This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022DC0605
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the 2022 National Reform Programme of Czechia and delivering a Council opinion on the 2022 Convergence Programme of Czechia
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke za leto 2022 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke za leto 2022
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke za leto 2022 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke za leto 2022
COM/2022/605 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2022
COM(2022) 605 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke za leto 2022 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke za leto 2022
{SWD(2022) 605 final} - {SWD(2022) 640 final}
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
v zvezi z nacionalnim reformnim programom Češke za leto 2022 in mnenje Sveta o konvergenčnem programu Češke za leto 2022
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,
ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira Unija. Prispeva h gospodarskemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, ki spodbujajo rast, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa krepi odpornost in potencialno rast gospodarstev držav članic. Poleg tega pomaga krepiti vzdržne javne finance ter srednje- in dolgoročno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 [je bil] najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen [XX] junija 2022.
(2)Komisija je 24. novembra 2021 sprejela letni pregled trajnostne rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2022. Ustrezno je upoštevala ponovno potrjeno skupno zavezo, sprejeto na socialnem vrhu v Portu maja 2021, da se nadalje izvaja evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 25. marca 2022 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda trajnostne rasti za leto 2022. Komisija je 24. novembra 2021 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Češke ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo potreben poglobljeni pregled 3 . Komisija je istega dne sprejela tudi predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 14. marca 2022.
(3)Ruska invazija na Ukrajino, ki je sledila globalni pandemiji, je bistveno spremenila geopolitične in gospodarske razmere. Vpliv invazije na gospodarstva držav članic je na primer opazen v višjih cenah energentov in hrane ter slabših obetih za rast. Višje cene energentov bremenijo zlasti najranljivejša gospodinjstva, ki se soočajo z energetsko revščino ali jim ta grozi. EU je tudi priča doslej največjemu pritoku ljudi, ki bežijo iz Ukrajine. V zvezi s tem je bila 4. marca 2022 prvič uporabljena direktiva o začasni zaščiti 4 , s katero sta bila razseljenim osebam iz Ukrajine dodeljena pravica do zakonitega prebivanja v EU ter dostop do izobraževanja in usposabljanja, trga dela, zdravstvenega varstva, stanovanj in socialnega varstva. Za Češko je na voljo izredna podpora, ki se zagotavlja v okviru pobude kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE) ter z dodatnim predhodnim financiranjem v okviru programa pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), namenjena pa je za nujno obravnavo potreb po sprejemu in integraciji ljudi, ki bežijo iz Ukrajine.
(4)Ob upoštevanju hitro spreminjajočih se gospodarskih in geopolitičnih razmer evropski semester v letu 2022 nadaljuje usklajevanje širših smernic ekonomskih politik in politik zaposlovanja, hkrati pa se razvija v skladu z zahtevami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v letnem pregledu trajnostne rasti 2022. Izvajanje sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost je bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države, izdana v ciklih semestra leta 2019 in 2020, ali pomemben del njih. Specifična priporočila za države iz let 2019 in 2020 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241, poleg morebitnih specifičnih priporočil za države, izdanih do datuma predložitve spremenjenega načrta.
(5)Splošna odstopna klavzula se uporablja od marca 2020 5 . Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2021 6 navedla svoje mnenje, da bi morala biti odločitev o deaktivaciji ali nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule sprejeta na podlagi celovite ocene stanja gospodarstva, pri čemer bi bila raven gospodarske aktivnosti v EU ali euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo (konec leta 2019) ključno kvantitativno merilo. Večja negotovost in močna negativna tveganja za gospodarske obete zaradi vojne v Evropi, rekordna povišanja cen energentov in nenehne motnje v dobavni verigi upravičujejo podaljšanje splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast do leta 2023.
(6)V skladu s pristopom iz mnenja Sveta z dne 18. junija 2021 o konvergenčnem programu za leto 2021 se fiskalna naravnanost trenutno najbolje meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), razen začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vendar vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, glede na srednjeročno potencialno rast 7 . Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih 8 tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih nujnih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.
(7)Komisija je 2. marca 2022 sprejela sporočilo, ki zagotavlja široke smernice za fiskalno politiko v letu 2023, da bi podprla pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic ter s tem okrepila usklajevanje politik 9 . Navedla je, da se na podlagi makroekonomskih obetov iz zimske napovedi iz leta 2022 prehod s spodbujevalne skupne fiskalne naravnanosti v obdobju 2020–2022 na večinoma nevtralno skupno fiskalno naravnanost v letu 2023 zdi ustrezen, hkrati pa se je pripravljena odzvati na spreminjajoče se gospodarske razmere. Napovedala je, da bi se morala fiskalna priporočila za leto 2023 še naprej razlikovati med državami članicami in upoštevati morebitne učinke čezmejnega prelivanja. Komisija je države članice pozvala, naj upoštevajo smernice v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih. Zavezala se je, da bo pozorno spremljala gospodarska gibanja in prilagodila svoje smernice za politiko po potrebi oziroma najpozneje v okviru pomladanskega semestrskega svežnja konec maja 2022.
(8)Kar zadeva fiskalne smernice, zagotovljene 2. marca 2022, fiskalna priporočila za leto 2023 upoštevajo slabše gospodarske obete, večjo negotovost, nadaljnja negativna tveganja in višjo inflacijo v primerjavi z zimsko napovedjo. Glede na navedeno je treba s fiskalnim odzivom povečati javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost in ohraniti kupno moč najranljivejših gospodinjstev, da bi ublažili vpliv dviga cen energentov in pomagali omejiti inflacijske pritiske zaradi drugih učinkov s ciljno usmerjenimi in začasnimi ukrepi; fiskalna politika mora ostati prožna, da se prilagodi hitro spreminjajočim se okoliščinam, in se med državami razlikovati glede na njihov fiskalni in gospodarski položaj, tudi glede izpostavljenosti krizi in dotoku razseljenih oseb iz Ukrajine.
(9)Češka je 1. junija 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 8. septembra 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Češko 10 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da Češka zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, določene v izvedbenem sklepu Sveta. Predpogoj za zadovoljivo izpolnjevanje je, da pri doseganju predhodnih mejnikov in ciljev ni prišlo do nazadovanja.
(10)Češka je 28. aprila 2022 predložila nacionalni reformni program za leto 2022, 11. maja 2022 pa program stabilnosti za leto 2022, kar je po roku iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2022 odraža tudi polletno poročanje Češke o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.
(11)Komisija je 23. maja 2022 objavila poročilo o državi za Češko za leto 2022 11 . V njem je ocenila napredek Češke pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil, ki jih je Svet sprejel v letih 2019, 2020 in 2021, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Češkem glede na preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi s tistimi izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, ter novimi in nastajajočimi izzivi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino. V njem je bil ocenjen tudi napredek Češke pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine kot tudi napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
(12)Komisija je 23. maja 2022 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU. V tem poročilu je bil obravnavan proračunski položaj Češke, saj je primanjkljaj sektorja država v letu 2021 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. V poročilu je bilo ugotovljeno, da merilo glede primanjkljaja ni bilo izpolnjeno. V skladu s sporočilom z dne 2. marca 2022 Komisija spomladi 2022 ni predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, jeseni 2022 pa bo ponovno ocenila ustreznost predloga za njihov začetek.
(13)Svet je 20. julija 2020 Češki priporočil, naj v letih 2020 in 2021 v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, se je v letu 2021 primanjkljaj sektorja država Češke povečal s 5,8 % BDP v letu 2020 na 5,9 % BDP v letu 2021. Odziv fiskalne politike na Češkem je podprl okrevanje gospodarstva v letu 2021, začasni nujni podporni ukrepi pa so se zmanjšali s 3,1 % BDP v letu 2020 na 2,3 % BDP v letu 2021. Ukrepi, ki jih je Češka sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so bili večinoma začasni ali so jih spremljali izravnalni ukrepi. Hkrati nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso bili začasni ali jih niso spremljali izravnalni ukrepi in so vključevali predvsem znižanje dohodnine z učinkom v višini približno 1,9 % BDP. Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je dolg sektorja država v letu 2021 znašal 41,9 % BDP.
(14)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v konvergenčnem programu za leto 2022, je v letu 2022 previden, v letu 2023 pa ugoden. Vlada napoveduje, da bo realni BDP v letu 2022 zrasel za 1,2 %, v letu 2023 pa za 3,6 %. Za primerjavo sta v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 predvideni višja realna rast BDP v letu 2022, in sicer za 1,9 %, in nižja rast BDP v letu 2023, in sicer za 2,7 %, predvsem zaradi drugačnih obetov za zasebno potrošnjo, ki izhajajo iz različnih predpostavk glede uporabe prihrankov in indeksacije plač. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2022 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2022 zmanjšal na 4,5 % BDP, v letu 2023 pa na 3,2 %. Zmanjšanje je predvsem posledica postopne odprave večine nujnih ukrepov in visoke nominalne rasti BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2022 povečal na 42,7 %, v letu 2023 pa na 43,4 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 za leti 2022 in 2023 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 4,3 % BDP oziroma 3,9 % BDP. To je v skladu z napovedjo za leto 2022 in višje od primanjkljaja za leto 2023, napovedanega v konvergenčnem programu za leto 2022, predvsem zaradi nekoliko manj optimističnega makroekonomskega scenarija iz pomladanske napovedi Komisije iz leta 2022 ter različnih predpostavk glede stopnje inflacije in njenega prenosa na javnofinančne odhodke. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 predvideva podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, in sicer v višini 42,8 % BDP v letu 2022 in 44,0 % BDP v letu 2023.
Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP ocenjena na 2,0 %. Vendar ta ocena ne upošteva učinka reform, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ki bi lahko okrepile potencialno rast Češke.
(15)Vlada je v letu 2022 postopno odpravila večino ukrepov, sprejetih v odziv na krizo zaradi COVID-19, tako da naj bi se začasni nujni podporni ukrepi zmanjšali z 2,3 % BDP v letu 2021 na 0,1 % BDP v letu 2022. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo ukrepi, sprejeti za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov, ki so v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ocenjeni na 0,1 % BDP v letu 2022 in naj bi se postopno odpravili v letu 2023 12 . Ti ukrepi vključujejo predvsem znižanja posrednih davkov na porabo energije. Ti ukrepi so bili napovedani kot začasni. Če pa bi cene energentov ostale visoke tudi v letu 2023, bi se lahko nekateri od teh ukrepov nadaljevali. Nekateri od teh ukrepov niso ciljno usmerjeni, zlasti splošna znižanja trošarin. Na javnofinančni primanjkljaj vplivajo tudi stroški zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine, ki naj bi po pomladanski napovedi Komisije 2022 znašali 0,4 % BDP v letu 2022 in 0,6 % BDP v letu 2023 13 .
(16)Svet je 18. junija 2021 Češki 14 priporočil, naj v letu 2022 ohrani spodbujevalno fiskalno naravnanost, vključno s spodbudo, ki jo zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, in ohrani nacionalno financirane naložbe. Prav tako ji je priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, hkrati pa okrepi naložbe za povečanje potenciala rasti.
(17)V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 in vključno z informacijami iz konvergenčnega programa Češke za leto 2022 fiskalna naravnanost večinoma nevtralna v višini +0,1 % BDP, medtem ko je Svet priporočil spodbujevalno fiskalno naravnanost 15 . Češka namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 1,0 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,6 odstotne točke 16 . Zato Češka ne namerava ohraniti nacionalno financiranih naložb. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2022 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,7 odstotne točke. To vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,03 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,4 % BDP).
(18)V letu 2023 naj bi fiskalna naravnanost v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2022 ob nespremenjeni politiki znašala 0,1 % BDP 17 . Češka naj bi v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju. Pozitivni prispevek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, h gospodarski aktivnosti naj bi se v primerjavi z letom 2022 povečal za 0,1 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2023 imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke 18 . Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2023 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke. To vključuje učinek postopne odprave ukrepov za obravnavanje višjih cen energentov (0,1 % BDP) in dodatnih stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,2 % BDP).
(19)V skladu s konvergenčnim programom za leto 2022 naj bi se javnofinančni primanjkljaj postopno zmanjšal na 3,2 % BDP v letu 2023, na 2,9 % v letu 2024 in na 2,7 % do leta 2025. Za primanjkljaj sektorja država se tako načrtuje, da bo do leta 2024 padel pod 3 % BDP. Te projekcije predvidevajo omejevanje rasti javnofinančnih odhodkov, vključno s sredstvi za zaposlene, vmesno potrošnjo in socialnimi transferji v naravi, s hitrostjo, ki je nižja od rasti prihodkov in nižja od nominalne rasti BDP. Po vrhuncu v letu 2023 je predvideno tudi zmanjšanje javnih naložb kot odstotek BDP. V skladu s programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP do leta 2025 povečal, in sicer na 44,4 % v letu 2024 in na 45,4 % v letu 2025. Na podlagi analize Komisije se zdi, da so tveganja za vzdržnost dolga v srednjeročnem obdobju srednje visoka.
(20)Češka se sooča s srednje- in dolgoročnimi tveganji za vzdržnost javnih financ. To je posledica neugodnega začetnega salda in stroškov staranja prebivalstva. Na začetni saldo negativno vplivajo trajna znižanja davkov, ki so bila izvedena v zadnjih dveh letih (največje znižanje je bilo posledica znižanja osnove za dohodnino). Ta niso bila izravnana z ustreznim zmanjšanjem porabe in so privedla do povečanja strukturnega primanjkljaja. Srednje- do dolgoročno so dodatni pritiski posledica stroškov staranja prebivalstva. Predvideno podvojitev koeficienta starostne odvisnosti starih (glede na poročilo o staranju prebivalstva iz leta 2021, ki ga je objavila Komisija) in omejitev upokojitvene starosti podpirata pričakovano povečanje odhodkov za pokojnine z 8,8 % BDP v letu 2030 na 11,4 % do leta 2050. Poleg tega naj bi se zaradi staranja prebivalstva do leta 2070 povečali tudi javnofinančni odhodki za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, in sicer za 0,9 odstotne točke oziroma 1,7 odstotne točke BDP. Čeprav je razdrobljenost upravljanja in financiranja dolgotrajne oskrbe že zajeta v načrtu za okrevanje in odpornost, bo nadaljnje obravnavanje izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva, bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Možnosti politike vključujejo povišanje upokojitvene starosti v skladu s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, prilagoditev stopenj indeksacije pokojnin, da bi odražale javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, spodbujanje povišanja stopenj delovne aktivnosti oseb, starejših od 60 let, ali sprejetje drugih ukrepov za okrepitev ponudbe delovne sile.
(21)V skladu s členom 19(3), točka (b), in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/241 načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se medsebojno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Te prispevajo k reševanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020 naslovil na Češko, poleg morebitnih specifičnih priporočil za državo, izdanih do datuma sprejetja načrta. Zlasti na področju energije namerava Češka uporabiti mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi razširila uporabo obnovljivih virov energije, zlasti fotovoltaike, izboljšala energijsko učinkovitost stanovanjskih in javnih stavb ter podprla zamenjavo kotlov na premog v gospodinjstvih. Trajnostni promet se promovira z vlaganjem v železniško infrastrukturo in okolju prijazen mestni promet ter s spodbujanjem uporabe nizkoemisijskih vozil. Priporočila na področju raziskav in razvoja so obravnavana z naložbami za okrepitev javno-zasebnega sodelovanja, podpore za inovacijski okvir ter finančne in nefinančne podpore inovativnim podjetjem. Poslovno okolje se izboljšuje z več ukrepi e-uprave, protikorupcijskimi reformami in celovito reformo postopka za izdajo gradbenih dovoljenj, ki trenutno predstavljajo velike ovire za naložbe na Češkem. Ključni ukrepi za obravnavanje priporočil v zvezi s trgom dela vključujejo programe izpopolnjevanja in preusposabljanja, da bi se delovna sila pripravila na zeleni in digitalni prehod, ter nove ustanove za otroško varstvo za otroke, mlajše od treh let, da bi se povečalo število žensk, ki so zaposlene ali iščejo zaposlitev. Na področju izobraževanja je cilj načrta okrepiti digitalno pismenost učencev in učiteljev, šolam zagotoviti digitalno opremo ter zagotoviti vključujoče izobraževanje s podporo prikrajšanim šolam in mentorstvu. Priporočila v zvezi z zdravstvenim varstvom so obravnavana z okrepljenim preprečevanjem raka in rehabilitacijo po njem, razvojem portala e-zdravja za spodbujanje celostnih praks oskrbe in s podpiranjem izobraževanja na področju zdravstvenega varstva. Dodatni dopolnilni ukrepi vključujejo ukrepe za izboljšanje dolgotrajne oskrbe.
(22)Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Češke naj bi prispevalo k doseganju nadaljnjega napredka pri zelenem in digitalnem prehodu. Ukrepi, ki podpirajo podnebne cilje na Češkem, predstavljajo 42 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta, ukrepi, ki podpirajo digitalne cilje, pa 22 % skupnih dodeljenih sredstev iz načrta. Celovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v skladu z zadevnimi mejniki in cilji bo Češki pomagalo hitro okrevati po posledicah krize zaradi COVID-19, hkrati pa bo okrepilo njeno odpornost. Sistematično vključevanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik.
(23)Češka je predložila partnerski sporazum 16. decembra 2021, temu pa je sledilo sedem programov, predloženih decembra 2021 in januarja 2022 19 . Program za pravični prehod je bil predložen 16. marca 2022. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 bo Češka pri načrtovanju programov skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 upoštevala zadevna specifična priporočila. To je predpogoj za izboljšanje učinkovitosti in povečanje dodane vrednosti finančne podpore, prejete iz skladov kohezijske politike, ob hkratnem spodbujanju usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti med temi skladi ter drugimi instrumenti in skladi Unije. Uspešno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter programov kohezijske politike je odvisno tudi od odprave ozkih grl za naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter uravnoteženemu teritorialnemu razvoju.
(24)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, ki jih obravnava načrt za okrevanje in odpornost, se Češka sooča s številnimi dodatnimi izzivi, povezanimi s stanovanji. Cenovna dostopnost stanovanj na Češkem je bila v zadnjih petih letih med najnižjimi v EU. Poleg tega majhen obseg fonda socialnih stanovanj ne more zadostiti povpraševanju vseh gospodinjstev z nizkimi dohodki in ranljivih gospodinjstev (socialna stanovanja so leta 2019 predstavljala 0,4 % celotnega stanovanjskega fonda v primerjavi s povprečjem EU v višini 7–8 %), obstoječi stanovanjski dodatki pa so premalo izkoriščeni. V zadnjih letih so sredstva kohezijske politike podpirala naložbe v nove socialne stanovanjske enote, novo programsko obdobje pa bo še naprej spodbujalo socialno vključevanje, tudi prek socialnih stanovanj. Češka nima zakonodaje o socialnih stanovanjih in celovitega okvira. To ovira usklajevanje razdrobljenih stanovanjskih politik ter opredelitev odgovornosti med nacionalnimi in regionalnimi organi. Ti izzivi so se zaradi pandemije in pritoka ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, še povečali.
(25)V odziv na mandat voditeljev držav ali vlad EU iz izjave iz Versaillesa je cilj načrta REPowerEU čim prej postopno odpraviti odvisnost Evropske unije od uvoza fosilnih goriv iz Rusije. V ta namen se v dialogu z državami članicami opredeljujejo najprimernejši projekti, naložbe in reforme na nacionalni, regionalni in EU ravni. Cilj teh ukrepov je zmanjšati splošno odvisnost od fosilnih goriv in nadomestiti uvoz fosilnih goriv iz Rusije s fosilnimi gorivi iz drugih držav.
(26)Obseg in hitrost zelenega energijskega prehoda na Češkem nista zadostna. Za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, vključno z zemeljskim plinom, je ključno pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na sončnih, vetrnih in toplotnih črpalkah. Izdajanje dovoljenj za nove obrate bi moralo biti preprostejše in hitrejše, s tem povezani regulativni okvir pa bi bilo mogoče izboljšati. Energijska intenzivnost Češke je dvakrat višja od povprečja EU, kar pomeni, da bi imela država koristi tudi nadaljnjega spodbujanja prihrankov energije, in sicer z osredotočanjem na temeljite prenove. Eden od ključnih elementov je tudi pospeševanje naložb v razogljičenje sektorja ogrevanja in industrijskega sektorja. Za uskladitev Češke s cilji svežnja „Pripravljeni na 55“ bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter povišanje ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo.
(27)Po podatkih za leto 2020 ves uvoženi zemeljski plin prihaja iz Rusije (100 % v primerjavi s povprečjem EU v višini 44 %), odvisnost od Rusije za surovo nafto (49 % v primerjavi s 26 %) in premog (70 % v primerjavi s 54 %) pa je prav tako precej nad povprečjem EU 20 . Deleža zemeljskega plina in nafte v mešanici energijskih virov sta pod povprečjem EU (17,7 % v primerjavi s 24,4 % oziroma 20,9 % v primerjavi z 32,7 %), medtem ko je delež premoga nad njim (29,6 % v primerjavi z 10,8 %). Jedrska energija predstavlja 18,2 % mešanice energijskih virov v primerjavi s povprečjem EU v višini 13,1 %, obnovljivi viri energije in biogoriva pa 13,4 %. Trenutni cilj Češke glede obnovljivih virov energije do leta 2030 znaša 22 % in čeprav načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbe za povečanje fotovoltaične energije za vsaj 270 MW, to predstavlja le majhen delež zmogljivosti vseh obratov za energijo iz obnovljivih virov. Češka bo morala pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije, zlasti z izboljšanjem regulativnega okvira in okvira za izdajo dovoljenj. Ukrepi za doseganje tega cilja vključujejo na primer poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije prek sistema „vse na enem mestu“, povišanje pragov za izvzetja za gradbena dovoljenja, obvezno registracijo lastnikov obratov za energijo iz obnovljivih virov kot podjetnikov ter lažji dostop do razpoložljivih zmogljivosti omrežja. Nadaljnji podporni ukrepi bi lahko vključevali pregled zakonov o energiji in obnovljivih virih energije ter ustreznih podpornih shem (npr. spodbujanje energetskih skupnosti, tarifna podpora za obnovljive vire energije majhnega obsega, dražbe za nove obrate, nove sheme podpore za sektorske cilje, obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje ter ciljno usmerjena podpora za toplotne črpalke, geotermalno energijo, obnovljivi vodik in trajnostni biometan). Češka bi imela koristi tudi od digitalizacije in posodobitve elektroenergetskega omrežja, da bi omogočila višjo raven nestalnih obnovljivih virov energije v omrežju, ter od naložb v objekte za shranjevanje energije. Izkoriščanje obstoječega medsebojno povezanega plinskega omrežja in razpoložljivih zmogljivosti za shranjevanje je ključnega pomena za nadomestitev uvoza zemeljskega plina iz Rusije z zemeljskim plinom iz drugih držav. Priporoča se, naj bodo, kadar je to mogoče, nove naložbe v infrastrukturo in omrežje, ki so povezane s plinom, primerne za prihodnost, da se s prehodom na trajnostna goriva v prihodnosti omogoči njihova dolgoročna trajnostnost.
(28)Čeprav načrt za okrevanje in odpornost ter programi kohezijskih skladov za obdobje 2021–2027 vsebujejo znatne naložbe v prenovo stavb, bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za obravnavo nadpovprečne porabe toplote na enoto v češkem stavbnem sektorju. Obstajajo možnosti, da se pospeši in poglobi energetska prenova stavb, dosledno uporablja načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, vlaga v obnovljive vire toplote, pripravi nacionalna strategijo za razogljičenje ogrevanja stavbnega fonda, ustanovi agencija za trajnostno energijo na nacionalni ravni ter sprejme podporna shema z dražbami za ukrepe za energijsko učinkovitost v industriji in MSP. Stavbe in ogrevalna omrežja, povezana z daljinskim ogrevanjem na osnovi premoga, je treba čim prej prenoviti v skladu z najvišjimi standardi energijske učinkovitosti, da se zagotovi stroškovno učinkovita postopna odprava premoga.
(29)Medtem ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv na podnebno nevtralnost v več sektorjih povzročila znatne stroške prestrukturiranja, lahko Češka v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da v najbolj prizadetih regijah ublaži socialno-ekonomske posledice prehoda. Poleg tega lahko Češka uporabi Evropski socialni sklad plus, da izboljša zaposlitvene možnosti in okrepi socialno kohezijo.
(30)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil konvergenčni program za leto 2022, njegovo mnenje 21 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj –
PRIPOROČA, da Češka v letih 2022 in 2023 ukrepa tako, da:
1.v letu 2023 zagotovi, da bo rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energentov, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine; je pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram; razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta RePowerEU in drugih sredstev EU; si v obdobju po letu 2023 prizadeva za fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev; sprejme ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ, vključno z vzdržnostjo pokojninskega sistema;
2.nadaljuje izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost v skladu z mejniki in cilji, določenimi v Izvedbenem sklepu Sveta z dne 8. septembra 2021; hitro zaključi pogajanja s Komisijo o programskih dokumentih kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da se lahko začnejo izvajati;
3.okrepi zagotavljanje socialnih in cenovno dostopnih stanovanj, vključno s sprejetjem posebnega zakonodajnega okvira za socialna stanovanja in boljšim usklajevanjem med različnimi javnimi organi;
4.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv in diverzificira njihov uvoz; pospeši uvajanje obnovljivih virov energije, racionalizira postopke za izdajo dovoljenj in olajša dostop do omrežja; poveča energijsko učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja in stavbnega fonda s spodbujanjem temeljitih prenov in obnovljivih virov toplote.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik