Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016XG0723(02)

    Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih v okviru pristopa „eno zdravje“ za boj proti protimikrobni odpornosti

    UL C 269, 23.7.2016, p. 26–30 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    23.7.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 269/26


    Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih v okviru pristopa „eno zdravje“ za boj proti protimikrobni odpornosti

    (2016/C 269/05)

    SVET EVROPSKE UNIJE –

    1.

    OPOZARJA na priporočilo Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (1), na poročili Komisije Svetu iz decembra 2005 in aprila 2010 o izvajanju priporočila (2), na priporočilo Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (3), in poročili Komisije Svetu iz novembra 2012 in junija 2014 o izvajanju priporočila (4);

    2.

    OPOZARJA na sklepe Sveta z dne 10. junija 2008 o protimikrobni odpornosti (5), sklepe Sveta z dne 1. decembra 2009 o inovativnih spodbudah za učinkovite antibiotike (6), sklepe Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „eno zdravje“ (7) in sklepe Sveta z dne 1. decembra 2014 o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in protimikrobne odpornosti (8);

    3.

    OPOZARJA na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike (9), resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti (10), resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 z naslovom „Mikrobni izziv – naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti“ (11) in resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2015 o varnejšem zdravstvenem varstvu v Evropi: izboljšanje varnosti pacientov in boj proti protimikrobni odpornosti (12);

    4.

    OPOZARJA na strategijo Skupnosti proti antimikrobni odpornosti iz leta 2001 (13), sporočilo Evropske komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“ (14) in rezultate ocene petletnega akcijskega načrta Evropske komisije;

    5.

    POZDRAVLJA globalni akcijski načrt o protimikrobni odpornosti (15), ki ga je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v sodelovanju z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodno organizacijo za zdravje živali (OIE) in je bil maja 2015 soglasno sprejet na 68. generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije ter v katerem so države članice Svetovne zdravstvene organizacije pozvane, naj do sredine leta 2017 oblikujejo nacionalne akcijske načrte za boj proti protimikrobni odpornosti;

    6.

    POZDRAVLJA resolucijo o protimikrobni odpornosti, sprejeti junija 2015 na 39. konferenci FAO, ter resolucijo o boju proti protimikrobni odpornosti in spodbujanju preudarne rabe protimikrobnih sredstev pri živalih, ki jo je maja 2015 sprejela generalna skupščina delegatov OIE;

    7.

    POZDRAVLJA pobudo Komisije za Codex Alimentarius (16) glede potrebe po pregledu in posodobitvi standardov, kodeksov in smernic v zvezi s protimikrobno odpornostjo;

    8.

    POZDRAVLJA druge mednarodne in regionalne pobude, npr. izjavo G7 o protimikrobni odpornosti (17) in uvrstitev točke o protimikrobni odpornosti na dnevni red vrha G-20;

    9.

    OPOZARJA, da člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa dejavnost Unije v zvezi z zdravjem ljudi;

    10.

    POUDARJA, da je protimikrobna odpornost čezmejna nevarnost za zdravje, na katero se ena država članica sama ne more zadovoljivo odzvati in ki ne more biti omejena na geografsko regijo ali državo članico, zato je potrebno intenzivno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, kot je navedeno v Sklepu št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (18);

    11.

    OPOZARJA, da so bili v veterinarskem sektorju na ravni EU že sprejeti številni zakonodajni in nezakonodajni ukrepi za usklajevanje in oblikovanje skupnega pristopa EU, s katerim bi zmanjšali nevarnost protimikrobne odpornosti. To vključuje zlasti ukrepe iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (19), ki prepoveduje uporabo antibiotikov kot pospeševalcev rasti, Izvedbeni sklep Komisije 2013/652/EU z dne 12. novembra 2013 o spremljanju in poročanju odpornosti zoonotskih in komenzalnih bakterij proti protimikrobnim snovem (20), sklepe Komisije, sprejete na podlagi napotitvenih postopkov iz Direktive 2001/82/ES, s katerimi so bila spremenjena dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo kritično pomembne protimikrobne učinkovine, da bi se upoštevali posebni ukrepi proti razvoju protimikrobne odpornosti, in Smernice za preudarno rabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini (2015/C 299/04) (21);

    12.

    POZDRAVLJA delo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovne banke v zvezi z gospodarskimi posledicami protimikrobne odpornosti;

    13.

    IZRAŽA ZASKRBLJENOST zaradi ocene OECD, da bi lahko zaradi posledic protimikrobne odpornosti vsako leto umrlo približno 700 000 ljudi. V primerjavi s stanjem, ko ne bi bilo protimikrobne odpornosti, bi lahko gospodarske posledice zaradi sedanjih stopenj protimikrobne odpornosti v državah OECD dosegle približno 0,03 % BDP v letu 2020, 0,07 % v letu 2030 in 0,16 % v letu 2050. To pomeni, da bi do leta 2050 skupna izguba znašala približno 2,9 bilijona USD (22);

    14.

    SE SEZNANJA z znanstvenimi mnenji in poročili o protimikrobni odpornosti, ki so jih objavili Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA);

    15.

    PRIZNAVA, da protimikrobna odpornost zaradi zapletenosti problema, čezmejne razsežnosti in težkega gospodarskega bremena nima samo hudih posledic za zdravje ljudi in živali, temveč je postala tudi velik svetovni problem na področju javnega zdravja, ki negativno vpliva na celotno družbo in zahteva nujno in usklajeno medsektorsko ukrepanje – po potrebi z uporabo previdnostnega načela (23);

    16.

    POUDARJA, da so za hitrejši razvoj novih protimikrobnih sredstev, alternativnih terapij in (hitrega) diagnosticiranja na ravni EU in svetovni ravni potrebni usklajevanje in sodelovanje pri raziskovalnih programih ter druge spodbude, in SE SEZNANJA – med drugim – z delom pobude za inovativna zdravila (IMI) pri projektu DRIVE-AB (Driving reinvestment in research and development and responsible antibiotic use – Spodbujanje ponovnega vlaganja v raziskave in razvoj ter odgovorno uporabo antibiotikov), s predlogi skupine za pregled protimikrobne odpornosti (24) in pobudo za skupno načrtovanje na področju protimikrobne odpornosti (25);

    17.

    POUDARJA, da je zaradi manjše razpoložljivosti protimikrobnih sredstev, tudi zaradi njihovih morebitnih umikov s trga ter s tem morebitnega pomanjkanja teh sredstev in neustreznih nadomestnih zdravljenj, nujno potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicami, Komisijo in farmacevtsko industrijo;

    18.

    POUDARJA, da bi morali za napredek v boju proti protimikrobni odpornosti v nov akcijski načrt EU zapisati merljive (jasno opredeljene kvantitativne ali kvalitativne) cilje ter merila uspešnosti in učinkovite ukrepe za uresničitev teh ciljev;

    19.

    POUDARJA, da je uspeh boja proti protimikrobni odpornosti zelo odvisen od zavezanosti in pripravljenosti vlad, da sprejmejo ukrepe za izvajanje pobud v okviru pristopa „eno zdravje“, ki bodo zajemali vse ustrezne sektorje, in od volje držav članic EU za sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni;

    20.

    POZDRAVLJA ministrsko konferenco EU o protimikrobni odpornosti „eno zdravje“ (26)9. in 10. februarja 2016 v Amsterdamu, na kateri je bila poudarjena politična volja za reševanje problema protimikrobne odpornosti na podlagi pristopa „eno zdravje“, kar med drugim vključuje tesnejše sodelovanje med državami članicami glede protimikrobne odpornosti prek mreže EU „eno zdravje“. Mreža EU „eno zdravje“ ne vzpostavlja nove struktura upravljanja, saj bo delo potekalo na skupnih sejah obstoječih skupin ali organov na področju zdravja ljudi, prehrane in veterine, kot npr. delovne skupine za protimikrobno odpornost in Odbora za zdravstveno varnost. Mreža EU „eno zdravje“ se bo redno uporabljala za razprave o vprašanjih, povezanih s protimikrobno odpornostjo, z vidika pristopa „eno zdravje“, kar bo med drugim vključevalo izmenjavo informacij med državami članicami o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti protimikrobni odpornosti ter razvoju in izvajanju akcijskega načrta EU –

    21.

    POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

    1.

    do sredine leta 2017 sprejmejo nacionalni akcijski načrt o protimikrobni odpornosti, ki bo temeljil na pristopu „eno zdravje“ in bo skladen s cilji globalnega akcijskega načrta SZO. Nacionalni akcijski načrt, prilagojen nacionalnim razmeram, bi moral:

    (a)

    zagotavljati, da ukrepi in drugo ukrepanje na različnih področjih odražajo skrb za javno zdravje zaradi protimikrobne odpornosti;

    (b)

    biti oblikovan in se izvajati v sodelovanju med vsemi ustreznimi ministrstvi in deležniki javnega in zasebnega sektorja;

    (c)

    vsebovati merljive cilje za zmanjšanje okužb pri ljudeh in živalih, uporabe protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini ter protimikrobne odpornosti na vseh področjih. To so lahko kvalitativni in/ali kvantitativni cilji, za dosego katerih je treba določiti učinkovite ukrepe, prilagojene nacionalnim razmeram v državah članicah;

    (d)

    vsebovati ukrepe za zmanjšanje tveganja za protimikrobno odpornost in bolj preudarno uporabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini, skladno s smernicami EU (27) in nacionalnimi smernicami, vključno z ukrepi za preprečevanje rutinske preventivne uporabe veterinarskih protimikrobnih sredstev in ukrepe za omejitev uporabe protimikrobnih sredstev, ki so bistvena za zdravje ljudi, pri živalih (npr. uporaba na podlagi testiranja odpornosti na protimikrobna sredstva);

    (e)

    vsebovati ukrepe za zmanjšanje tveganja za protimikrobno odpornost in bolj preudarno uporabo protimikrobnih sredstev v humani medicini, vključno z ukrepi za izboljšanje praks predpisovanja in preudarno rabo protimikrobnih sredstev, ki so bistvena za zdravje ljudi (npr. uporaba na podlagi testiranja odpornosti na protimikrobna sredstva);

    (f)

    vsebovati mehanizem za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov in spremljanje napredka, doseženega pri tem izvajanju, vključno z načrtom za še večji nadzor ter izboljšanje kakovosti in primerljivosti podatkov o uporabi protimikrobnih sredstev ter o odpornosti, odkriti pri ljudeh, živalih, v prehranski verigi in morebiti tudi v okolju, ki se sporočajo ECDC, EFSA in EMA;

    (g)

    vsebovati način, kako morajo države članice organizirati in zagotoviti izvrševanje zakonodaje na področju protimikrobne odpornosti;

    (h)

    vsebovati izobraževalne programe (po potrebi) in ciljno usmerjene kampanje za ozaveščanje potrošnikov, imetnikov živali ter ustreznih strokovnjakov;

    2.

    v okviru mreže EU „eno zdravje“ predložijo nacionalne akcijske načrte in izmenjujejo najboljše prakse ter razpravljajo o političnih možnostih, načinih za boljšo uskladitev odzivov in se medsebojno obveščajo o napredku pri izvajanju akcijskih načrtov;

    3.

    podprejo dialog s farmacevtsko industrijo, da bi se lahko obstoječa učinkovita protimikrobna sredstva, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini, ohranila na trgu ter poiskale nadomestne možnosti, s katerimi bi zagotovili razpoložljivost teh protimikrobnih sredstev na trgu;

    4.

    se pridružijo obstoječi pobudi za skupno načrtovanje programov na področju protimikrobne odpornosti (28) oziroma že dano zavezo tej pobudi še okrepijo;

    5.

    spodbujajo in zagotovijo lažje izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb pri živalih, kot so ukrepi glede uporabe cepiv in biološke zaščite, da se zmanjša verjetnost okužb in s tem potreba po uporabi antibiotikov;

    6.

    spodbujajo uporabo diagnostičnih orodij, tudi hitrih testov, in njihovo uvedbo v humani in veterinarski medicini kot sredstvo za boljše predpisovanje protimikrobnih sredstev.

    22.

    POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

    1.

    ob spoštovanju pristojnosti držav članic skupaj razvijejo nov in celovit akcijski načrt EU o protimikrobni odpornosti, ki temelji na pristopu „eno zdravje“, ter pri tem upoštevajo oceno veljavnega akcijskega načrta in razprave na ministrski konferenci „eno zdravje“ EU o protimikrobni odpornosti z dne 10. februarja 2016 in globalni akcijski načrt SZO. Nov akcijski načrt EU bi moral vključevati naslednje ukrepe in merljive (29) cilje:

    (a)

    ukrepe za preprečevanje okužb in preudarno rabo protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini;

    (b)

    ukrepe za boj proti nezakonitim praksam na področju trgovine in uporabe protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini;

    (c)

    na ravni EU uskladiti nadzor nad protimikrobno odpornostjo pri ljudeh in živalih ter v prehranski verigi in okolju;

    (d)

    med obdobjem trajanja novega akcijskega načrta EU zmanjšati protimikrobno odpornost pri ljudeh, živalih in v okolju na ravni EU;

    (e)

    med obdobjem trajanja novega akcijskega načrta EU zmanjšati razlike med državami članicami pri uporabi protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini; pri čemer bi morale države članice z relativno nizko rabo še naprej slediti načelu preudarne rabe protimikrobnih sredstev;

    (f)

    med obdobjem trajanja novega akcijskega načrta EU zmanjšati okužbe, izvirajoče iz zdravstvene oskrbe, na ravni EU;

    (g)

    oblikovati kazalnike za oceno napredka pri odzivanju na protimikrobno odpornost in izvajanju akcijskega načrta EU;

    2.

    okrepijo usklajevanje in sodelovanje med državami članicami, med državami članicami in Komisijo, med sektorji humane medicine, živilskim sektorjem, veterino ter okoljskim, raziskovalnim in drugimi zadevnimi sektorji ter dejavno sodelujejo v skupnih razpravah mreže EU „eno zdravje“, kot je opredeljeno v odstavku 20;

    3.

    v okviru mreže „eno zdravje“ razpravljajo o razvoju, napredku in izvajanju akcijskega načrta EU;

    4.

    na področjih svojih pristojnosti poskušajo sprejeti ambiciozne zakonodajne ukrepe za odziv na javnozdravstvena tveganja zaradi protimikrobne odpornosti, na primer na področju veterinarskih zdravil in medicirane krme;

    5.

    razvijejo smernice Evropske unije o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini, ki bodo podlaga za nacionalne smernice in priporočila;

    6.

    vzpostavijo prostovoljni sistem medsebojnih strokovnih pregledov med državami članicami, pri katerem predstavniki ene ali več držav članic ocenijo nacionalni načrt druge države članice in obratno, preučijo politične možnosti in državam članicam svetujejo s priporočili za izboljšanje sprejetih ukrepov. Ta sistem medsebojnih strokovnih pregledov med državami članicami dopolnjuje druge obstoječe instrumente za ocenjevanje ali revizijo dejavnosti (npr. ECDC, Direktorat za revizije in analizo na področju zdravja in hrane (30) ali SZO);

    7.

    zagotovijo, da ima EU skupni pristop v tej globalni razpravi o protimikrobni odpornosti, zlasti glede izvajanja globalnega akcijskega načrta SZO, resolucij FAO in OIE o protimikrobni odpornosti ter izvajanja in posodabljanja mednarodnih standardov v zvezi s protimikrobno odpornostjo, ki sta jih objavila Codex Alimentarius in OIE;

    8.

    v okviru mreže „eno zdravje“ o protimikrobni odpornosti uskladijo strateške raziskovalne programe, vzpostavljene v okviru R&D pobud EU glede novih antibiotikov, alternativ in diagnostike, določijo prednostne naloge na podlagi družbenih potreb na področju javnega zdravja, zdravja živali in okolja ter pri tem upoštevajo analizo pomanjkljivosti na tem področju;

    9.

    dejavno sodelujejo pri pobudah in predlogih za izvajanje novega poslovnega modela za uvajanje novih antibiotikov na trg, vključno z modeli, pri katerih so naložbeni stroški ali prihodki ločeni od obsega prodaje;

    10.

    spodbujajo vse ustrezne partnerje, tudi nacionalne regulativne organe, naj v okviru ustreznih obstoječih forumov (npr. mreže „eno zdravje“) razmislijo o regulativnem okviru glede antibiotikov, da bi se pospešile raziskave in razvoj novih protimikrobnih sredstev in olajšali postopki izdaje dovoljenj za promet z njimi;

    11.

    spodbujajo uporabo alternativnih možnosti za zdravljenje in preventivo, vključno s cepivi, ter razvoj in uporabo dostopnih diagnostičnih testov v humani in veterinarski medicini;

    12.

    v tesnem sodelovanju med državami članicami in Komisijo podprejo predlog, da se protimikrobna odpornost skladno z globalnim akcijskim načrtom SZO in resolucijami FAO o protimikrobni odpornosti uvrsti na dnevni red generalne skupščine Združenih narodov septembra 2016, da bi se povečala ozaveščenost o vprašanju na najvišji politični ravni, ki jo zastopajo vsi voditelji držav in vse ustrezne organizacije ZN, ter dosegli ambiciozni rezultati.

    23.

    POZIVA KOMISIJO, NAJ:

    1.

    spodbuja in podpira države članice pri pripravi, ocenjevanju in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov o protimikrobni odpornosti, vključno s podporo okrepitve sistemov spremljanja in nadzora, ter razmisli o finančni podpori znotraj obstoječih okvirov;

    2.

    spodbuja in podpira redne sestanke mreže EU „eno zdravje“ o protimikrobni odpornosti, kot je določeno v odstavku 20;

    3.

    vsaj enkrat na leto poroča Svetu o dejavnostih mreže „eno zdravje“, tudi o razvoju na področju izvajanja akcijskega načrta EU o protimikrobni odpornosti;

    4.

    vzpostavi usklajen pristop za preprečevanje vnosa in širjenja protimikrobne odpornosti v živinoreji in prehranski verigi z morebitnim učinkom na javno zdravje (npr. odpornost na karbapeneme);

    5.

    prednostno razvije posebne ukrepe v okviru uredbe o prenosljivih živalskih boleznih („pravila o zdravju živali“) (31), vključno z ukrepi za preprečevanje okužb, dobre prakse v živinoreji in usklajene sisteme spremljanja ustreznih živalskih patogenov;

    6.

    dejavno spodbuja standarde in politike EU na področju protimikrobne odpornosti ter jih zagovarja v večstranskih in dvostranskih dialogih in sporazumih med EU in njenimi partnerji EU, zlasti:

    (a)

    pomen preprečevanja okužb, preudarne rabe protimikrobnih sredstev in krepitve ozaveščenosti o tveganjih protimikrobne odpornosti v humani in veterinarski medicini;

    (b)

    prepoved uporabe antibiotikov kot pospeševalcev rasti v živinoreji;

    (c)

    preprečevanje rutinske preventivne rabe protimikrobnih sredstev v veterini;

    (d)

    omejitev uporabe protimikrobnih sredstev v veterinarski praksi, za katera dovoljenje ni bilo izdano ali katerih uporaba je bila omejena v EU, saj so bistvena za preprečevanje in zdravljenje življenjsko nevarnih okužb pri ljudeh;

    (e)

    zahteve EU za uvoz živih živali in njihovih proizvodov;

    (f)

    previdnostno načelo (32);

    7.

    spodbuja študije gospodarskega vpliva na ljudi in živali, da se oceni strošek protimikrobne odpornosti.


    (1)  UL L 34, 5.2.2002, str. 13.

    (2)  5427/06 (COM(2005) 684 final) in 8493/10 (COM(2010) 141 final).

    (3)  UL C 151, 3.7.2009, str. 1.

    (4)  COM(2012) 658 in COM(2014) 371.

    (5)  9637/08.

    (6)  UL C 302, 12.12.2009, str. 10.

    (7)  UL C 211, 18.7.2012, str. 2.

    (8)  UL C 438, 6.12.2014, str. 7.

    (9)  P7_TA(2011)0238.

    (10)  P7_TA(2011)0473.

    (11)  2012/2041 (INI).

    (12)  2014/2207 (INI).

    (13)  COM(2001) 333 final, zvezek I.

    (14)  16939/11 (COM(2011) 748).

    (15)  http://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA68/A68_ACONF1Rev1-en.pdf?ua=1

    (16)  CAC 39-C-2015/21.

    (17)  https://www.g7germany.de/Content/EN/Artikel/2015/06_en/g7-gipfel-dokumente_en.html

    (18)  UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

    (19)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

    (20)  UL L 303, 14.11.2013, str. 26.

    (21)  UL C 299, 11.9.2015, str. 7.

    (22)  http://www.oecd.org/els/health-systems/Antimicrobial-Resistance-in-G7-Countries-and-Beyond.pdf

    Opomba: v navedenem poročilu znesek „bilijon“ pomeni 1012.

    (23)  Sporočilo Komisije o previdnostnem načelu (COM(2000) 1 final z dne 2. februarja 2000).

    (24)  Pod vodstvom J. O’Neilla (http://amr-review.org/).

    (25)  http://www.jpiamr.eu/

    (26)  http://english.eu2016.nl/events/2016/02/10/ministerial-conference-on-amr

    (27)  Smernice Komisije za preudarno rabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini (2015/C 299/04). http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XC0911(01)&from=SL

    (28)  http://www.jpiamr.eu/

    (29)  Glej odstavek 18.

    (30)  Direktorat za revizije in analizo na področju zdravja in hrane Generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in varnost hrane, nekdanji „Urad za prehrano in veterinarstvo“.

    (31)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

    (32)  Glej tudi odstavek 15.


    Top