This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022DC0627
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the 2022 National Reform Programme of Slovakia and delivering a Council opinion on the 2022 Stability Programme of Slovakia
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2022
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2022
COM/2022/627 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2022
COM(2022) 627 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2022
{SWD(2022) 627 final} - {SWD(2022) 640 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2022
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. Prispeva h gospodarskemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa krepi odpornost in potencialno rast gospodarstev držav članic. Poleg tega pomaga krepiti vzdržne javne finance ter srednje- in dolgoročno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 [je bil] najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen [XX] junija 2022.
(2)Komisija je 24. novembra 2021 sprejela letni pregled trajnostne rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2022. Ustrezno je upoštevala ponovno potrjeno skupno zavezo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu maja 2021, da se nadalje izvaja evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 25. marca 2022 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2022. Komisija je 24. novembra 2021 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Slovaške ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo potreben poglobljeni pregled 3 . Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 5. aprila 2022, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022.
(3)Ruska invazija na Ukrajino, ki je sledila globalni pandemiji, je bistveno spremenila geopolitične in gospodarske razmere. Vpliv invazije na gospodarstva držav članic je na primer opazen v višjih cenah energentov in hrane ter slabših obetih za rast. Višje cene energentov bremenijo zlasti najranljivejša gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino ali jim ta grozi. EU je tudi priča doslej največjemu pritoku ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V zvezi s tem je bila 4. marca 2022 prvič uporabljena direktiva o začasni zaščiti 4 , s katero sta bila razseljenim osebam iz Ukrajine dodeljena pravica do zakonitega prebivanja v EU ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva. Za Slovaško je na voljo izredna podpora, ki se zagotavlja v okviru pobude kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE) ter z dodatnim predhodnim financiranjem v okviru programa pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), namenjena pa je za nujno obravnavo potreb po sprejemu in integraciji ljudi, ki bežijo iz Ukrajine.
(4)Ob upoštevanju hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmer evropski semester v letu 2022 nadaljuje usklajevanje širših smernic ekonomskih politik in politik zaposlovanja, hkrati pa se razvija v skladu z zahtevami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v letnem pregledu trajnostne rasti 2022. Izvajanje sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost je bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v ciklih semestra leta 2019 in 2020, ali pomemben del njih. Specifična priporočila za države iz let 2019 in 2020 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma predložitve spremenjenega načrta.
(5)Splošna odstopna klavzula se uporablja od marca 2020 5 . Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2021 6 navedla svoje mnenje, da bi morala biti odločitev o deaktivaciji ali nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule sprejeta na podlagi celovite ocene stanja gospodarstva, pri čemer bi bila raven gospodarske aktivnosti v EU ali euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo (konec leta 2019) ključno kvantitativno merilo. Večja negotovost in močna negativna tveganja za gospodarske obete zaradi vojne v Evropi, rekordna povišanja cen energentov in nenehne motnje v dobavni verigi upravičujejo podaljšanje splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast do leta 2023.
(6)V skladu s pristopom iz mnenja Sveta z dne 18. junija 2021 o programu stabilnosti za leto 2021 se fiskalna naravnanost trenutno najbolje meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), razen začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vendar vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, glede na srednjeročno potencialno rast 7 . Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih 8 tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.
(7)Komisija je 2. marca 2022 sprejela sporočilo, ki zagotavlja široke smernice za fiskalno politiko v letu 2023, da bi podprla pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter s tem okrepila usklajevanje politik 9 . Navedla je, da se na podlagi makroekonomskih obetov iz zimske napovedi iz leta 2022 prehod s spodbujevalne skupne fiskalne naravnanosti v obdobju 2020–2022 na večinoma nevtralno skupno fiskalno naravnanost v letu 2023 zdi ustrezen, hkrati pa se je pripravljena odzvati na spreminjajoče se gospodarske razmere. Napovedala je, da bi se morala fiskalna priporočila za leto 2023 še naprej razlikovati med državami članicami in upoštevati morebitne učinke čezmejnega prelivanja. Komisija je države članice pozvala, naj upoštevajo smernice v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih. Zavezala se je, da bo pozorno spremljala gospodarska gibanja in prilagodila svoje smernice za politiko po potrebi oziroma najpozneje v okviru pomladanskega semestrskega svežnja konec maja 2022.
(8)Kar zadeva fiskalne smernice, zagotovljene 2. marca 2022, fiskalna priporočila za leto 2023 upoštevajo slabše gospodarske obete, večjo negotovost, nadaljnja negativna tveganja in višjo inflacijo v primerjavi z zimsko napovedjo. Glede na navedeno je treba s fiskalnim odzivom povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost in ohraniti kupno moč najranljivejših gospodinjstev, da bi ublažili vpliv dviga cen energentov in pomagali omejiti inflacijske pritiske zaradi drugih učinkov s ciljno usmerjenimi in začasnimi ukrepi; fiskalna politika mora ostati prožna, da se prilagodi hitro spreminjajočim se okoliščinam, in se med državami razlikovati glede na njihov fiskalni in gospodarski položaj, tudi glede izpostavljenosti krizi in dotoku razseljenih oseb iz Ukrajine.
(9)Slovaška je 29. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 13. julija 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško. Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da Slovaška zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Predpogoj za zadovoljivo izpolnjevanje je, da pri doseganju predhodnih mejnikov in ciljev ni prišlo do nazadovanja.
(10)Slovaška je 29. aprila 2022 predložila nacionalni reformni program za leto 2022, 28. aprila 2022 pa program stabilnosti za leto 2022 v skladu z rokom iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2022 odraža tudi polletno poročanje Slovaške o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(11)Komisija je 23. maja 2022 objavila poročilo o državi za Slovaško za leto 2022 10 . V njem je ocenila napredek Slovaške pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil, ki jih je Svet sprejel v letih 2019, 2020 in 2021, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Slovaškem glede na preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi s tistimi izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, ter novimi in nastajajočimi izzivi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino. V njem je bil ocenjen tudi napredek Slovaške pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine kot tudi napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(12)Komisija je 23. maja 2022 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU. V tem poročilu je bil obravnavan proračunski položaj Slovaške, saj je primanjkljaj sektorja država v letu 2021 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe, dolg sektorja država pa je presegel referenčno vrednost 60 % BPD iz Pogodbe. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je merilo glede dolga izpolnjeno, merilo glede primanjkljaja pa ne. V skladu s sporočilom z dne 2. marca 2022 je Komisija v okviru svoje ocene vseh pomembnih dejavnikov menila, da bi izpolnjevanje merila glede zmanjšanja dolga pomenilo preveč zahteven fiskalni napor na začetku programskega obdobja, kar bi lahko ogrozilo rast. Zato po njenem mnenju upoštevanje merila glede zmanjšanja dolga v trenutnih izrednih gospodarskih razmerah ni potrebno. Kot je bilo napovedano, Komisija spomladi 2022 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, jeseni 2022 pa bo ponovno ocenila ustreznost predloga za njihov začetek.
(13)Svet je 20. julija 2020 Slovaški priporočil, naj v letih 2020 in 2021 v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, se je v letu 2021 primanjkljaj sektorja država Slovaške povečal s 5,5 % BDP v letu 2020 na 6,2 % BDP v letu 2021. Odziv fiskalne politike na Slovaškem je podprl okrevanje gospodarstva v letu 2021, začasni nujni podporni ukrepi pa so se povečali z 2,3 % BDP v letu 2020 na 3,3 % BDP v letu 2021. Ukrepi, ki jih je Slovaška sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so bili večinoma začasni ali so jih spremljali izravnalni ukrepi. Hkrati nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso bili začasni ali jih niso spremljali izravnalni ukrepi in so vključevali predvsem zvišanje 13. pokojnine, spremembe upokojitvene starosti za starše, znižanje davka na motorna vozila in odpravo dajatve za banke. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je dolg sektorja država v letu 2021 znašal 63,1 % BDP.
(14)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti za leto 2022, je v letu 2022 realističen, v letu 2023 pa ugoden. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2022 zrasel za 2,1 %, v letu 2023 pa za 5,3 %. Za primerjavo je v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 predvidena višja realna rast BDP v letu 2022, in sicer za 2,3 %, in nižja realna rast BDP v letu 2023, in sicer za 3,6 %, predvsem zaradi ocenjenega večjega učinka inflacije na zasebno potrošnjo in počasnejšega okrevanja izvoza. Vlada v programu stabilnosti za leto 2022 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2022 zmanjšal na 5,1 % BDP, v letu 2023 pa na 2,4 %. Zmanjšanje v letu 2022 je predvsem posledica postopne odprave večine nujnih ukrepov in močne rasti nominalnega BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2022 zmanjšal na 61,6 %, v letu 2023 pa na 58,0 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 za leti 2022 in 2023 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 3,6 % BDP oziroma 2,6 % BDP. To je nižje od primanjkljaja, napovedanega za leto 2022 v programu stabilnosti za leto 2022, in višje za leto 2023, predvsem zaradi napovedanega bolj optimističnega razvoja trga dela v letu 2022. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 61,7 % BDP v letu 2022 in 58,3 % BDP v letu 2023.
Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP ocenjena na 2,0 %. Vendar ta ocena ne upošteva učinka reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ki lahko okrepijo potencialno rast Slovaške.
(15)Vlada je v letu 2022 postopno odpravila večino ukrepov, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, tako da naj bi se začasni nujni podporni ukrepi zmanjšali z 3,3 % BDP v letu 2021 na 1,0 % BDP v letu 2022. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki naj bi po pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 znašali 0,1 % BDP v letu 2022 in 0,2 % BDP v letu 2023 11 .
(16)Svet je 18. junija 2021 Slovaški 12 priporočil, naj v letu 2022 ohrani spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ohrani nacionalno financirane naložbe. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, hkrati pa okrepi naložbe za povečanje potenciala rasti.
(17)V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 in vključno z informacijami iz programa stabilnosti Slovaške za leto 2022 fiskalna naravnanost restriktivna v višini +0,3 % BDP, medtem ko je Svet priporočil spodbujevalno fiskalno naravnanost 13 . Slovaška namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,7 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke 14 . Zato namerava Slovaška ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2022 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,6 odstotne točke. To vključuje dodaten učinek stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Zaradi zapoznele indeksacije z inflacijo imajo večji javnofinančni odhodki, kot so socialni prejemki in nadomestila (razen tistih v naravi) ali sredstva za zaposlene, v letu 2022 nižjo stopnjo rasti kot inflacija in prispevajo k restriktivni naravnanosti.
(18)V letu 2023 naj bi fiskalna naravnanost v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ob nespremenjeni politiki znašala –0,8 % BDP 15 . Slovaška naj bi v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2022 povečal za 1,0 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2023 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke 16 . Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2023 večinoma nevtralen učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke. To vključuje dodatne stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP).
(19)V skladu s programom stabilnosti za leto 2022 naj bi se primanjkljaj sektorja država postopno zmanjšal na 2,3 % v letu 2024 in na 2,0 % do leta 2025. Za primanjkljaj sektorja država se tako načrtuje, da bo do leta 2023 padel pod 3 % BDP in v obdobju, ki ga zajema program, ostal pod 3 % BDP. Te projekcije predvidevajo omejevanje rasti javnofinančnih odhodkov, vključno s sredstvi za zaposlene in socialnimi transferji v naravi, s hitrostjo, ki je nižja od rasti prihodkov in od močne nominalne rasti BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2025 zmanjšal, in sicer na 58,2 % v letu 2024 in na 57,3 % v letu 2025. Na podlagi analize Komisije se zdi, da so tveganja za vzdržnost dolga v srednjeročnem obdobju visoka.
(20)Davčni sistem Slovaške bi bilo mogoče reformirati, da bi se povečala gospodarska učinkovitost, spodbujala okoljska trajnostnost in vzdržnost javnih financ, povečala pravičnost in podpirali širši cilji politike. Davčna obremenitev dela je v primerjavi z drugimi državami članicami EU še posebej visoka za osebe z nizkimi dohodki. Nasprotno pa potencial okoljske obdavčitve in obdavčitve premoženja ni izkoriščen v celoti. Sprememba davčne mešanice bi lahko podprla rast ter pripomogla k spodbujanju zelenega prehoda in okoljske trajnostnosti. Energijska intenzivnost gospodarstva je precej nad povprečjem EU, vendar so prihodki od okoljskih davkov v letu 2020 znašali 2,4 %, kar je blizu povprečja EU. Okoljske dajatve v zvezi z ravnanjem z odpadki in onesnaževanjem zraka ne zadostujejo za spodbujanje učinkovite rabe virov ter znižanje stroškov za okolje in družbo. Dajatve za uporabo cest in pristojbine za registracijo vozil ne odražajo ustrezno intenzivnosti emisij. Okoljski davki in dajatve niso indeksirani, kar zaradi inflacije postopoma znižuje zelene prihodke. Kar zadeva obdavčitev premoženja, so bili prihodki od periodičnih davkov na nepremičnine v letu 2020 razmeroma nizki (0,5 % BDP v primerjavi s povprečjem EU v višini 1,2 %). Slovaška trenutno nima dovolj podatkov, ki bi omogočali posodobitev in indeksacijo osnove za davek na premoženje v skladu s tržnimi vrednostmi, kar bi lahko tudi delno ublažilo še vedno močno povpraševanje po stanovanjih in s tem povezano močno rast cen stanovanj. Poleg tega se lahko z nadaljnjimi prizadevanji za poenostavitev davkov in izboljšanje izpolnjevanja obveznosti povišajo javni prihodki ter tako podpre vzdržnost javnih financ in poveča pravičnost. Kljub izboljšavam je vrzel pri izpolnjevanju obveznosti na področju DDV v letu 2019 ostala visoka (16,1 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 10,4 %). Nadaljnje izboljšave davčne uprave, vključno z elektronskim izdajanjem računov, predhodno izpolnjenimi davčnimi napovedmi in večjo digitalizacijo, bi lahko dodatno prispevale k zmanjšanju izgub v davčnem sistemu.
(21)V skladu s členom 19(3), točka (b), in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/241 načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020 naslovil na Slovaško, poleg morebitnih specifičnih priporočil za državo, izdanih do datuma sprejetja načrta. Zlasti močan poudarek načrta na vključujočem izobraževanju, javnem upravljanju in naložbah, ki povečujejo produktivnost, v zeleni in digitalni prehod ter njegov načrtovani prispevek k zmanjševanju regionalnih razlik se lahko štejeta za celovit in ustrezen odziv na izzive, s katerimi se sooča Slovaška. Izziv, ki ga predstavlja pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda, se obravnava odločno in s širokim naborom ukrepov. Dolgotrajni izzivi na področju izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva ter raziskav in inovacij se obravnavajo tudi s celovitimi ukrepi za odpravo najresnejših pomanjkljivosti, kot so slaba kakovost in vključenost izobraževanja, razdrobljeno usklajevanje politik na področju raziskav in inovacij, nezadostno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter slaba uspešnost na področju raziskav in inovacij. Če bodo dodatni ukrepi, predlagani v načrtu za izboljšanje pravosodnega sistema, javnih naročil in boja proti pranju denarja, sprejeti in izvedeni v skladu z zahtevami prava EU o ustreznih zaščitnih ukrepih in neodvisnosti sodstva ter ob ustreznem sodelovanju deležnikov, bi se lahko z njimi obravnavali številni temeljni izzivi. Poleg tega se pričakuje, da se bo z več reformami izboljšala dolgoročna vzdržnost javnih financ. Na splošno načrt torej določa ambiciozne reforme in naložbe, zlasti v zdravstveno varstvo, zeleni in digitalni prehod ter javno upravo, ki so poleg tega usmerjene v nadaljnje izboljšanje konvergence v euroobmočju in povečanje gospodarske rasti.
(22)Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Slovaške naj bi prispevalo k doseganju nadaljnjega napredka pri zelenem in digitalnem prehodu. Ukrepi, ki podpirajo podnebne cilje na Slovaškem, predstavljajo 45 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta, ukrepi, ki podpirajo digitalne cilje, pa 21 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta. Celovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zadevnimi mejniki in cilji bo Slovaški pomagalo hitro okrevati po posledicah krize zaradi COVID-19, hkrati pa bo okrepilo njeno odpornost. Sistematično vključevanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.
(23)Slovaška je partnerski sporazum predložila 8. aprila 2022, ni pa še predložila drugih programskih dokumentov kohezijske politike 17 . V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 bo Slovaška pri načrtovanju programov skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 upoštevala zadevna specifična priporočila. To je predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in povečanje dodane vrednosti finančne podpore, prejete iz skladov kohezijske politike, ob hkratnem spodbujanju usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti med temi skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Uspešno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike je odvisno tudi od odprave ozkih grl za naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter uravnoteženemu teritorialnemu razvoju. Zlasti bi bilo treba s kombinacijo različnih razpoložljivih sredstev obravnavati regionalne razlike v konkurenčnosti in socialnih kazalnikih.
(24)V odziv na mandat voditeljev držav ali vlad EU iz izjave iz Versaillesa je cilj načrta REPowerEU čim prej postopno odpraviti odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. V ta namen se v dialogu z državami članicami opredeljujejo najprimernejši projekti, naložbe in reforme na nacionalni, regionalni in EU ravni. Cilj teh ukrepov je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in nadomestiti uvoz fosilnih goriv iz Rusije s fosilnimi gorivi iz drugih držav.
(25)Od leta 2015 je napredek pri zmanjševanju neto emisij toplogrednih plinov večinoma zastal. Slovaško gospodarstvo je zelo energijsko intenzivno, deloma zaradi odvisnosti obsežnega industrijskega sektorja od uvoza fosilnih goriv. Po podatkih za leto 2020 je Slovaška še posebej odvisna od Rusije za zemeljski plin in surovo nafto (85 % oziroma 100 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 44 % oziroma 26 %). Vendar je odvisnost od Rusije za črni premog od povprečja EU (35 % v primerjavi s 54 %) 18 . Deleža zemeljskega plina in trdnih fosilnih goriv v mešanici energijskih virov sta nekoliko nad povprečjem EU (24,9 % oziroma 14 % v primerjavi s 24,4 % oziroma 10,8 %), medtem ko je delež nafte pod njim (21,9 % v primerjavi z 32,7 %). Delež jedrske energije v mešanici energijskih virov je leta 2020 znašal 24,6 % (v primerjavi s povprečjem EU v višini 13,1 %). Hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije bi pripomoglo k zmanjšanju odvisnosti Slovaške od uvoza fosilnih goriv iz Rusije in ublažitvi tveganja energetske revščine ob naraščajočih cenah energije. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se v letu 2022 načrtujejo nadaljnje reforme na področju zasnove trga in podpora za obnovljive vire energije. Uvajanje obnovljivih virov energije je mogoče še pospešiti s povišanjem pragov za izvzetja pri gradbenih dovoljenjih za obnovljive vire energije majhnega obsega, racionalizacijo upravnih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj prek sistema „vse na enem mestu“, znižanjem pristojbin za priključitev na omrežje in izboljšanjem dostopa do razpoložljivih zmogljivosti omrežja. Slovaška je aprila 2021 odpravila moratorij na priključitev novih obnovljivih virov energije na omrežje. Vendar je treba še vedno uvesti v prihodnost usmerjen mehanizem, ki bo zagotavljal pregledne in zanesljive informacije o zmogljivosti za priključitev novih nestalnih obnovljivih virov energije na omrežje. Da bi se Slovaška prilagodila vse večjem obsegu električne energije iz obnovljivih virov, bi morala posodobiti prenosna in distribucijska omrežja, zgraditi nove objekte za shranjevanje energije in dokončati regulativni okvir za obnovljivi vodik. Dodatne naložbe v geotermalno energijo, trajnostne biometanske postaje in na obnovljivem vodiku temelječe rešitve, ki upoštevajo ustrezna merila glede trajnostnosti, bi prispevale k obravnavanju visoke domače porabe zemeljskega plina. Obstajajo tudi možnosti za povečanje energijske učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja in hitro uvedbo obnovljivih virov toplote, ki bi nadomestili zemeljski plin. Prizadevanja za razogljičenje je mogoče izboljšati tudi na regionalni ravni, in sicer z ustanovitvijo regionalnih centrov za trajnostno energijo.
(26)Potrebna bodo nadaljnja prizadevanja na področju energijske učinkovitosti. Zlasti se je treba osredotočiti na temeljito in zeleno prenovo, zmanjšati porabo toplote in povečati naložbe v obnovljive vire toplote, vključno s toplotnimi črpalkami. Slovaška bi lahko dodatno pospešila prenovo stavb tako, da bi privabila več zasebnih naložb, zlasti v javne stavbe, zagotavljala tehnično pomoč, izboljšala zmogljivosti za izvedbo in pristop „vse na enem mestu“ ter vlagala v zelena znanja in spretnosti. Poleg tega je treba zaradi visokih stopenj neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v gospodarstvu okrepiti politike izobraževanja odraslih, med drugim tudi v zvezi z zelenim prehodom. Potrebna so dodatna prizadevanja za odpravo energijske revščine in reformo naložb v socialna stanovanja. Poleg tega bi bilo treba sprejeti več regulativnih in upravnih ukrepov za pospešitev postopka za izdajo gradbenih dovoljenj, poenostavitev izvedbenih pravil, prilagoditev shem prenove ter izboljšanje usklajevanja med različnimi javnimi organi in programi financiranja. Z dodatnimi ukrepi in spodbudami bi se lahko obravnavala visoka energijska intenzivnost v industriji, med drugim tudi v malih in srednjih podjetjih. To vključuje naložbene sheme za izboljšanje energijske učinkovitosti na podlagi energetskih pregledov. Podporne sheme bi morale dopolnjevati druge sheme (npr. shemo za razogljičenje), podprte pa bi morale biti z zasebnim financiranjem in finančnimi instrumenti. Za uskladitev Slovaške s cilji svežnja „Pripravljeni na 55“ bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povišanje ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo.
(27)Medtem ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv na podnebno nevtralnost v več sektorjih povzročila znatne stroške prestrukturiranja, lahko Slovaška v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da v najbolj prizadetih regijah ublaži socialno-ekonomske posledice prehoda. Poleg tega lahko Slovaška uporabi Evropski socialni sklad plus, da izboljša zaposlitvene možnosti in okrepi socialno kohezijo.
(28)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2022, njegovo mnenje 19 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.
(29)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi izvedle priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja. Za Slovaško je to izraženo zlasti v priporočilih 1 in 2 spodaj –
PRIPOROČA, da Slovaška v letih 2022 in 2023 ukrepa tako, da:
1.v letu 2023 zagotovi, da bo rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energentov, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine; je pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram; razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta RePowerEU in drugih sredstev EU; si v obdobju po letu 2023 prizadeva za fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev; zagotovi, da je davčna mešanica učinkovitejša ter ugodnejša za vključujočo in trajnostno rast, med drugim tudi z izkoriščanjem potenciala okoljske obdavčitve in obdavčitve premoženja; še naprej krepi izpolnjevanje davčnih obveznosti, med drugim tudi z nadaljnjo digitalizacijo davčne uprave;
2.nadaljuje izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mejniki in cilji, določenimi v Izvedbenem sklepu Sveta z dne 13. julija 2021; predloži programske dokumente kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da se zaključijo pogajanja s Komisijo, in nato začne njihovo izvajanje;
3.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv in diverzificira njihov uvoz; pospeši uvajanje obnovljivih virov energije, in sicer z nadaljnjim olajšanjem dostopa do omrežja, uvedbo ukrepov za racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov ter posodobitvijo elektroenergetskega omrežja; zmanjša odvisnost od zemeljskega plina pri ogrevanju in v industriji; prilagodi politike prenove, da bi pospešila in spodbudila temeljite prenove stavb.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik