52020DC0520

(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 5 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po odločnih načrtih za pripravljenost na krize zlasti v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 6 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Avstrija je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Socialno-ekonomske posledice pandemije bodo zaradi različne specializacije, zlasti v regijah, ki se izrazito opirajo na turizem, po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po regijah. To pomeni tveganje poglabljanja regionalnih razlik v Avstriji. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)Avstrija je 14. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 30. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)Za Avstrijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga.

(12)V tehnični posodobitvi programa stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 0,7 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 8,0 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 1,9 % BDP. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 70,4 % BDP v letu 2019 povečal na 81,4 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)Avstrija je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 5,0 % BDP. Ukrepi vključujejo krepitev storitev zdravstvenega varstva, nujno pomoč podjetjem v težavah in ureditve skrajšanega delovnega časa. Poleg tega je Avstrija napovedala ukrepe, ki sicer ne bodo imeli neposrednih proračunskih posledic, vendar bodo prispevali k likvidnostni podpori podjetjem ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 5,0 % BDP. Navedeni ukrepi vključujejo odloge plačila dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb (2,6 % BDP) ter poroštva za posojila (2,4 % BDP). Ukrepi, ki jih je sprejela Avstrija, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Avstrije v letu 2020 znašal –6,1 % BDP, v letu 2021 pa –1,9 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi dosegel 78,8 % BDP v letu 2020 in 75,8 % v letu 2021.

(15)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Avstrija v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno.

(16)Avstrijska vlada je sprejela ukrepe brez primere za obvladovanje širjenja COVID-19. Uvedla je stroga pravila za karanteno in omejevanje socialnih stikov ter dala na voljo znatna sredstva za zdravstveni sistem za nakup opreme in blaga, okrepitev laboratorijskih zmogljivosti ter zmogljivosti zaposlovanja. Primarno zdravstveno varstvo se je znašlo pod izjemnim pritiskom zaradi brezprimernega povečanja potreb po posvetovanjih na daljavo, zdravniških pregledih in zahtevah za obiske na domu. Hiter izbruh COVID-19 je močno vplival na avstrijsko gospodarstvo. Nacionalni in mednarodni zajezitveni ukrepi proti virusu so prizadeli tako povpraševanje kot tudi ponudbo, kar je privedlo do široko osnovanega gospodarskega upada. BDP naj bi se tako v letu 2020 zmanjšal za 5,5 %, kar je več kot med gospodarsko in finančno krizo v letih 2008 in 2009. Zaradi razmeroma hitrega upada novih okužb je bila Avstrija ena od prvih evropskih držav, ki je napovedala rahljanje zajezitvenih ukrepov, ki se je začelo izvajati sredi aprila. Da bi preprečila dolgotrajno gospodarsko škodo in ublažila učinke na zaposlenost in socialne učinke krize, je vlada sprejela celovit sveženj ukrepov za podporo avstrijskega gospodarstva (trenutno v vrednosti 43 milijard EUR, kar je približno 10 % BDP). Sveženj vključuje ureditev skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit), v okviru katere se lahko delovni čas v določenem obdobju v povprečju zmanjša za do 90 %, delodajalcem pa se povrne 80 % do 90 % zadnjega neto dohodka zaposlenega, odvisno od zadnjega bruto dohodka. Celovit sklop ukrepov za podjetja je namenjen preprečevanju začasnih likvidnostnih težav in zagotavlja neposredno podporo zlasti močno prizadetim podjetjem in industrijskim panogam s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP). Ti ukrepi vključujejo transferje, likvidnostno podporo prek posojil, poroštev, kapitalskih injekcij in odlogov plačila davkov. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja.

(17)Avstrijski zdravstveni sistem zaenkrat pandemijo COVID-19 uspešno obvladuje. Širjenje storitev primarne in ambulantne oskrbe s poudarkom na spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni bi pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju zdravja prebivalstva. Stroškovna učinkovitost bi se lahko povečala z učinkovitejšimi javnimi naročili in generičnimi zdravili, pri čemer bi se ohranili standardi visoke kakovosti. Poleg tega se avstrijski sistem dolgotrajne oskrbe sooča s strukturnimi in fiskalnimi izzivi, ki se doslej še niso poglobljeno obravnavali. Sistem zagotavlja razmeroma visokokakovostne storitve, vendar se sooča s kadrovskimi izzivi, ki so v sedanji krizi postali še bolj opazni in očitni. Sektor dolgotrajne oskrbe je močno odvisen od delavcev iz drugih držav članic, kar kaže na potrebo po zagotovitvi prostega pretoka čezmejnih delavcev. Poleg tega bi ustrezno plačilo lahko prispevalo k večji privlačnosti dela negovalnega osebja.

(18)Davčna politika ima pomembno vlogo pri podpiranju gospodinjstev in podjetij med obdobjem veljavnosti zajezitvenih ukrepov in bo ključna pri spodbujanju okrevanja gospodarstva po krizi. Za davčno mešanico Avstrije je značilna visoka obremenitev dela, medtem ko je potencial prihodkov iz davkov, povezanih s premoženjem, in okoljskih davkov še vedno v veliki meri neizkoriščen, davki na potrošnjo pa bi lahko postali učinkovitejši. Davčne reforme bi lahko prispevale k prehodu davčne mešanice na vire, ki manj škodijo vključujoči in trajnostni rasti, ter zagotovile trdno podlago za okrevanje. Nezadostna uporaba trošarin na alkohol in tobak ter davkov na onesnaževanje in porabo virov pomeni, da obstajajo neizkoriščeni usmerjevalni učinki in potencial za prihodke. Neenakomerna, a na splošno nizka raven obdavčitve energije ogroža njeno učinkovitost in uspešnost kot orodje politike za spodbujanje potrošnje, ki koristi okolju. Dosledna obdavčitev emisij CO2 bi zlasti omogočila večjo konkurenčnost podnebju prijaznih virov energije in zagotovila fiskalni manevrski prostor za zmanjšanje bolj izkrivljajočih davkov. Višji davki na energijo, povezani s CO2, bi pomagali internalizirati socialne stroške onesnaževanja, potrošnike usmerjati k večji uporabi obnovljivih virov energije in vlagatelje spodbujati k naložbam v podnebju prijazne tehnologije. Poleg tega bi večja uporaba davkov, povezanih s premoženjem, lahko pripomogla k pravičnejšemu davčnemu sistemu, zlasti glede na vztrajno visoko stopnjo premoženjske neenakosti v Avstriji. Periodični davki na nepremičnine in davki na dediščino so se zlasti izkazali kot razmeroma rasti naklonjeni in progresivni ter se ne bi smeli spregledati pri ustvarjanju davčnih prihodkov za konsolidacijo javnih financ.

(19)Avstrija se je dobro odrezala pri pregledu socialnih kazalnikov, ki podpirajo evropski steber socialnih pravic, vrzeli v pokritosti pa lahko pomenijo premajhno zaščito dohodkov za ranljive skupine v času krize zaradi COVID-19, zaradi česar bi lahko bili potrebni dodatni ukrepi. Brezposelnost mladih se povečuje, pri čemer so brezposelni, dolgotrajno brezposelni, nestandardni delavci in ljudje, rojeni v tujini, zlasti izpostavljeni tveganju revščine. Aktivne politike trga dela, ki zagotavljajo možnosti vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanje, bodo še naprej ključnega pomena. Okoliščine, v katerih je potrebno izobraževanje na daljavo, so zlasti prizadele prikrajšane učence, vključno z invalidnimi učenci. Vsaj 10 % učencev, mlajših od 15 let, nima dostopa do virtualnega učnega okolja, vendar je avstrijska vlada v odziv na krizo zaradi COVID-19 sprejela blažilne ukrepe in ogroženim učencem zagotovila računalnike. Že obstoječe neenakosti pri stopnjah izobrazbe, ki so povezane s socialno-ekonomskim in migrantskim ozadjem, pa se lahko še povečajo. Strategija za okrevanje gospodarstva, ki izboljšuje dostop do vključujočih in kakovostnih vzgoje in varstva predšolskih otrok, za katera se je izkazalo, da odpravljata socialno prikrajšanost, bi srednje- in dolgoročno zagotovila socialno-ekonomske koristi ter ženskam odprla možnosti za poln dostop do trga dela. Skupna stopnja zaposlenosti žensk je bila pred krizo visoka, vendar je skoraj polovica od njih delala za krajši delovni čas (kar je povezano s kratkim delovnim časom šol in zmogljivostmi za varstvo otrok), kar povzroča precejšnjo neprilagojeno plačno vrzel med spoloma.

(20)Učinkovitost podpornih ukrepov v zvezi s COVID-19 pri razbremenitvi podjetij v stiski, ohranjanju poslovnega okolja in preprečevanju insolventnosti je odvisna od tega, kako hitro in nebirokratsko jih bodo izvedli javni organi in posredniki. Zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi bodo morda potrebovala posebno podporo, na primer v obliki kapitalskih vložkov javnih institucij in spodbud za sklade tveganega kapitala za več vlaganj v ta podjetja. To bi moralo okrepiti tista podjetja, ki so bistvenega pomena za okrevanje gospodarstva, pa tudi preprečiti hitro odprodajo strateško pomembnih evropskih podjetij. Podjetja v stiski, zlasti manjša, poleg finančne podpore potrebujejo podporno poslovno okolje. Upravno breme in gostota predpisov nalagata podjetjem stroške, ki si jih v tem času privoščijo še toliko težje kot sicer. Prizadevanja za zmanjšanje nepotrebnih bremen in zagotavljanje učinkovitih digitalnih javnih storitev so učinkovit način zagotavljanja takojšnje in oprijemljive pomoči podjetjem in ne obremenjujejo davkoplačevalcev. Insolvenčni okvir bi moral biti usmerjen k preprečevanju, pa tudi k hitremu prenehanju poslovanja podjetij in omogočanju „druge priložnosti“. Podjetjem v času, ko nastajajo motnje na enotnem trgu in potrebujejo ustrezna sredstva, pomagajo mreže za reševanje sporov, kot je SOLVIT.

(21)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Te naložbe bodo najučinkovitejše, če bodo osredotočene na inovacije, digitalizacijo in prehod na zeleno gospodarstvo, da bi se povečala produktivnost in zagotovila trajnostna konkurenčnost. Avstrijska intenzivnost raziskav in razvoja (R&R) je med najvišjimi v Uniji, vendar država zaostaja za vodilnimi na področju inovacij v smislu rezultatov inovacij. Ker so proračuni za raziskave številnih podjetij zdaj pod pritiskom, je še pomembneje, da prizadevanja Avstrije na področju R&R prinesejo odlično znanost in vrhunske inovacije, da se ohranijo javne naložbe v temeljne raziskave ter zagotovi lastniško financiranje za inovativna podjetja v razširitveni fazi. Digitalizacija je še naprej bistvenega pomena za odpiranje gospodarstva in pripravo na „novo normalnost“ po koncu zapore. Šibka razširjenost digitalnih tehnologij in poslovnih modelov med manjšimi podjetji pomeni ozko grlo za rast produktivnosti. Čeprav so Avstrijci in Avstrijke na področju digitalnih znanj in spretnosti na splošno nad povprečjem EU, ni dovolj diplomantov računalništva, da bi zapolnili vsa razpoložljiva delovna mesta. Za višje stopnje e-trgovanja, dela od doma in e-uprave (na primer) bo potrebnih več naložb v infrastrukturo (vključno s 5G in podeželskimi širokopasovnimi povezavami), opremo ter znanja in spretnosti.

(22)Za preobrazbo Avstrije v podnebno nevtralno gospodarstvo bodo potrebna obsežna zasebna in javna vlaganja v daljšem obdobju. V avstrijskem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu so opredeljeni veliki izzivi pri doseganju cilja Avstrije za leto 2030 glede emisij toplogrednih plinov, ki niso zajete s sistemom Unije za trgovanje z emisijami. Izboljšanje produktivnosti virov je ključno gonilo za prihodnjo rast ob hkratnem zmanjševanju vplivov na okolje. Zmanjšanje emisij, povezanih s prometom, je bistveno za doseganje standardov kakovosti zraka in podnebnih ciljev. Zgodnje in nove naložbe v podporo zelenega prehoda bodo prispevale k ustvarjanju novih zelenih delovnih mest in zagonu gospodarstva ob izhodu iz kriznega upravljanja. Naložbe v ekoinovacije bi spodbudile rast produktivnosti in zmanjšale ekološki odtis Avstrije. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Avstriji lahko pomagalo obravnavati nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi. To bi Avstriji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(23)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

Choose the experimental features you want to try