)

    Pomoč za naložbe, ki vključujejo zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila, je lahko upravičena le v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1139 ali delom II, poglavje 3, oddelek 3.2 teh smernic.

    (236)

    Pomoč za naložbe, ki privedejo do povečanja bruto tonaže ribiškega plovila, je lahko upravičena le v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/1139 ali delom II, poglavje 3, oddelek 3.3, teh smernic.

    (237)

    Največja intenzivnost pomoči mora biti omejena na 100 % upravičenih stroškov.

    Poglavje 3

    3.   POMOČ ZA RIBIŠKE FLOTE IN PRENEHANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI

    (238)

    Da bi okrepili gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostne ribolovne dejavnosti, je primerno, da se v te smernice vključijo nekateri nacionalno financirani ukrepi v zvezi z naložbami v ribiška plovila in prenehanjem ribolovnih dejavnosti.

    (239)

    Za zagotovitev doslednosti in skladnosti med politiko Unije na področju državne pomoči in SRP morajo pogoji, ki se uporabljajo za te ukrepe, financirane izključno iz nacionalnih virov, odražati zahteve iz ESPRA za enakovredne ukrepe, ki jih sofinancira EU, in sicer ukrepe iz členov 17 do 21 Uredbe (EU) 2021/1139, razen če je v tem oddelku določeno drugače.

    (240)

    Pomoč iz tega poglavja se lahko dodeli tudi ribolovu v celinskih vodah pod posebnimi pogoji iz oddelkov 3.1 do 3.6.

    (241)

    Kadar se pomoč v skladu s tem poglavjem dodeli v zvezi z ribiškim plovilom Unije, tega plovila ni dovoljeno prenesti v državo zunaj Unije ali zamenjati njegove zastave za zastavo države zunaj Unije najmanj pet let po končnem plačilu pomoči.

    3.1.   Prvi nakup ribiškega plovila

    (242)

    Komisija bo pomoč za prvi nakup ribiškega plovila štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (243)

    Pomoč za prvo pridobitev ribiškega plovila je lahko primerno orodje za spremljanje novih ribičev v sektorju in spodbujanje generacijske pomladitve. Zato lahko pomoč za prvo pridobitev ribiškega plovila v nekaterih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (244)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko odobri samo:

    (a)

    fizični osebi, ki na dan vložitve vloge za pomoč ni starejša od 40 let in je vsaj pet let opravljala ribiško dejavnost ali je pridobila ustrezno kvalifikacijo;

    (b)

    pravnim osebam v popolni lasti ene ali več fizičnih oseb, od katerih vsaka izpolnjuje pogoje iz točke (a);

    (c)

    v primeru skupne prve pridobitve ribiškega plovila več fizičnih oseb, od katerih vsaka izpolnjuje pogoje iz točke (a);

    (d)

    v primeru pridobitve delnega lastništva ribiškega plovila fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz točke (a) in za katero se šteje, da ima nadzorne pravice na tem plovilu z lastništvom vsaj 33 % plovila ali deležev plovila, ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje iz točke (b) in za katero se šteje, da ima nadzorne pravice na tem plovilu z lastništvom vsaj 33 % plovila ali deležev plovila.

    (245)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko dodeli le za ribiško plovilo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

    (a)

    pripada segmentu flote, za katerega je iz najnovejšega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnotežje z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu;

    (b)

    je opremljeno za ribolovne dejavnosti;

    (c)

    ima skupno dolžino največ 24 metrov;

    (d)

    je bilo registrirano v registru flote Unije najmanj tri koledarska leta pred letom vložitve vloge za pomoč v primeru plovila za mali priobalni ribolov in najmanj pet koledarskih let v primeru druge vrste plovil; in

    (e)

    je bilo registrirano v registru flote Unije največ 30 koledarskih let pred letom vložitve vloge za pomoč.

    (246)

    Za namene točke (245)(a) se uporabljajo postopek in pogoji iz točk (225) do (227) dela II, poglavje 2, oddelek 2.2.

    (247)

    Kar zadeva ribolov v celinskih vodah, se točka (245)(a) ne uporablja, točko (245)(d) in (e) pa bi bilo treba razumeti kot datum začetka uporabe v skladu z nacionalnim pravom namesto datuma vpisa v register flote Unije.

    (248)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo neposredne in posredne stroške, povezane s prvo pridobitvijo ribiškega plovila.

    (249)

    Največja intenzivnost pomoči mora biti omejena na 40 % upravičenih stroškov.

    3.2.   Zamenjava ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja

    (250)

    Komisija bo pomoč za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (251)

    Pomoč za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja je lahko primerno orodje za spodbujanje podjetij, da med drugim povečajo energijsko učinkovitost in zmanjšajo emisije CO2. Zato lahko pomoč za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja v določenih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (252)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli le za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila s skupno dolžino do 24 metrov.

    (253)

    Pomoč iz tega oddelka mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

    (a)

    plovilo pripada segmentu flote, za katerega je iz najnovejšega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnotežje z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu;

    (b)

    plovilo je bilo registrirano v registru flote Unije vsaj pet koledarskih let pred letom vložitve vloge za pomoč;

    (c)

    pri plovilih za mali priobalni ribolov in plovilih, ki se uporabljajo za ribolov v celinskih vodah, moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja od moči sedanjega motorja;

    (d)

    pri drugih plovilih, katerih skupna dolžina je največ 24 metrov, moč novega ali posodobljenega motorja v kW ni večja kot pri starem motorju, njegov izpust CO2 pa je vsaj za 20 % manjši kot pri starem motorju;

    (e)

    ribolovna zmogljivost, umaknjena zaradi zamenjave ali posodobitve glavnega ali pomožnega motorja, se ne sme nadomestiti.

    (254)

    Za namene točke (253)(a) se uporabljajo postopek in pogoji iz točk (225) do (227) dela II, poglavje 2, oddelek 2.2.

    (255)

    Kar zadeva ribolov v celinskih vodah, se točka (253)(a) ne uporablja, točko (253)(b) pa bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na datum začetka uporabe v skladu z nacionalnim pravom namesto datuma vpisa v register flote Unije.

    (256)

    Države članice morajo dokazati, da imajo vzpostavljene učinkovite mehanizme nadzora in izvrševanja, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka.

    (257)

    Države članice morajo zagotoviti, da se vsi zamenjani ali posodobljeni motorji fizično preverijo.

    (258)

    Zmanjšanje emisij CO2, zahtevano v točki (253)(d), se bo štelo za izpolnjeno v katerem koli od naslednjih primerov:

    (a)

    kadar ustrezne informacije, ki jih proizvajalec zadevnega motorja potrdi v okviru homologacije ali certifikata proizvoda, kažejo, da novi motor oddaja 20 % manj CO2 kot zamenjani motor,

    (b)

    kadar ustrezne informacije, ki jih proizvajalec zadevnega motorja potrdi v okviru homologacije ali certifikata proizvoda, kažejo, da novi motor uporablja 20 % manj goriva kot zamenjani motor.

    (259)

    Kadar ustrezne informacije, ki jih proizvajalec zadevnega motorja potrdi v okviru homologacije ali certifikata proizvoda za enega ali oba motorja, ne omogočajo primerjave emisij CO2 ali porabe goriva, se bo štelo, da je zmanjšanje emisij CO2, zahtevano v točki (253)(d), izpolnjeno v katerem koli od naslednjih primerov:

    (a)

    novi motor uporablja energetsko učinkovito tehnologijo, starostna razlika med novim in zamenjanim motorjem pa je najmanj sedem let;

    (b)

    novi motor uporablja vrsto goriva ali pogonski sistem, za katerega se šteje, da oddaja manj CO2 kot zamenjani motor;

    (c)

    zadevna država članica je izmerila, da novi motor pri običajnem ribolovnem naporu zadevnega plovila oddaja 20 % manj CO2 ali porabi 20 % manj goriva kot zamenjani motor.

    (260)

    Izvedbena uredba (EU) 2022/46 (66) se uporablja za opredelitev energetsko učinkovitih tehnologij iz točke (259)(a) in nadaljnjo opredelitev elementov metodologije za izvajanje točke (259)(c).

    (261)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo neposredne in posredne stroške, povezane z zamenjavo ali posodobitvijo glavnega ali pomožnega motorja.

    (262)

    Največja intenzivnost pomoči mora biti omejena na 40 % upravičenih stroškov.

    3.3.   Povečanje bruto tonaže ribiškega plovila zaradi izboljšanja varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti

    (263)

    Komisija bo pomoč za povečanje bruto tonaže ribiškega plovila zaradi izboljšanja varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (264)

    Pomoč za povečanje bruto tonaže ribiškega plovila je lahko primerno orodje za spodbujanje podjetij k naložbam v izboljšanje varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti. Zato lahko pomoč za povečanje bruto tonaže ribiškega plovila zaradi izboljšanja varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti v nekaterih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (265)

    Pomoč iz tega oddelka mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

    (a)

    ribiško plovilo pripada segmentu flote, za katerega je iz najnovejšega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnotežje ribolovne zmogljivosti segmenta z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu;

    (b)

    ribiško plovilo ima skupno dolžino največ 24 metrov;

    (c)

    ribiško plovilo je bilo registrirano v registru flote Unije vsaj deset koledarskih let pred letom vložitve vloge za pomoč; in

    (d)

    vstop nove ribolovne zmogljivosti, ustvarjene z operacijo, v ribiško floto se nadomesti s predhodnim umikom vsaj enake količine ribolovne zmogljivosti brez javne pomoči iz istega segmenta flote ali segmenta flote, za katerega zadnje poročilo o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 kaže, da ribolovna zmogljivost ni v ravnotežju z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu.

    (266)

    Za namene točke (265)(a) se uporabljajo postopek in pogoji iz točk (225) do (227) dela II, poglavje 2, oddelek 2.2.

    (267)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo:

    (a)

    povečanje bruto tonaže, potrebno za naknadno namestitev ali obnovo nastanitvenih objektov, namenjenih izključno posadki, vključno s sanitarnimi, skupnimi in kuhinjskimi prostori ter zatočišči na krovu;

    (b)

    povečanje bruto tonaže, potrebno za naknadno izboljšanje ali namestitev protipožarnih sistemov, varnostnih in alarmnih sistemov ali sistemov za zmanjševanje hrupa na krovu;

    (c)

    povečanje bruto tonaže, potrebno za naknadno namestitev vgrajenih mostnih sistemov za izboljšanje navigacije ali krmiljenja motorja;

    (d)

    povečanje bruto tonaže, potrebno za naknadno vgradnjo ali prenovo motorja ali pogonskega sistema, ki dokazuje boljšo energijsko učinkovitost ali nižje emisije CO2 v primerjavi s prejšnjim stanjem, ima moč, ki ne presega prejšnje potrjene moči motorja ribiškega plovila na podlagi člena 40(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (67), in katerega največjo izhodno moč je potrdil proizvajalec za ta motor ali model pogonskega sistema;

    (e)

    zamenjava ali prenova bulastega premca pod pogojem, da ta izboljša splošno energijsko učinkovitost ribiškega plovila.

    (268)

    Kar zadeva ribolov v celinskih vodah, se točka (265)(a) in (d) ne uporablja, točko (265)(c) pa bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na datum začetka uporabe v skladu z nacionalnim pravom namesto datuma vpisa v register flote Unije.

    (269)

    Države članice morajo dokazati, da imajo vzpostavljene učinkovite mehanizme nadzora in izvrševanja, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka.

    (270)

    Zadevna država članica mora Komisiji sporočiti značilnosti ukrepa pomoči, vključno z obsegom povečane ribolovne zmogljivosti in namenom tega povečanja.

    (271)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo neposredne in posredne stroške, povezane s pomočjo za naložbe za izboljšanje varnosti, delovnih pogojev ali energijske učinkovitosti, zaradi katerih se poveča bruto tonaža ribiškega plovila.

    (272)

    Največja intenzivnost pomoči mora biti omejena na 40 % upravičenih stroškov.

    3.4.   Pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti

    (273)

    Komisija bo pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (274)

    Pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti je lahko primerno orodje za pomoč podjetjem, ki prejmejo pomoč, v ribiškem sektorju, da se prilagodijo novim razmeram, zlasti z diverzifikacijo v nove vrste gospodarskih dejavnosti (68). Zato lahko pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti v nekaterih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (275)

    Pomoč iz tega oddelka mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

    (a)

    prenehanje mora biti predvideno kot instrument akcijskega načrta iz člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

    (b)

    trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti je treba doseči z razrezom ribiškega plovila ali njegovim umikom iz obratovanja in naknadnim opremljanjem za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov;

    (c)

    ribiško plovilo mora biti registrirano kot aktivno in je vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred datumom vložitve vloge za pomoč izvajalo ribolovne dejavnosti na morju;

    (d)

    enakovredno ribolovno zmogljivost je treba trajno izbrisati iz registra ribiške flote Unije in se ne sme nadomestiti;

    (e)

    ustrezna dovoljenja za gospodarski ribolov in dovoljenja za ribolov je treba trajno odvzeti in

    (f)

    podjetja, ki prejmejo pomoč, pet let po prejemu pomoči ne smejo registrirati nobenega ribiškega plovila.

    (276)

    Če je zadevna ribolovna dejavnost take narave, da je ni mogoče izvajati v celotnem koledarskem letu, se lahko minimalna zahteva glede ribolovne dejavnosti iz točke (275)(c) zmanjša, če je razmerje med številom dni ribolovne dejavnosti in številom ribolovnih dni enako razmerju med številom dni ribolovne dejavnosti in številom koledarskih dni na leto za podjetja, ki prejmejo pomoč, ki izvajajo ribolov celo leto.

    (277)

    Poleg pomoči iz točke (275) lahko Komisija v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih dokažejo države članice, izjemoma odobri pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti zaradi gospodarskih razlogov ali drugih vidikov, povezanih z ohranjanjem morskih bioloških virov. Na primer, pomoč je lahko upravičena v primerih vprašanj, povezanih z dobrim okoljskim stanjem morskih voda, podprtih z znanstvenimi dokazi, ali kadar obsega ribolovnih dejavnosti na lokalni ravni ni več mogoče ohraniti zaradi zmanjšanja ribolovnih območij in je treba zagotoviti urejeno prestrukturiranje sektorja, tudi če so zadevni segmenti flote v ravnotežju.

    (278)

    Pomoč v skladu s točko (277) mora izpolnjevati pogoje iz točke (275)(b) do (f), poleg tega pa se morajo podjetja, ki prejmejo pomoč, zavezati, da ne bodo povečala svoje aktivne ribolovne zmogljivosti od vložitve vloge za pomoč do pet let po izplačilu pomoči. Podjetja, ki prejmejo pomoč, se morajo tudi zavezati, da pomoči ne bodo uporabila za zamenjavo ali posodobitev svojih motorjev, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 18 Uredbe (EU) 2021/1139.

    (279)

    Kadar je država članica eno leto pred priglasitvijo dodelila kakršno koli pomoč ali v okviru ESPR ali ESPRA izvedla operacije, ki so privedle do povečanja ribolovne zmogljivosti v morskem bazenu, ali kadar je take operacije vključila v nacionalni program ESPRA, mora zadevna država članica pojasniti, v kolikšni meri je pomoč za trajno prenehanje dejavnosti v istem morskem bazenu združljiva s takim povečanjem ribolovne zmogljivosti, ter dokazati upravičenost in nujnost pomoči.

    (280)

    V zvezi z ribolovom v celinskih vodah se pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti lahko dodeli le podjetjem, ki prejmejo pomoč, ki delujejo izključno v celinskih vodah, in za primere ohranitvenih ukrepov, ki so podprti z znanstvenimi dokazi ali spadajo pod točko (277). Točka (275)(a) se ne uporablja za ribolov v celinskih vodah, točka (275) (d) in (f) pa se uporablja s sklicevanjem na ustrezni nacionalni register flote, če je na voljo v skladu z nacionalnim pravom, namesto na register flote Unije. Dovoljenja za gospodarski ribolov in dovoljenja za ribolov je treba trajno odvzeti, ne glede na to, ali je na voljo nacionalni register flote.

    (281)

    Poleg tega se za ribolov v celinskih vodah uporablja naslednja prilagoditev v zvezi z minimalnim številom dni ribolovnih dejavnosti iz točke (275)(c). Kadar ribiško plovilo lovi več vrst, za katere je dovoljeno različno število ribolovnih dni v celinskih vodah, je število ribolovnih dni za izračun razmerja iz točke (276) povprečje števila ribolovnih dni, ki se navedenemu plovilu dovolijo za ulov. Kljub temu najmanjše število dni ribolovnih dejavnosti, ki izhajajo iz take prilagoditve, v nobenem primeru ne sme biti manjše od 30 dni ali večje od 90 dni.

    (282)

    Pomoč za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti se lahko dodeli le:

    (a)

    lastnikom ribiških plovil Unije, na katere se nanaša trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, in

    (b)

    ribičem, ki so vsaj 90 dni na leto v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti.

    (283)

    Najmanjše število delovnih dni, določeno v točki (282)(b), se prilagodi v skladu s točkama (276) in (281), kadar se te točke uporabljajo za ribiško plovilo, na katerem ribič opravlja dejavnost.

    (284)

    Ribiči iz točke (282)(b) morajo prenehati z vsemi ribolovnimi dejavnostmi za obdobje pet let po prejemu pomoči. Če začne ribič v tem obdobju znova opravljati ribolovne dejavnosti, mora zadevna država članica izterjati neupravičeno izplačane zneske za pomoč, in sicer v znesku sorazmernem z obdobjem, v katerem ni bil izpolnjen pogoj iz prvega stavka te točke.

    (285)

    Države članice morajo dokazati, da imajo vzpostavljene učinkovite mehanizme nadzora in izvrševanja za zagotavljanje skladnosti s pogoji, povezanimi s trajnim prenehanjem dejavnosti, vključno z zagotavljanjem, da je zmogljivost trajno umaknjena, in da so zadevno plovilo ali zadevni ribiči prenehali izvajati kakršne koli ribolovne dejavnosti v skladu z ukrepom. Če ni nacionalnega registra flote, ki se uporablja za celinske vode, morajo države članice tudi dokazati, da taki mehanizmi nadzora in izvrševanja zagotavljajo upravljanje zmogljivosti, ki je primerljivo z upravljanjem, ki se uporablja za morski ribolov.

    (286)

    Upravičene stroške je treba izračunati na ravni posameznega upravičenca.

    (287)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo:

    (a)

    v primeru razreza ribiškega plovila:

    (i)

    stroške razreza;

    (ii)

    nadomestilo za izgubo vrednosti ribiškega plovila, izmerjene kot njegova trenutna prodajna vrednost;

    (b)

    v primeru umika iz obratovanja in naknadnega opremljanja za dejavnosti, ki niso komercialni ribolov: stroške naložbe, povezane s predelavo ribiškega plovila za namene drugih gospodarskih dejavnosti; in

    (c)

    stroške, povezane z ribiči iz točke (282)(b), ki lahko vključujejotudi obvezne socialne stroške, ki izhajajo iz izvajanja trajnega prenehanja dejavnosti, če niso zajeti v drugih nacionalnih določbah v primeru prenehanja poslovne dejavnosti.

    (288)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna, če je prepričana, da temeljijo na objektivnih merilih in ne povzročajo prekomernega nadomestila nobenemu podjetju, ki prejme pomoč.

    (289)

    Od upravičenih stroškov je treba odšteti vse stroške, ki ne nastanejo zaradi trajnega prenehanje ribolovnih dejavnosti, in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo v drugačnih okoliščinah.

    (290)

    Največja pomoč mora biti omejena na 100 % upravičenih stroškov.

    3.5.   Pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti

    (291)

    Komisija bo pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (292)

    Pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti je lahko ustrezno orodje za pomoč sektorju pri odzivanju na okoliščine, ki upravičujejo omejeno prenehanje ribolovnega napora (69). Zato lahko pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti v nekaterih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (293)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli v naslednjih primerih:

    (a)

    ohranitveni ukrepi iz člena 7(1), točke (a), (b), (c), (i) in (j), Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali, kadar je to ustrezno za Unijo, enakovredni ohranitveni ukrepi, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, če je za doseganje ciljev SRP iz člena 2(2) in točke (a) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 potrebno zmanjšanje ribolovnega napora na podlagi znanstvenega mnenja;

    (b)

    ukrepi Komisije v primeru resne grožnje morskim biološkim virom iz člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

    (c)

    nujni ukrepi države članice v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

    (d)

    prekinitev izvajanja sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali protokolov k tem sporazumom zaradi višje sile in

    (e)

    okoljske nesreče ali zdravstvene krize, ki jih uradno priznajo pristojni organi ustrezne države članice.

    (294)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli le, če se ribolovne dejavnosti zadevnega plovila ali ribiča ustavijo za najmanj 30 dni v danem koledarskem letu.

    (295)

    Pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti se lahko dodeli le:

    (a)

    lastnikom ali upravljavcem ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna in so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč izvajala ribolovne dejavnosti;

    (b)

    ribičem, ki so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč delali na krovu ribiškega plovila Unije, na katerega se nanaša začasno prenehanje dejavnosti,

    (c)

    ribičem brez plovil, ki so vsaj 120 dni v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč izvajali ribolovne dejavnosti.

    (296)

    Če je zadevna ribolovna dejavnost taka, da je ni mogoče izvajati v celotnem koledarskem letu, se lahko obdobje 120 dni iz točke (295)(a), (b) in (c) zmanjša, če je razmerje med številom dni ribolovne dejavnosti in številom ribolovnih dni enako razmerju med številom dni ribolovne dejavnosti in številom koledarskih dni na leto za podjetja, ki prejmejo pomoč, ki lahko izvajajo ribolov celo leto.

    (297)

    V zvezi z ribolovom v celinskih vodah se pomoč za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti lahko dodeli le podjetjem, ki prejmejo pomoč, ki delujejo izključno v celinskih vodah, in za primere ohranitvenih ukrepov, ki so podprti z znanstvenimi dokazi ali spadajo pod točko (293)(e). Točka (295)(a) se uporablja s sklicevanjem na ustrezni nacionalni register flote, če je na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo.

    (298)

    Poleg tega se za ribolov v celinskih vodah uporablja naslednja prilagoditev v zvezi z minimalnim številom dni ribolovnih dejavnosti iz točke (295)(a), (b) in (c). Kadar ribiško plovilo ali ribič lovi več vrst, za katere je dovoljeno različno število ribolovnih dni v celinskih vodah, je število ribolovnih dni za izračun razmerja iz točke (296) povprečje števila ribolovnih dni, ki se navedenemu plovilu ali ribiču dovolijo za ulov. Kljub temu najmanjše število dni ribolovnih dejavnosti, ki izhajajo iz take prilagoditve, v nobenem primeru ne sme biti manjše od 40 dni ali večje od 120 dni.

    (299)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli za največ 12 mesecev na plovilo ali na ribiča v programskem obdobju ESPRA, ne glede na vir financiranja, torej ne glede na to, ali se financira na nacionalni ravni ali sofinancira v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/1139. Države članice morajo v teh primerih izpolnjevati obveznost poročanja iz točke (346).

    (300)

    V obdobju začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti se morajo dejansko prekiniti vse ribolovne dejavnosti zadevnih plovil ali ribičev.

    (301)

    Države članice morajo dokazati, da imajo vzpostavljene učinkovite mehanizme nadzora in izvrševanja za zagotavljanje skladnosti s pogoji, povezanimi z začasnim prenehanjem dejavnosti, vključno z zagotavljanjem, da sta zadevno plovilo ali zadevni ribič v obdobju, ki ga zadeva ukrep, prenehala izvajati vse ribolovne dejavnosti.

    (302)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo:

    (a)

    izgubo prihodka zaradi začasnega prehehanja ribolovnih dejavnosti in

    (b)

    druge stroške, povezane z vzdrževanjem, popravilom in ohranjanjem neuporabljenih sredstev med začasnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti.

    (303)

    Upravičene stroške je treba izračunati na ravni posameznega upravičenca.

    (304)

    Izpad dohodka je treba izračunati tako, da se:

    (a)

    količina ribiških proizvodov, proizvedena v letu začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti, pomnožena s povprečno prodajno ceno, dobljeno v navedenem letu,

    odšteje od

    (b)

    rezultata zmnožka povprečne letne količine ribiških proizvodov, proizvedenih v triletnem obdobju pred začasnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred začasnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti (brez najvišje in najnižje vrednosti), in povprečne dobljene prodajne cene.

    (305)

    Stroške, povezane z vzdrževanjem, popravilom in ohranjanjem neuporabljenih sredstev med začasnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti, je treba izračunati na podlagi povprečja stroškov, nastalih v triletnem obdobju pred začasno prekinitvijo ribolovnih dejavnosti, ali na podlagi triletnega povprečja v petletnem obdobju pred začasno prekinitvijo ribolovnih dejavnosti, pri čemer se izključita najvišja in najnižja vrednost.

    (306)

    Upravičeni stroški lahko vsebujejo druge stroške, ki jih je imelo podjetje, ki prejeme pomoč, zaradi začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti, od njih pa je treba odšteti vse stroške, ki niso nastali zaradi začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo tudi sicer.

    (307)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna, če je prepričana, da temeljijo na objektivnih merilih in ne povzročajo prekomernega nadomestila nobenemu podjetju, ki prejme pomoč.

    (308)

    Kadar se plovilo med začasnim prenehanjem dejavnosti uporablja za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov, je treba vsak prihodek prijaviti in odšteti od pomoči, dodeljene na podlagi tega oddelka, pomoč pa se ne sme dodeliti za druge stroške, povezane z vzdrževanjem, popravilom in ohranjanjem neuporabljenih sredstev med začasnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti.

    (309)

    Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od začasnega prenehanja ribolovne dejavnosti, je treba sklicevanje na tri- ali petletna obdobja iz točk (304)(b) in (305) razumeti tako, da se nanaša na količino, ki jo proizvede in proda, ali na stroške, ki jih ima povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje ali malo podjetje oziroma srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki ga je prizadelo začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti.

    (310)

    Pomoč in vsa druga plačila, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, prejeta za namen začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti, morajo biti omejena na 100 % upravičenih stroškov.

    3.6.   Likvidnostna pomoč ribičem

    (311)

    Komisija bo likvidnostno pomoč ribičem štela za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, če je v skladu z načeli iz dela I, poglavje 3, in izpolnjuje posebne pogoje iz tega oddelka.

    (312)

    Likvidnostna pomoč ribičem je lahko primerno orodje za pomoč podjetjem v sektorju pri odzivanju na okoliščine, ki ogrožajo njihovo sposobnost preživetja. Zato lahko likvidnostna pomoč ribičem v nekaterih primerih pospeši razvoj gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, pod pogojem, da upošteva pogoje iz tega oddelka.

    (313)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko izjemoma odobri v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih mora dokazati država članica, kot nadomestilo za izgubo dohodka lastnikov plovil in ribičev zaradi zunanjih dogodkov, ki vključujejo začasno omejitev ribolovnih dejavnosti. Taki zunanji dogodki niso:

    (a)

    primeri začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti iz oddelka 3.5 tega poglavja;

    (b)

    ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu s sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in sporazumi o izmenjavi ali skupnem upravljanju;

    (c)

    zmanjšanje ali izguba ribolovnih možnosti v vodah EU v okviru izvajanja SRP;

    (d)

    zmanjšanje ali izguba ribolovnih možnosti v vodah zunaj EU, npr. zaradi nepodaljšanja, začasne prekinitve, odpovedi ali ponovnega pogajanja o sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in sporazumih o izmenjavi ali skupnem upravljanju ali ukrepih za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, sprejetih v skladu s takimi sporazumi ali v okviru pristojnosti regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

    (314)

    Pomoč na podlagi tega oddelka se lahko dodeli le, če obstaja neposredna vzročna zveza med zunanjimi dogodki in izgubo dohodka. Na primer, pomoč iz tega oddelka je lahko upravičena, kadar ribolovne dejavnosti ni mogoče izvajati zaradi začasne nerazpoložljivosti pristaniške infrastrukture.

    (315)

    Pomoč iz tega oddelka se lahko dodeli tudi podjetjem, ki se ukvarjajo z ribolovom v celinskih vodah.

    (316)

    Države članice morajo dokazati, da imajo vzpostavljene učinkovite mehanizme nadzora in izvrševanja, da se zagotovi skladnost s pogoji, povezanimi z likvidnostno pomočjo ribičem.

    (317)

    Upravičeni stroški so izguba dohodka zaradi zunanjih dogodkov.

    (318)

    Upravičene stroške je treba izračunati na ravni posameznega upravičenca.

    (319)

    Izpad dohodka je treba izračunati tako, da se:

    (a)

    količina ribiških proizvodov, proizvedena v letu zunanjih dogodkov, pomnožena s povprečno prodajno ceno, dobljeno v navedenem letu,

    odšteje od

    (b)

    rezultata zmnožka povprečne letne količine ribiških proizvodov, proizvedenih v triletnem obdobju pred zunanjimi dogodki, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred zunanjimi dogodki (brez najvišje in najnižje vrednoti), in povprečne dobljene prodajne cene.

    (320)

    Upravičeni stroški lahko vključujejo druge stroške, ki jih je imelo podjetje, ki prejme pomoč, zaradi zunanjih dogodkov, od njih pa je treba odšteti vse stroške, ki niso nastali zaradi zunanjih dogodkov in bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo tudi sicer.

    (321)

    Komisija lahko sprejme druge načine izračuna, če je prepričana, da temeljijo na objektivnih merilih in ne povzročajo prekomernega nadomestila nobenemu podjetju, ki prejme pomoč.

    (322)

    Kadar se plovilo med zunanjimi dogodki uporablja za dejavnosti, ki niso komercialni ribolov, je treba prijaviti vsak prihodek in ga odšteti od pomoči, dodeljene na podlagi tega oddelka.

    (323)

    Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma zunanjih dogodkov, je treba sklicevanje na tri- ali petletna obdobja iz točke (319)(b) razumeti tako, da se nanaša na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, in sicer mikro podjetje, malo podjetje ali srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki ga je prizadel zunanji dogodek.

    (324)

    Pomoč in druga plačila, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, morajo biti omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

    DEL III

    POSTOPKOVNA VPRAŠANJA

    1.   NAJDALJŠE TRAJANJE SHEM POMOČI IN OCENJEVANJE

    (325)

    Komisija bo ob upoštevanju prakse, uveljavljene v prejšnjih smernicah, z namenom prispevanja k preglednosti in rednim pregledom vseh obstoječih shem pomoči odobrila le sheme pomoči z omejenim trajanjem. Sheme pomoči se načeloma ne smejo uporabljati za obdobje, daljše od sedmih let.

    (326)

    Komisija lahko zaradi zagotavljanja, da je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno, zahteva, da se za sheme pomoči iz točke (327) opravi naknadno ocenjevanje. Ocenjevanja se opravijo za sheme pomoči, pri katerih je lahko izkrivljanje konkurence in trgovine še posebno veliko, tj. za sheme, pri katerih obstaja tveganje znatnega omejevanja ali izkrivljanja konkurence, če se izvajanje ne pregleda pravočasno.

    (327)

    Naknadno ocenjevanje se lahko zahteva za sheme pomoči z velikimi proračuni pomoči ali z novimi značilnostmi ali kadar so predvidene pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Ocenjevanje se bo v vsakem primeru zahtevalo za sheme s proračunom državne pomoči ali obračunanimi izdatki nad 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem trajanju sheme pomoči, tj. skupno trajanje sheme pomoči in katere koli predhodne sheme pomoči, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, in sicer od 1. januarja 2023. Glede na cilje ocenjevanja in da ne bi nesorazmerno obremenili držav članic, se naknadna ocenjevanja zahtevajo le za sheme pomoči, katerih skupno trajanje presega tri leta, z začetkom od 1. januarja 2023.

    (328)

    Zahteva po naknadnem ocenjevanju se lahko opusti za sheme pomoči, ki so neposredne naslednice sheme pomoči, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, za katero je bila opravljena ocena ter je bilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija, pripravljeno končno ocenjevalno poročilo, ki ni vsebovalo negativnih ugotovitev. Če končno ocenjevalno poročilo o shemi pomoči ni v skladu z odobrenim načrtom ocenjevanja, se mora zadevna shema pomoči začasno prekiniti s takojšnjim učinkom.

    (329)

    Cilj ocenjevanja bi moral biti preveriti, ali so bili izpolnjeni predpostavke in pogoji, na katerih temelji združljivost sheme pomoči, zlasti nujnost in učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje. Oceniti bi bilo treba tudi vpliv sheme pomoči na konkurenco in trgovino.

    (330)

    Za sheme pomoči, za katere se zahteva ocenjevanje v skladu s točko (327), morajo države članice priglasiti osnutek načrta ocenjevanja, ki bo sestavni del ocene sheme pomoči s strani Komisije, in sicer:

    (a)

    skupaj s shemo pomoči, če njen proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme pomoči;

    (b)

    v 30 delovnih dneh po pomembni spremembi, s katero se je proračun sheme pomoči povečal na več kot 150 milijonov EUR v katerem koli danem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme pomoči;

    (c)

    v 30 delovnih dneh po tem, ko so bili na uradnih računih evidentirani odhodki v okviru sheme pomoči, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu.

    (331)

    Osnutek načrta ocenjevanja mora biti v skladu s skupnimi metodološkimi načeli, ki jih je določila Komisija (70). Države članice morajo objaviti načrt ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija.

    (332)

    Naknadno ocenjevanje mora na podlagi načrta ocenjevanja opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč. Vsaka ocena mora vključevati vsaj eno vmesno poročilo in eno končno ocenjevalno poročilo. Države članice morajo objaviti obe poročili.

    (333)

    Končno ocenjevalno poročilo je treba Komisiji predložiti pravočasno, da lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, in najpozneje devet mesecev pred njenim iztekom. Za sheme, ki sprožijo zahtevo za ocenjevanje v zadnjih dveh letih izvajanja, se lahko to obdobje skrajša. Natančen obseg in načini posameznega ocenjevanja bodo opredeljeni v sklepu, s katerim se odobri shema pomoči. Priglasitev vsakega naslednjega ukrepa pomoči s podobnim ciljem mora vsebovati opis, kako so bili upoštevani rezultati ocene.

    2.   REVIZIJSKA KLAVZULA ZA POSEBNE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z UKREPI

    (334)

    Določiti je treba revizijsko klavzulo za posebne obveznosti, ki jih sprejmejo podjetja, ki prejmejo pomoč, v zvezi z ukrepi iz dela I, poglavje 2, oddelek 2.3, da se zagotovi prilagoditev teh obveznosti, če se spremenijo ustrezni obvezni standardi, zahteve ali obveznosti iz členov 38 in 39 Uredbe (EU) 2022/2473.

    (335)

    Če podjetje, ki prejme pomoč, ne sprejme ali izvede prilagoditev iz točke (334), obveznost preneha veljati, ko je zavrnjena, znesek pomoči pa se zato zmanjša na znesek pomoči, ki ustreza obdobju do izteka obveznosti.

    3.   UPORABA SMERNIC

    (336)

    Komisija bo te smernice uporabljala od 1. aprila 2023.

    (337)

    Te smernice nadomeščajo Smernice za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture (71), ki so bile sprejete leta 2015.

    (338)

    Komisija bo te smernice uporabljala za vse priglašene ukrepe pomoči, za katere je pozvana, da o njih sprejme odločitev po 1. aprilu 2023, tudi če je bila pomoč priglašena pred tem datumom.

    (339)

    Vendar bo individualna pomoč, dodeljena v okviru odobrenih shem pomoči in priglašena Komisiji v skladu z obveznostjo individualne priglasitve take pomoči, ocenjena na podlagi smernic, ki se uporabljajo za odobreno shemo, na kateri temelji individualna pomoč.

    (340)

    Nezakonita pomoč bo ocenjena v skladu s pravili, ki so veljala na dan dodelitve pomoči. Individualna pomoč, dodeljena na podlagi nezakonitih shem pomoči, bo ocenjena na podlagi smernic, ki se uporabljajo za nezakonito shemo pomoči v času odobritve individualne pomoči.

    4.   PREDLOGI USTREZNIH UKREPOV

    (341)

    V skladu s členom 108(1) PDEU Komisija predlaga, naj države članice svoje obstoječe sheme pomoči najpozneje do 30. septembra 2023 spremenijo tako, da bodo skladne s temi smernicami.

    (342)

    Države članice so pozvane, naj podajo svoje izrecno in brezpogojno soglasje k tem predlaganim ustreznim ukrepom v dveh mesecih od datuma objave teh smernic v Uradnem listu Evropske unije. Za odobrene ukrepe, ki naj bi se financirali iz rezerve za prilagoditev na brexit (72), lahko države članice še naprej dodeljujejo pomoč do 31. decembra 2023 v skladu s Smernicami za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture, sprejetimi leta 2015, v različici, ki se je uporabljala ob sprejetju sklepa Komisije, v skladu s pogoji iz zadevnih sklepov Komisije.

    (343)

    Če Komisija ne bo prejela nobenega odgovora, bo domnevala, da se zadevna država članica ne strinja s predlaganimi ukrepi.

    5.   POROČANJE IN SPREMLJANJE

    (344)

    V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2015/1589 (73) in Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (74) morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila.

    (345)

    Letno poročilo mora vsebovati tudi meteorološke podatke o vrsti, časovnem okviru, relativnem obsegu in lokaciji dogodkov iz dela II, poglavje 1, oddelka 1.1 in 1.2, ter informacije o boleznih živali in napadih invazivnih tujerodnih vrst iz dela II, poglavje 1, oddelek 1.3. Obveznost poročanja iz te točke se nanaša samo na predhodne okvirne sheme.

    (346)

    Poleg tega mora letno poročilo vključevati tudi informacije o začasnem prenehanju ribolovnih dejavnosti v skladu delom II, poglavje 3, oddelek 3.5.

    (347)

    Komisija si pridržuje pravico do pridobitve dodatnih informacij o obstoječih shemah pomoči za vsak posamezen primer, če je to potrebno, da izpolni naloge v skladu s členom 108(1) PDEU.

    (348)

    Države članice morajo voditi podrobne evidence v zvezi z vsemi ukrepi pomoči. Take evidence morajo vključevati vse potrebne informacije, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz teh smernic, vključno z upravičenimi stroški in največjo intenzivnostjo pomoči. Te evidence se morajo hraniti 10 let po datumu dodelitve pomoči in se morajo predložiti Komisiji na zahtevo.

    6.   REVIZIJA SMERNIC

    (349)

    Komisija se lahko kadar koli odloči za revizijo ali spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije, mednarodnih obveznosti, novih razmer na trgu ali katerega koli drugega utemeljenega razloga.

    (1)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

    (2)  Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (UL L 247, 13.7.2021, str. 1).

    (3)  UL C 217, 2.7.2015, str. 1.

    (4)  Sporočilo Komisije COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019, Evropski zeleni dogovor.

    (5)  Glej opredelitev v točki (31)(r) teh smernic.

    (6)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

    (7)  V zvezi s tem glej sodbo z dne 13. septembra 1995, TWD Textilwerke Deggendorf GmbH/Komisija, združeni zadevi T-244/93 in T-486/93, ECLI:EU:T:1995:160.

    (8)  Člen 38(1) PDEU: „‚Kmetijski proizvodi‘ pomenijo rastlinske, živinorejske in ribiške proizvode ter proizvode prve stopnje predelave teh proizvodov. Sklicevanje na skupno kmetijsko politiko ali na kmetijstvo ter uporaba izraza ‚kmetijski‘ pomeni tudi sklicevanje na ribištvo, ob upoštevanju posebnosti tega sektorja.“

    (9)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

    (10)  Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (UL C 188, 11.8.2009, str. 1).

    (11)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (UL C 508, 16.12.2021, str. 1).

    (12)  Sporočilo Komisije z naslovom Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 198, 27.6.2014, str. 1).

    (13)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

    (14)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

    (15)  Sporočilo Komisije – Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

    (16)  Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, za katero velja posamična priglasitev (UL C 188, 11.8.2009, str. 6).

    (17)  Sporočilo Komisije – Smernice o regionalni državni pomoči (UL C 153, 29.4.2021, str. 1).

    (18)  Uredba Komisije (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 327, 21.12.2022, str. 82).

    (19)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

    (20)  Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

    (21)  Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

    (22)  Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

    (23)  Glej sodbo z dne 16. oktobra 2013, Télévision française 1 (TF1)/Komisija, T-275/11, ECLI:EU:T:2013:535, točke 41–44; sodbo z dne 13. januarja 2005, Streekgewest Westelijk Noord-Brabant, zadeva C-174/02, ECLI:EU:C:2005:10, točka 26; sodbo z dne 7. septembra 2006, Laboratoires Boiron SA/Union de recouvrement des cotisations de sécurité sociale et d'allocations familiales (Urssaf) de Lyon, ki je pravni naslednik Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS), zadeva C-526/04, ECLI:EU:C:2006:528; sodbo z dne 11. marca 1992, Compagnie commerciale de l'Ouest/Receveur principal des douanes de La Pallice-Port, združene zadeve C-78/90, C-79/90, C-80/90, C-81/90, C-82/90 in C-83/90, ECLI:EU:C:1992:118; sodbo z dne 23. aprila 2002, Niels Nygård/Svineafgiftsfonden, ob udeležbi Ministeriet for Fødevarer, zadeva C-234/99, ECLI:EU:C:2002:244; sodbo z dne 17. julija 2008, Essent Netwerk Noord in drugi, C-206/06, ECLI:EU:C:2008:413, točka 90; sodbo z dne 11. julija 2014, DTS Distribuidora de Televisión Digital/Komisija, T-533/10, ECLI:EU:T:2014:629, točke 50–52.

    (24)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

    (25)  Uredba (EU) 2017/1130 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L 169, 30.6.2017, str. 1).

    (26)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

    (27)  Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Mayotte, Reunion, Sveti Martin, Azori, Madeira in Kanarski otoki (UL C 202, 7.6.2016, str. 195).

    (28)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

    (29)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

    (30)  To vključuje opredelitev pojmov „vode Unije“, „morski biološki viri“, „sladkovodni biološki viri“, ribiško plovilo, „ribiško plovilo Unije“, „vstop v ribiško floto“, „največji trajnostni donos“, „previdnostni pristop k upravljanju ribištva“, „ekosistemski pristop k upravljanju ribištva“.

    (31)  Neto sedanja vrednost projekta (NPV) je razlika med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi v obdobju trajanja naložbe, diskontirana na njihovo trenutno vrednost (običajno z uporabo stroškov kapitala).

    (32)  Notranja stopnja donosa (IRR) ne temelji na računovodskem dobičku v določenem letu, ampak upošteva prilive prihodnjih denarnih tokov, ki naj bi jih vlagatelj prejel v celotnem obdobju trajanja naložbe. Opredeljena je kot diskontna stopnja, za katero je neto sedanja vrednost denarnih tokov enaka nič.

    (33)  Glej na primer sodbo z dne 19. septembra 2000, Nemčija/Komisija, C-156/98, ECLI:EU:C:2000:467, točka 78, sodbo z dne 12. decembra 2002, Francija/Komisija, zadeva C-456-00, ECLI:EU:C:2002:753, točki 30 in 32; sodbo z dne 22. decembra 2008, Régie Networks, C-333/07, ECLI:EU:C:2008:764, točke 94 do 116, sodbo z dne 14. oktobra 2010, Nuova Agricast/Komisija, C-67/09 P, ECLI:EU:C:2010:607, točka 51, in sodbo z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija, C-594/18 P, ECLI:EU:C:2020:742, točka 44.

    (34)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

    (35)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

    (36)  Na primer ribolov brez veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ribolov na območju, zaprtem za ribolov, ribolov v nelovni dobi, ribolov brez kvote ali po doseženi kvoti, ribolov pod določeno globino, ribolov staleža, za katerega velja moratorij ali katerega ribolov je prepovedan, ribolov z uporabo prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, ribolov na območju regionalne organizacije za upravljanje ribištva na način, ki ni v skladu z ukrepi te organizacije za ohranjanje in upravljanje ali jih krši, itd..

    (37)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

    (38)  Glej na primer sodbo z dne 26. junija 1979, Pigs and Bacon Commission, 177/78, ECLI: EU:C:1979:164, točka 11; sodbo z dne 12. decembra 2002, Francoska republika/Komisija, C-456/00, ECLI:EU:C:2002:753, točka 32; sodbo dne 14. novembra 2017, Président de l’Autorité de la concurrence/Asociation des producteurs vendeurs d’endives (APVE) in drugi, C-671/15, ECLI:EU:C:2017:860, točka 37.

    (39)  Pri primerjavi hipotetičnih scenarijev je treba pomoč diskontirati z enakim faktorjem kot ustrezne naložbene in hipotetične scenarije.

    (40)  Komisija glede na legitimni interes za preglednost pri zagotavljanju informacij javnosti pri tehtanju potreb po preglednosti glede na pravice, ki izhajajo iz pravil o varstvu podatkov, ugotavlja, da je objava imena upravičenca do pomoči, kadar je upravičenec do pomoči fizična oseba ali pravna oseba, ki ima ime fizične osebe, upravičena (glej sodbo z dne 9. septembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09, ECLI:EU:C:2010:662, točka 53), ob upoštevanju člena 49(1)(g) Uredbe 2016/679. Pravila o preglednosti so namenjena doseganju boljše skladnosti, večje odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in navsezadnje učinkovitejši javni porabi. Ta cilj prevlada nad pravicami do varstva podatkov fizičnih oseb, ki prejemajo javno podporo.

    (41)  „Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči“, na voljo na naslednjem spletnem mestu: https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.

    (42)  Prag 10 000 EUR ustreza pragu za objavo informacij iz člena 9 Uredbe (EU) 2022/2473. V teh smernicah je primerno določiti enak prag kot v navedeni uredbi, da se zagotovi skladnost med različnimi instrumenti državne pomoči, ki se uporabljajo za sektor ribištva in akvakulture.

    (43)  Te informacije se morajo objaviti v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči (oziroma v primeru pomoči v obliki davčne ugodnosti v enem letu od datuma davčne napovedi). V primeru nezakonite pomoči morajo države članice te informacije objaviti naknadno, in sicer najpozneje v šestih mesecih od datuma sklepa Komisije. Informacije morajo biti na voljo v formatu, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno spletno objavo podatkov, na primer v formatu CSV ali XML.

    (44)  Te smernice določajo zaščitne ukrepe za preprečevanje neupravičenih negativnih učinkov pomoči na primarno proizvodnjo ribiških proizvodov. Glej na primer pogoje, določene za ukrepe v delu II, poglavje 3.

    (45)  Pomoč lahko vpliva na številne trge, saj učinek pomoči ni nujno omejen na trg, ki ustreza dejavnosti, ki prejme pomoč, ampak se lahko razširi na druge povezane trge, ki so s prvim trgom povezani, bodisi zato, ker so višje ali nižje v nizu ali dopolnilni, bodisi zato, ker je podjetje, ki prejme pomoč, na njih že prisotno ali bo lahko prisotno v bližnji prihodnosti.

    (46)  Pri naložbenih projektih, ki vključujejo proizvodnjo več različnih proizvodov, je treba oceniti vsak proizvod.

    (47)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

    (48)  Direktiva (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (UL L 155, 12.6.2019, str. 1).

    (49)  Člen 2, točka (15), Uredbe (EU) 2021/1139 določa „trajnostno modro gospodarstvo“ kot „vse sektorske in medsektorske gospodarske dejavnosti po vsem notranjem trgu, povezane z oceani, morji, obalami in celinskimi vodami, kar zajema otoške in najbolj oddaljene regije Unije in neobalne države, vključno z nastajajočimi sektorji in netržnim blagom in storitvami, katerih namen je zagotavljanje dolgotrajne okoljske, družbene in ekonomske trajnostnosti ter ki so skladne s cilji trajnostnega razvoja, zlasti ciljem trajnostnega razvoja 14, in okoljsko zakonodajo Unije“. Glej tudi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021) 240 final).

    (50)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final)

    (51)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020) 98 final).

    (52)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

    (53)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

    (54)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2013) 216 final).

    (55)  Zlasti v zvezi načelom energijske učinkovitosti na prvem mestu, kot je določeno v členu 1, odstavek 1, Direktive 2012/27/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).

    (56)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij; Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020) 67 final).

    (57)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

    (58)  Glej sodbo z dne 11. novembra 2004, Španija/Komisija, zadeva C-73/03, ECLI:EU:C:2004:711, točka 36, in sodbo z dne 23. februarja 2006, Giuseppe Atzeni in drugi, združeni zadevi C-346/03 in C-529/03, ECLI:EU:C:2006:130, točka 79.

    (59)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) ( UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

    (60)  Glej https://www.oie.int/en/what-we-do/standards/codes-and-manuals/aquatic-code-online-access/.

    (61)  Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).

    (62)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Besedilo velja za EGP) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

    (63)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Postavljanje ljudi na prvo mesto, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, izkoriščanje potenciala v najbolj oddaljenih regijah EU (COM(2022) 198 final z dne 3.maja 2022).

    (64)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1972 z dne 11. avgusta 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 z določitvijo meril za izračun dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij (UL L 402, 15.11.2021, str. 1).

    (65)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Smernice za analizo ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (COM(2014) 545 final).

    (66)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/46 z dne 13. januarja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004, kar zadeva opredelitev energetsko učinkovitih tehnologij in specifikacijo elementov metodologije za določitev običajnega ribolovnega napora ribiških plovil Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za usposabljanje, za katero velja posamična priglasitev (UL L 9, 14.1.2022, str. 27).

    (67)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

    (68)  Za namene tega oddelka Komisija upošteva izkušnje, pridobljene z državno pomočjo za trajno prenehanje dejavnosti; glej na primer zadevo SA.101091, Sklep Komisije C(2022) 4764 final z dne 11. julija 2022, zadevo SA.102997, Sklep Komisije C(2022) 6248 final z dne 30. avgusta 2022, in zadevo SA.64737, Sklep Komisije C(2022)5009 final z dne 18. julija 2022.

    (69)  Za namene tega oddelka Komisija upošteva izkušnje, pridobljene z državno pomočjo za začasno prenehanje dejavnosti; glej na primer zadevo SA.62426, Sklep Komisije C(2021) 2780 final z dne 23. aprila 2021, zadevo SA.64035, Sklep Komisije C(2021) 6458 final z dne 3. septembra 2021, in zadevo SA.102242, Sklep Komisije C(2022) 2983 final z dne 10. maja 2022.

    (70)  Delovni dokument služb Komisije: Skupna metodologija za ocenjevanje državne pomoči (SWD(2014) 179 final z dne 28. maja 2014).

    (71)  Sporočilo Komisije – Smernice za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture (UL C 217, 2.7.2015, str. 1, kakor so bile spremenjene z UL C 422, 22.11.2018, str. 1).

    (72)  Uredba (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (UL L 357, 8.10.2021, str. 1).

    (73)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

    (74)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).


    Top