This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012DC0226
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS National Roma Integration Strategies: a first step in the implementation of the EU Framework
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU
/* COM/2012/0226 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU /* COM/2012/0226 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Nacionalne strategije vključevanja
Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU 1. Uvod V zadnjih letih je položaj Romov[1] v Evropi vse bolj v
središču politične pozornosti. Romi (s približno 10 do 12 milijoni
ljudi največja manjšina v Evropi) so zelo pogosto žrtve rasizma,
diskriminacije in socialne izključenosti, živijo pa v hudi revščini
ob pomanjkanju zdravstvenega varstva in dostojnih bivališč. Številne
romske ženske in otroci so žrtve nasilja, izkoriščanja in trgovine z
ljudmi[2],
tudi znotraj lastnih skupnosti. Številni romski otroci so na ulicah, namesto da
bi hodili v šolo. Zaostajanje glede stopnje izobrazbe in diskriminacija na
trgih dela sta pri Romih privedla do visokih stopenj brezposelnosti in
neaktivnosti ali delovnih mest slabše kakovosti, ki zahtevajo nizko
usposobljenost in so slabo plačana To povzroča izgubo potenciala,
zaradi česar so prizadevanja za ohranitev rasti še težja[3]. Boljša vključenost Romov
je torej tako moralna kot ekonomska nujnost, ki bo zahtevala predvsem spremembo
miselnosti večine in pripadnikov romskih skupnosti. Zlasti države članice so odgovorne in
pristojne, da spremenijo razmere, v katerih živi njihovo marginalizirano
prebivalstvo, zato so ukrepi v podporo Romov predvsem v njihovih rokah. Da bi
jim pomagala pri reševanju teh razmer, jim je EU dala na voljo vrsto pravnih,
političnih in finančnih instrumentov. Čeprav se posebne
nacionalne okoliščine, potrebe in ustrezne rešitve zelo po Evropi
razlikujejo, skupne vrednote svobode gibanja in temeljne pravice ter skupni
cilji, kot so politična stabilnost, gospodarska blaginja, socialna
kohezije in solidarnost med državami članicami, zahtevajo ukrepanje glede
politike vključevanja Romov na evropski ravni. Poleg tega nenehni izzivi v
zvezi s polno vključenostjo Romov, ki so državljani EU, v njihove družbe
neposredno vplivajo na širše odnose EU s tretjimi državami, na primer kar
zadeva vizumske obveznosti, ki jih nekatere od njih uporabljajo za državljane
nekaterih držav članic[4]. Zato je Evropska komisija 5. aprila 2011
sprejela Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020[5], ki poziva države članice,
naj pripravijo ali pregledajo svoje nacionalne strategije vključevanja
Romov[6],
da bi učinkoviteje obravnavale izzive vključevanja Romov in tako
znatno izboljšale razmere do konca tega desetletja. Potrditev okvira s
strani voditeljev držav in vlad EU[7]
pomeni, da postaja vključevanje Romov kljub gospodarski in finančni
krizi pomembna prednostna naloga za vse države članice. Okvir EU naj bi državam članicam v življenja
romskih ljudi pomagal vnesti konkretne spremembe, in sicer z drugačnim
pristopom k njihovemu vključevanju. Pravo EU že prepoveduje diskriminacijo
na podlagi rasnega ali etničnega porekla pri izobraževanju, zaposlovanju,
zdravstvenem varstvu, zagotavljanju bivališča ter na drugih
področjih, vendar zgolj zakonodaja ne zadostuje: države članice
morajo razviti in izvajati celosten in trajnosten pristop, ki združuje
prizadevanja na različnih področjih, vključno z izobraževanjem,
zaposlovanjem, zdravstvenim varstvom in bivališčem. Okvir EU prvič obravnava vključevanje
Romov na ravni EU in ga jasno povezuje s strategijo Evropa 2020[8]. Za strategijo je neposrednega
pomena vztrajna ekonomska in socialna marginalizacija Romov. Trije od petih
glavnih ciljev strategije Evropa 2020 so neposredno povezani s cilji Okvira EU
za vključevanje Romov: boj proti revščini in socialni
izključenosti, dvig ravni zaposlenosti ter zmanjšanje opustitve šolanja,
hkrati pa povečanje vključitve v terciarno izobraževanje. Za države
članice s številnejšim romskim prebivalstvom bo za zadosten napredek v
smeri ciljev strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja, socialne vključenosti
in izobraževanja potrebna nedvoumna in hitra obravnava položaja Romov. Skladi EU (zlasti strukturna sklada) bi bili lahko
močno orodje za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja prikrajšanih
skupin, kakršna so Romi, vendar je premajhen del celotnega zneska 26,5 milijarde
EUR, ki je bil dodeljen za podporo prizadevanj držav članic na
področju socialne vključenosti za obdobje 2007–2013, namenjen
prikrajšanim romskim skupnostim. Evropska komisija se je zavezala, da bo ocenila
nacionalne strategije vključevanja Romov ter o tem poročala
Evropskemu parlamentu in Svetu, kar je namen tega sporočila. Komisija v
svoji oceni prav tako upošteva različne prispevke, ki jih je prejela od
civilne družbe in drugih zainteresiranih strani, ter prispevke z izrednega sestanka
Evropske platforme za vključevanje Romov, ki je potekala v Bruslju
22. marca 2012. Sprejetje nacionalnih strategij vključevanja
Romov bo prispevalo k resničnim spremembam v življenju romskega
prebivalstva. V naslednji fazi morajo biti prizadevanja osredotočena na izvajanje
na podlagi akcijskih načrtov s podrobnimi ukrepi, usklajenimi s cilji
vključevanja Romov in podprtimi z jasnim časovnim načrtom in
primernim financiranjem. 2. Ocena nacionalnih strategij Do marca 2012 so vse države članice
predložile nacionalne strategije vključevanja Romov ali ustrezen sklop
ukrepov politike v okviru širših politik socialne vključenosti. Nekatere
so se odločile spremeniti svoje obstoječe strategije glede na Okvir
EU, druge pa so razvile prve nacionalne strategije. Nacionalne strategije se
razlikujejo glede na številnost romskega prebivalstva in izzive, ki jih morajo
države članice obravnavati[9].
Ocena Komisije se osredotoča na presojo
pristopov držav članic v zvezi s štirimi ključnimi področji, in
sicer izobraževanjem, zaposlovanjem, zdravstvenim varstvom in stanovanji, ter
na način obravnave strukturnih potreb (sodelovanje s civilno družbo,
regionalnimi in lokalnimi organi, spremljanje, boj proti diskriminaciji ter
vzpostavitev nacionalne kontaktne točke) in financiranja. V vsakem
poglavju so v zbirni razpredelnici povzete države članice, ki predlagajo
vzpostavitev posebnih ukrepov, potrebnih na podlagi Okvira EU[10]. Države članice, ki niso
naštete, niso navedle tovrstnih ukrepov in se morajo posvetiti tem posebnim
vprašanjem, če je to pomembno za njihovo romsko prebivalstvo. Na podlagi ocene se v vsakem poglavju sklop
priporočil za ukrepanje nanaša na prednostne naloge, ki bi jih morale
države članice, glede na njihove razmere, še dodatno obravnavati, da bi
izpolnile svoje odgovornosti. Ta priporočila za ukrepanje bi morala biti
vključena v splošni okvir za boj proti revščini in
izključenosti. 2.1. Štiri ključna
področja (a)
Izobraževanje Cilj EU je zagotoviti, da vsi romski otroci
končajo vsaj osnovno šolo in imajo dostop do kakovostne izobrazbe[11]. Vse države članice priznavajo pomen
izobraževanja in si večinoma zastavljajo cilje, ki presegajo minimalne
standarde končane osnovne šole, določene v Okviru EU, ter zajemajo
širši izobrazbeni spekter, od predšolskega izobraževanja[12] do sekundarnega in celo
terciarnega izobraževanja. V skladu z nacionalno zakonodajo morajo vsi
šoloobvezni otroci hoditi v šolo. Toda v nedavni raziskavi Agencije Evropske
unije za temeljne pravice je bilo ugotovljeno, da vsaj 10 % romskih otrok
v starosti od 7 do 15 let v številnih državah članicah ne obiskuje šole[13]. Države članice bi si
morale prizadevati za povečanje stopnje prisotnosti pri pouku, saj je to
prvi korak k pridobivanju osnovnih znanj. Za izboljšanje obiska osnovne šole bi
morale države članice predvsem okrepiti vpis v predšolsko vzgojo in
varstvo, usposabljanje učiteljev in mediatorjev ter vključenost
romskih učencev v redno izobraževanje. V več državah članicah so predvideni
ukrepi za zmanjšanje opustitve šolanja v sekundarnem izobraževanju, nekatere
države članice pa predvidevajo povečanje udeležbe Romov v terciarnem
izobraževanju. Ukrepi za izboljšanje stopnje izobraženosti
pri otrocih Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale[14] Podpora splošnemu cilju || BE, BG, CZ, DK, DE, EE, IE, EL, ES, IT, CY, LV, LT, LU, HU, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, UK Konkretni cilji za zmanjšanje razlik v izobraževanju || BE, BG, CZ, EL, ES, IT, CY, LU, HU, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, UK Razširjanje dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva || CZ, EL, ES, IT, CY, LV, HU, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI Ukrepi za zagotovitev, da vsi romski otroci končajo vsaj osnovno šolo || BE, BG, DE, EE, IE, EL, ES, FR, IT, LV, LU, HU, NL, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Zmanjšanje opustitve šolanja v sekundarnem izobraževanju || BG, CZ, IE, EL, ES, FR, IT, HU, AT, PL, PT, RO, SK, FI, UK Povečanje terciarnega izobraževanja || CZ, ES, IT, HU, PT, FI Ukrepi za preprečevanje segregacije || CZ, EL, ES, HU, PL, RO, SK Podporni ukrepi || BE, CZ, EE, IE, ES, IT, CY, LV, LT, HU, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Več držav članic je sprejelo dodatne
podporne ukrepe, na primer programe poučevanja in učenja v romskem
jeziku, programe učne podpore, na primer obšolsko učno pomoč,
drugo možnost za uspešno dokončanje razreda v obliki dodatnih učnih
ur, izobraževanje za starše, vključno z mediacijo, ter seznanjanje s
pomembnostjo izobraževanja. Primeri ukrepov, ki spodbujajo vključevanje Romov
v izobraževanje Z vključevanjem romskih pomočnikov in mediatorjev si Slovenija prizadeva za čimprejšnjo vključitev romskih otrok v izobraževalni proces (predšolsko izobraževanje). S kakovostnejšimi usposabljanji za ponudnike izobraževanj in več podpornimi mrežami za učenje se bo bistveno izboljšala stopnja končane izobrazbe za romske otroke v splošnem izobraževanju (Ljubljana: povprečno 54,3 % v sekundarnem izobraževanju v primerjavi z 18,7 % za Rome). Poleg tega je pozornost namenjena promociji romske kulture in dediščine. Španija vzpostavlja nove programe mediacije, s katerimi naj bi zmanjšala zgodnjo opustitev šolanja in odsotnost od pouka (v osnovnošolskem izobraževanju je cilj za zmanjšanje z današnjega 22,5 % na 15 % do leta 2015 in na 10 % do leta 2020). Vzor iz kraja Kauhajoki na Finskem temelji na treh mentorjih romskega porekla. Predšolski učitelj nudi podporo otrokom in družinam, ki sodelujejo v predšolski vzgoji, pomočnik za posebne potrebe nudi podporo osnovnošolcem, oseba, ki je odgovorna za posamezno zadevo, pa podpira mlade odrasle pri nadaljnjem izobraževanju in iskanju zaposlitve. Poleg tega je v velikem številu dokumentov
omenjena podpora romski kulturi in zgodovini v rednem učnem načrtu.
Na splošno večina strategij poudarja, da je za boj proti stereotipom
potrebno boljše razumevanje kulture. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice na področju izobraževanja prednostno obravnavati: · odpravo segregacije v šolah in napačno uporabo izobraževanja oseb s posebnimi potrebami, · uveljavljanje polnega obveznega izobraževanja in spodbujanje poklicno usposabljanje, · povečanje vpisa v predšolsko vzgojo in varstvo, · izboljšanje usposabljanja učiteljev in šolsko mediacijo, · seznanjanje staršev s pomembnostjo izobraževanja. (b)
Zaposlovanje Cilj EU je zmanjšanje razlik med Romi in
ostalimi prebivalci pri zaposlovanju[15]. Vse države članice priznavajo potrebo po
zmanjšanju razlik med Romi in ostalimi prebivalci pri zaposlovanju. V ta namen
je treba spodbujati celostni pristop v vseh državah članicah, zlasti
tistih s številnejšim romskim prebivalstvom ali tam, kjer so razlike
večje. Poleg tega bi morale k Romom pristopiti tudi z aktivnimi politikami
vključevanja[16].
Poleg tega morajo države članice za dosego dejanskih rezultatov svoje
cilje opisati v izmerljivi obliki ter jih podpreti z jasnimi izhodiščnimi
podatki, kar bo omogočilo spremljanje napredka. Zlasti v državah članicah z visokim deležem
Romov se to prebivalstvo nahaja večinoma na podeželju. Strategija teh držav članic bi morala
upoštevati to geografsko porazdelitev in poiskati ustrezne dejavnosti (na
področju kmetijstva ter na drugih področjih), pri katerih bi lahko
Romi sodelovali, ter tako zagotoviti resnične priložnosti za zaposlovanje
Romov. Ukrepi za povečanje udeležbe na trgu dela Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Podpora splošnemu cilju || All Member States Konkretni cilji za zmanjšanje razlik v zaposlovanju || BG, CZ, EL, ES, FR, HU, PL, PT, RO, SI, SK, FI Splošni ukrepi v okviru načela enakega obravnavanja za zmanjšanje razlik v zaposlovanju || DK, DE, EE, IE, FR, CY, LV, LU, NL, AT, PL, SE Dodatni ali posebni ukrepi za Rome[17] || BG, CZ, IE, ES, HU, AT, PT, RO, SI, SK, FI, SE Dostop do mikrokreditov Javni uslužbenci v javnem sektorju Prilagojene storitve || IE, EL, ES, FR, IT, HU, PT, RO, SK, FI IE IE, IT, HU, PT, RO, FI, SE Celostni pristop || BG, CZ, ES, HU, SI, SK, FI, UK Ukrepe, ki jih predlaga Okvir EU, na primer
zagotavljanje dostopa do mikrokreditov, zaposlovanje usposobljenih javnih
uslužbencev v javnem sektorju ter zagotavljanje prilagojenih storitev in
mediacije, je obravnavalo le nekaj držav članic. Več držav
članic predvideva druge posebne ukrepe za zagotovitev nediskriminatornega
dostopa Romov do trga dela, vključno s poklicnim usposabljanjem in
usposabljanjem na delovnem mestu ali izboljšanjem dostopnosti otroškega
varstva. Številne države članice prav tako načrtujejo druge ukrepe
poleg tistih, predlaganih v Okviru EU. Primeri ukrepov, ki spodbujajo vključevanje Romov
v zaposlovanje Španija namerava povečati stopnjo zaposlenosti pri romskem prebivalstvu s 44 % (v letu 2011) na 50 % v letu 2015 in 60 % v letu 2020, oblikovala pa je tudi poseben cilj v zvezi z zaposlovanjem romskih žensk. Programi bodo spodbujali potrebna znanja in hkrati omogočili dostop do običajnih programov usposabljanja za pridobitev delovnega mesta. Avstrija spodbuja dostop mladih Romov iz avstrijskih in priseljenskih skupnosti na trg dela z izboljšanim projektom Thara, ki vključuje družbenokoristno delo, svetovanje in usposabljanje. Prejšnji projekt Thara (2011–2012) je bil osredotočen na dostop nacionalnih in priseljenih Romov do zaposlovanja ter je bil namenjen 107 Romom in 56 udeležencem iz javne uprave in civilne družbe. Na podlagi njegovih ugotovitev je sedanji projekt usmerjen bolj na vključevanje na trg dela, vključno s podporo za samozaposlovanje. Bolgarija namerava dvigniti stopnjo zaposlenosti pri Romih do leta 2015, predvsem s podporo Evropskega socialnega sklada, z organizacijo tečajev usposabljanja za več kot 28 000 nezaposlenih in zaposlenih Romov, s čimer želi izboljšati njihove zaposlitvene možnosti in usposobljenost, ter z usposabljanjem 1 500 oseb v menedžmentu in podjetništvu. Povečanje udeležbe Romov na trgu dela v
državah članicam s številnim romskim prebivalstvom bo prineslo jasne
gospodarske koristi, zlasti v času gospodarske krize. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice na področju zaposlovanja prednostno obravnavati: · zagotavljanje prilagojene pomoči pri iskanju zaposlitve in storitev na področju zaposlovanja, · podporo prehodnim shemam javnih del v povezavi z izobraževanjem ter socialnimi podjetji, ki zaposlujejo Rome ali jim nudijo posebne storitve, · podporo zagotavljanju prvih delovnih izkušenj in usposabljanja na delovnem mestu, · odpravi ovir, vključno z diskriminacijo, za (ponovni) vstop na trg dela, zlasti za ženske, · zagotavljanje trdnejše podpore samozaposlenim in podjetnikom. (c)
Zdravstveno varstvo Cilj EU je
zmanjšati razlike med zdravstvenim stanjem Romov in ostalega prebivalstva. Čeprav je dostop do zdravstvenega varstva
splošno zagotovljen v vseh državah članicah, dejansko nimajo vsi Romi
dostopa do teh storitev v enaki meri kot preostalo prebivalstvo. Večina
držav članic namerava izboljšati dostop do zdravstvenega varstva za Rome
prek programov pomoči in z drugimi metodami. Nekatere države članice
so vključile ukrepe za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja med
Romi in ostalim prebivalstvom, kar zajema številne preventivne ukrepe, ki
presegajo tiste, poudarjene v Okviru EU. Toda le malo držav članic je
opredelilo celovit pristop za izboljšanje zdravja Romov. Več držav članic je že izvedlo ali
namerava izvesti programe, ki vključujejo usposobljene Rome kot mediatorje
za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva. To so zelo dobrodošle pobude.
Toda tovrstne ukrepe je treba dopolniti z drugimi dejavnostmi, da bo njihov
vpliv na razlike med zdravstvenim stanjem Romov in ostalega prebivalstva dovolj
močen. Kot eden od ključnih izzivov je bila
prepoznana potreba po sistematičnem, celovitem pristopu k zdravju. Ta
zahteva usklajevanje med sektorjem zdravstvenega varstva in drugimi sektorji –
zlasti sektorji izobraževanja, zagotavljanja bivališč, zaposlovanja in
boja proti diskriminaciji. Ukrepi za izboljšanje zdravstvenega varstva Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Podpora splošnemu cilju || BG, CZ, IE,, EL, ES, FR, IT, HU, RO, SI, SK, SE Konkretni cilji za zmanjšanje razlik v zdravju || BG, CZ, IE, EL, ES, FR, IT, HU, RO, SI, SK Splošni ukrepi, ki so odvisni od obstoječih struktur za zmanjšanje razlik v zdravju || DK, DE, EE, FR, CY, LV, LU, NL, AT, PL, PT, SE Dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, zlasti za ženske in otroke || EE, EL, ES, FR, IT, HU, PL, SK, SE Dodatni ukrepi[18] || BE, BG, CZ, EE, ES, HU, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Več držav članic poudarja potrebo po
osredotočenju na zdravje otrok in žensk[19].
Nekatere države članice navajajo pomen usposabljanja zdravstvenih delavcev
za delo z ljudmi iz različnih družbenokulturnih okolij. Primeri ukrepov, ki spodbujajo
vključevanje Romov v zdravstveno varstvo Madžarska namerava s pomočjo Evropskega socialnega sklada usposobiti 2 000 romskih žensk in jim olajšati pridobivanje praktičnih izkušenj pri socialnih službah, službah otroškega socialnega skrbstva in službah za zaščito otrok ter kot socialnim delavkam za pomoč družinam, delavkam za razvoj skupnosti, pomočnicam za iskanje zaposlitve in mediatorkam v zdravstvenem varstvu. Irska je zagotovila široko paleto zdravstvenih storitev, namenjenih potujočim skupinam, na primer zdravstvene enote za potujoče skupine in projekte osnovnega zdravstvenega varstva (ki vključujejo zdravstvene mediatorje in medicinske sestre na področju javnega zdravja za potujoče skupine). Od leta 1994 so bile nekatere pripadnice potujočih skupin usposobljene kot zdravstvene mediatorke skupnosti za razvoj osnovnega zdravstvenega varstva na podlagi vrednot skupnosti potujočih skupin. V Romuniji je vlada do leta 2011 zaposlila približno 450 zdravstvenih mediatorjev, da bi tako izboljšala dostop Romov do storitev javnega zdravja. Njihova vloga je olajšati dialog med Romi ter zdravstvenimi ustanovami in njihovimi zaposlenimi. Rome aktivno podpirajo pri postopku pridobitve identifikacijskih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja in vpisu na sezname pri osebnih zdravnikih ter matere seznanjajo z različnimi zdravstvenimi vprašanji. Ker so bile izkušnje v zvezi s tem pozitivne, je eden od ciljev vključevanja Romov povečanje števila zdravstvenih mediatorjev za 25 % do leta 2020. Toda te zaveze je treba okrepiti z jasnimi roki
izvedbe ter postavitvijo izmerljivih ciljev, da bo mogoče spremljati
napredek. Poleg tega mora veliko držav članic jasneje določiti
finančna sredstva za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice na področju zdravstvenega varstva prednostno obravnavati: · razširitev upravičenosti do zdravstvenega in osnovnega socialnega zavarovanja ter storitev (tudi z obravnavo prijave pri lokalnih organih), · izboljšanje dostopa Romov in drugih ranljivih skupin do osnovnih, nujnih in specializiranih storitev, · začetek kampanje za ozaveščanje o rednih zdravniških pregledih, predporodni in poporodni negi, načrtovanju družine in cepljenjih, · zagotovitev, da so preventivni zdravstveni ukrepi posebej posvečeni Romom, zlasti ženskam in otrokom, · izboljšanje življenjskih razmer s poudarkom na segregiranih naseljih. (d)
Bivališče in osnovne storitve Cilj EU je odpraviti razlike med deležem Romov
in deležem preostalega prebivalstva pri dostopu do bivališča in storitev
javnih služb. Čeprav se vse države članice strinjajo s
potrebo po izboljšanju bivalnih razmer številnih Romov, jih le malo predlaga
konkretne ukrepe kot del celostnega pristopa k reševanju razmer. S
posamičnimi ukrepi, ki niso del celovitega pristopa na stanovanjskem
področju, vključno z drugimi spremljevalnimi ukrepi na področju
izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvenega varstva, verjetno ne bo
mogoče doseči trajnih rezultatov. Države članice so zato
pozvane, naj razmislijo o razširitvi posegov na stanovanjskem področju,
pri urbanističnem načrtovanju in razvoju podeželja ter o njihovi
vključitvi v celovite načrte. Nekatere države članice, predvsem
tiste z razmeroma maloštevilnim romskim prebivalstvom, rešujejo bivalno
problematiko Romov v okviru obstoječih struktur. Več držav
članic obravnava dostop do bivališč, vključno s socialnimi
stanovanji. Ukrepi za izboljšanje bivalnih razmer. Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Podpora splošnemu cilju || Vse države članice (razen LT) Konkretni cilji za zmanjšanje razlik pri dostopu do bivališč in storitev javnih služb || Vse države članice (razen LT) Splošni ukrepi, ki so odvisni od obstoječih struktur || DK, DE, EE, LV, LU, NL, AT, SE Dostop do bivališč, vključno s socialnimi stanovanji || BG, CZ, DK,DE, IE, ES, IT, CY, HU, AT, PT, SI, SK, SE, Upoštevanje posebnih potreb prebivalstva, ki ne prebiva na enem mestu || BE, IE, FR, AT,UK Celostni pristop || CZ, ES, FR, HU, PT, RO, FI, Le nekaj držav članic načrtuje posebne
ukrepe za spodbujanje nediskriminatornega dostopa do stanovanj. Večina
držav članic, v katerih prebivajo potujoče skupine, vključuje
posebne ukrepe za prebivalstvo, ki ne prebiva na enem mestu. Da bi lahko države
članice poiskale trajnostne rešitve, je bistvenega pomena vključenost
regionalnih in lokalnih organov ter lokalnih romskih in neromskih skupnosti. Primeri ukrepov, ki spodbujajo vključevanje Romov
na področju stanovanjske problematike V Združenem kraljestvu so regionalni organi vzpostavili posebne ukrepe za izboljšanje bivalnih razmer in dostopa do storitev za Rome in potujoče skupine. Stopnja financiranja, ki jo je valižanska vlada namenila lokalnim organom za prenovo in zasnovo novih lokacij za potujoče skupine se je povečala s 75 % na 100 %. Na Madžarskem bodo za spodbujanje socialne vključenosti tistih, ki živijo v segregiranem okolju, izvedeni celostni programi, katerih cilj je izboljšanje socialnih, skupnostnih, izobraževalnih, zdravstvenih, zaposlitvenih in bivalnih razmer, in sicer z uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleg vzpostavitve občinskih centrov, ki prebivalstvu zagotavljajo higienske in druge storitve, bo pozornost posvečena tudi njihovim bivalnim potrebam, vključno s socialnimi stanovanji. V Franciji je več lokalnih organov razvilo t. i. „začasne vasi“, s katerimi želijo rešiti potrebe prikrajšanih ljudi, tudi Romov, ki živijo v nezakonitih naseljih. Takšne projekte bodo posnemali drugi lokalni organi s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glede na pomen lokalne ravni za stanovanjska
vprašanja so države članice pozvane, da spodbujajo lokalni razvoj, ki ga
vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe, ki jih podpirajo Evropski
sklad za razvoj podeželja, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad[20]. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice na področju stanovanj prednostno obravnavati: · spodbujanje desegregacije, · omogočanje lokalnih celostnih pristopov na stanovanjskem področju s posvečanjem posebne pozornosti storitvam javnih služb in infrastrukturi socialnih služb, · po potrebi izboljšanju razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti socialnih stanovanj ter počivališč z dostopom do cenovno ugodnih storitev, ki so del celostnega pristopa. 2.2. Ocena strukturnih potreb Okvir EU države članice poziva, naj sledijo
usmerjenemu pristopu v skladu s skupnimi temeljnimi načeli za vključevanje
Romov ter zagotovijo usklajenost nacionalnih strategij vključevanja Romov
z nacionalnimi programi reform v okviru strategije Evropa 2020. (a)
Mobilizacija regionalne/lokalne ravni in civilne
družbe V Okviru EU je bila poudarjena potreba po
neprekinjenem dialogu z regionalnimi in lokalnimi organi ter romsko civilno
družbo pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju nacionalnih strategij. Medtem ko večina držav članic poudarja
lokalne projekte ali pobude lokalnih oziroma regionalnih organov za spodbujanje
vključevanja Romov, jih je le nekaj izrecno predvidelo mobilizacijo teh
organov pri izvajanju in spremljanju strategij. Poleg tega je pri oblikovanju
strategij opaziti pomanjkanje vključenosti ali posvetovanja s temi
lokalnimi javnimi akterji. V zelo redkih primerih države članice ne
predvidevajo jasnih ukrepov na nacionalni ravni, temveč se konkretni
programi izvajajo na regionalni in lokalni ravni. Kar zadeva civilno družbo, je več držav
članic pri oblikovanju svojih dokumentov na področju politike izvedlo
obširna posvetovanja s predstavniki Romov in organizacijami civilne družbe,
čeprav se zdi, da njihovi prispevki niso bili vedno upoštevani. Mobilizacija regionalnih in lokalnih organov ter
civilne družbe Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi organi ali predstavniki Romov oziroma civilne družbe pri oblikovanju strategije || BE, BG, DK, DE, EE, IE, ES, FR, IT, LV, HU, NL, AT,, PL, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Načrtovana vključitev regionalnih in lokalnih organov v izvajanje || BE, BG, CZ, DE, IE, EL, ES, FR, CY, LV, LT, AT, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Načrtovana vključitev predstavnikov Romov oziroma civilne družbe v izvajanje || BE, BG, DE, IE, EL, ES, FR, LV, HU, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Toda večina držav članic ni pojasnila,
kako nameravajo pri izvajanju in spremljanju svojih politik sodelovati z
lokalnimi in regionalnimi organi na eni strani ter civilno družbo in romskimi
skupnostmi na drugi strani. Države članice si morajo bolj prizadevati za
smiselno vključitev tako lokalnih in regionalnih organov kot civilne
družbe na vseh stopnjah nacionalnih strategij. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice prednostno obravnavati: · tesno vključevanje regionalnih in lokalnih organov, v skladu z njihovimi posebnimi pristojnostmi, v pregled, izvajanje in spremljanje strategij, · vključevanje civilne družbe, vključno z romskimi organizacijami, v izvajanje in spremljanje strategij, · zagotavljanje usklajenosti med različnimi ravnmi upravljanja, vključenimi v izvajanje strategij, · umestitev vključevanja Romov na regionalni in lokalni dnevni red, · uporabo Evropskega socialnega sklada za okrepitev zmogljivosti romskih organizacij. (b)
Učinkovito spremljanje in ocenjevanje
izvajanja politike Okvir EU poziva države članice, da v svoje
strategije vključijo učinkovite metode spremljanja za oceno
učinka ukrepov vključevanja Romov in mehanizem spremljanja za
prilagoditev strategij. Več držav članic priznava potrebo po
učinkovitem mehanizmu za spremljanje, nekatere pa si prizadevajo za
vzpostavitev takšnega mehanizma ali ga vsaj načrtujejo. Nekatere države
članice so uspešno preizkusile ozemeljski pristop k spremljanju razmer,
zlasti na področjih, kjer je pomanjkanje večje. Toda potrebna bodo še
precejšnja prizadevanja za izpolnitev pričakovanj iz Okvira EU ter za
zagotovitev ustreznega poročanja o socialno-ekonomskem vključevanju
Romov v okviru procesa Evropa 2020, kjer je to primerno. Spremljanje in izvajanje Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Učinkovito spremljanje za oceno učinka || IE, LV, PT, SK Mehanizem pregleda za prilagoditev strategije || BG, IE, EL, ES, LV, SK, FI, SE Kot del celostnega pristopa bi morale države članice: · razviti ali uporabiti obstoječe učinkovite mehanizme za spremljanje z vzpostavitvijo izhodiščnih podatkov, ustreznih kazalnikov in izmerljivih ciljev, po možnosti v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, · zagotoviti, da se v okviru vsakega programa zagotovi ocenjevanje njegove relevantnosti, uspešnosti, učinkovitosti in učinkov. (c)
Boj proti diskriminaciji in varovanje
temeljnih pravic Okvir EU poziva
države članice, naj zagotovijo, da se Romi ne diskriminirajo, temveč
se obravnavajo kot ostale osebe z enakovrednim dostopom do vseh temeljnih
pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Vse države članice so v svojih strategijah
posvetile pozornost spodbujanju boja proti diskriminaciji in varovanju
temeljnih pravic. V večini strategij sta poseben del ali poglavje
namenjena seznanjanju s temeljnimi pravicami in boju proti diskriminaciji ali
kršitvam človekovih pravic (obravnavana je tudi trgovina z ljudmi). Ukrepi za spodbujanje človekovih pravic in boja
proti diskriminaciji Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Prizadevanja na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji || BE, BG, CZ, DK, DE, EE, IE, EL, ES, FR, IT, CY, LV, LT, LU, HU, NL, AT, PL, PT, RO, SI, SK, FI, SE, UK Ustrezno reševanje problema nevpisanosti Romov v
nacionalne registre prebivalstva in pomanjkanja identifikacijskih dokumentov je
nujen pogoj za zagotavljanje enakopravnega dostopa do javnih storitev. Države
članice, v katerih obstaja ta problem, bi slednjega morale prednostno in
primerno obravnavati. Del izboljšanega pristopa v vsaki državi
članici mora biti okrepitev boja proti diskriminaciji in rasizmu, tudi
tistim njunim oblikam, ki vplivajo na Rome. Temeljiti bi moralo na splošnem
polnem upoštevanju prava EU[21]
in nacionalnega prava ter seznanjanju z družbenim interesom za
vključevanje Romov. Priložnosti za medkulturna srečanja lahko
pripomorejo k takšnemu seznanjanju in olajšajo destigmatizacijo. Romski otroci so še posebno ranljiva skupina, kar
zadeva dostop do temeljnih pravic, ki je le redko obravnavan zunaj
področij izobraževanja in zdravja. Številne strategije namenjajo posebno
pozornost romskim ženskam, čeprav so potrebna dodatna prizadevanja, da se
jim omogoči uveljavljanje teh pravic. Precejšnje število Romov, ki živijo v državah
članicah, je državljanov tretjih držav, ki tu prebivajo zakonito, zato se
srečujejo z enakimi izzivi kot migranti iz držav zunaj EU. Ne bi smeli
biti diskriminirani, temveč uživati enake pravice kot migranti, ki ne prihajajo
iz EU. Kot del celostnega pristopa bi morale države članice prednostno obravnavati: · zagotavljanje prijave vseh Romov pri ustreznih organih, · okrepitev boja proti rasizmu in diskriminaciji, vključno z večplastno diskriminacijo, · povečanje razumevanja javnosti, kakšne so skupne koristi vključevanja Romov, · boj proti otroškemu delu in učinkovitejšo obravnavo trgovine z ljudmi, vključno z mednarodnim sodelovanjem. (d)
Nacionalne kontaktne točke V Okviru EU so države članice pozvane, da
določijo nacionalno kontaktno točko za nacionalno strategijo
vključevanja Romov, ki bo pristojna za usklajevanje razvoja in izvajanja
strategije. Vse so ta predlog upoštevale in imajo zdaj nacionalne kontaktne
točke, večinoma na visoki ravni[22].
Jasna določitev organov za usklajevanje v vseh 27 državah članicah
pomeni izboljšanje v primerjavi s preteklim stanjem in je močen kazalnik
politične volje za reševanje izzivov vključevanja Romov[23]. Hkrati je treba zagotoviti
tesno sodelovanje med nacionalnimi kontaktnimi točkami ter organi,
pristojnimi za financiranje in odgovornimi za izvajanje. Nacionalne kontaktne točke Ukrepi, ki jih zahteva Okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Določitev nacionalne kontaktne točke || Vse države članice Treba bi bilo izvesti vse ukrepe, da bo lahko
nacionalna kontaktna točka učinkovito usklajevala politike
vključevanja Romov. 2.3. Ocena financiranja ukrepov V Okviru EU so bile države članice pozvane,
da ukrepom vključevanja Romov dodelijo dovolj sredstev iz nacionalnih
proračunov, ki bodo ustrezno dopolnjena s sredstvi EU in mednarodnimi
sredstvi. Ocena nacionalnih strategij kaže, da večina držav članic za
vključevanje Romov ni dodelila dovolj proračunskih sredstev. Le nekaj
držav članic je za ukrepe politike vključevanja Romov določilo
proračunska sredstva in konkretne zneske. Za zagotovitev izvajanja politik vključevanja
Romov številne države članice načrtujejo, da se bodo zanesle
večinoma na financiranje EU, zlasti na Evropski socialni sklad in Evropski
sklad za regionalni razvoj. Čeprav obstajajo možnosti za podporo ranljivih
skupin, kakršna so Romi, v okviru politike razvoja podeželja, večina
strategij ne omenja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Proračunska sredstva za nacionalne strategije vključevanja Romov bi
morale upoštevati ozemeljski pristop, ki obravnava posebne potrebe geografskih
območij, najbolj prizadetih zaradi revščine, ali ciljnih skupin z
najvišjim tveganjem za diskriminacijo ali izključenost, posebno pozornost
pa namenjati marginaliziranim skupnostim, kakršna so Romi[24]. Dodeljevanje sredstev Ukrepi, ki jih zahteva okvir EU || Države članice, ki so jih obravnavale Brez namere financiranja || IE, FR, CY, LU, NL, AT, FI, UK Brez dodelitve proračunskih sredstev || BE, DK, DE, EE, ES Namera dodelitve sredstev iz nacionalnega proračuna || BG, EL, LV, LT, HU, PL, RO, SI, SK, SE Namera dodelitve mednarodnih sredstev oziroma sredstev EU || CZ, EL, LV, LT, HU, PL, PT, RO, SI, SK Države članice bi morale pogosteje in bolje
izkoristiti sklade EU za vključevanje Romov kot del svojih prizadevanj za
izboljšanje stopnje absorpcije. Da bi države članice zagotovile trajnostno izvajanje svojih strategij vključevanja Romov, bi morale pokazati jasno zavezanost zagotavljanju financiranja do leta 2020 ter tako potrditi svojo politično voljo za obravnavo izključenosti Romov. 3. Izzivi v državah, ki se pripravljajo na
pristop Okvir EU poudarja, da so cilji EU glede
vključevanja Romov enako pomembni v državah, ki se pripravljajo na
pristop. Nacionalne strategije vključevanja Romov v teh državah je treba
pregledati v skladu s temi cilji in jih prilagoditi celovitemu pristopu,
določenemu v Okviru EU. To je jasno poudarjeno v dokumentu Komisije
Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012[25]. Komisija tesno spremlja razvoj dogodkov v svojih
letnih poročilih o napredku. Poleg usmeritve na štiri ključna
področja v Okviru EU morajo države na Zahodnem Balkanu in Turčija
posebno pozornost posvetiti olajšanju dostopa do osebnih dokumentov in prijavo
pri lokalnih organih[26].
Nacionalni organi držav, ki se pripravljajo na pristop, morajo ostati zavezani
sprejemanju konkretnih ukrepov na vseh povezanih področjih[27]. V državah kandidatkah se že financirajo številni
ukrepi v okviru komponente razvoja človeških virov instrumenta za
predpristopno pomoč. Kar zadeva države upravičenke, je v operativnem
programu, ki spodbuja socialno vključenost, vključno z
usposabljanjem, poklicnim svetovanjem in dejavnostmi za izboljšanje udeležbe na
trgu dela, eno poglavje posvečeno ranljivim skupinam in Romom. Da bi še bolj pomagala državam, ki se pripravljajo
na pristop, pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje vključevanja Romov,
je Komisija sprejela ukrepe za izboljšanje uporabe instrumenta za predpristopno
pomoč, da bi tako bolj strateško in z večjim poudarkom na rezultatih
obravnavala vključevanje Romov na nacionalni in regionalni ravni[28]. Boljše vključevanje Romov je stvar družbene
pravičnosti in zagotavljanja bolj vključujočih družb v državah,
ki se pripravljajo na pristop. To je del skupnih vrednot EU, ki naj bi jih države,
ki se pripravljajo na pristop, prevzele na svoji poti k pridružitvi. Toda
zaradi sedanjega položaja Romov, ki v državah, ki se pripravljajo na pristop,
živijo v težkih razmerah, je večje število Romov začasno migriralo v
države članice EU v okviru režima potovanj brez vizuma in celo prosilo za
azil[29].
To lahko negativno vpliva na liberalizacijo vizumskega režima, ki je eden od
največjih dosežkov pri vključevanju Zahodnega Balkana v EU. Države,
ki se pripravljajo na pristop, morajo okrepiti prizadevanja za nadaljnje
vključevanje romskih državljanov. To bi moralo vključevati tudi
trajnostne rešitve za begunce in notranje razseljene osebe, med katerimi je
tudi veliko Romov[30]. 4. Pot naprej Ocena Komisije v zvezi z nacionalnimi strategijami
vključevanja Romov kaže, da si države članice prizadevajo za razvoj
celovitega pristopa k vključevanju Romov. Toda na nacionalni ravni je
treba storiti še veliko več. Socialno-ekonomsko vključevanje Romov
ostaja predvsem odgovornost držav članic, ki si bodo morale še bolj prizadevati
za izpolnitev svojih odgovornosti, in sicer s sprejetjem konkretnih ukrepov,
jasnih ciljev, katerih uresničitev je mogoče izmeriti, jasno
namenjenih sredstev na nacionalni ravni ter dobrega nacionalnega mehanizma za
spremljanje in ocenjevanje. Za rešitev prepoznanih izzivov in vzpostavitev
učinkovitega vključevanja romskih manjšin, zlasti tistih s številnim
romskim prebivalstvom, morajo države članice zlasti: ·
nadaljevati redne dvostranske pogovore s
Komisijo in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da: –
zagotovijo skladnost nacionalnih strategij in
akcijskih načrtov s pravom in politikami EU ter s specifičnim stanjem
v državi, vključno s splošnimi politikami in reformami v javnem sektorju,
ter upoštevajo učinke gospodarske krize, –
zagotovijo učinkovito uporabo tako nacionalnih
kot evropskih sredstev, –
spodbudijo in spremljajo konkretno izvajanje
strategij; ·
vključiti regionalne in lokalne organe: države
članice morajo zagotoviti, da je izvajanje strategij usklajeno z
regionalnimi in lokalnimi načrti. Regionalni in lokalni organi so
nenadomestljivi pri izvajanju sprememb in morajo polno sodelovati pri pregledu
in izvajanju strategij. Poleg tega bo Komisija dodatno spodbujala izmenjavo
izkušenj ter mreženje med regionalnimi in lokalnimi organi; ·
tesno sodelovati s civilno družbo: civilna družba in zlasti romske organizacije ne bi
smele biti obravnavane le kot pasivni „prejemniki“ sprememb, temveč bi
morale pri teh spremembah aktivno sodelovati. Pri spodbujanju Romov k
sodelovanju ter izgrajevanju zaupanja med večinami in manjšinami morajo
meti ključno vlogo. Države članice morajo sprejeti nujne ukrepe za
zagotovitev sodelovanja civilne družbe pri pregledu, izvajanju in spremljanju
svojih nacionalnih strategij; ·
dodeliti sorazmerna finančna sredstva: države članice morajo dodeliti zadostna
sredstva za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, saj se
tako odražajo prizadevanja držav članic. Poleg nacionalnih sredstev bodo
ukrepi, ki jih zajemajo te strategije, tudi del pogajanj o strukturnih skladih in
Evropskem skladu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020. Okvir
kohezijske politike, ki ga predlaga Komisija, zajema minimalno dodelitev za
socialno vključenost in revščino, dostop do sredstev ter boljše
usklajevanje in povezovanje med njimi, ob tem pa tudi prednostno nalogo na
področju naložb, namenjeno vključevanju marginaliziranih skupnosti,
kakršna so Romi, ter vnaprej postavljenih pogojev, na podlagi katerih so
naložbe strukturnih skladov odvisne od obstoja nacionalne strategije za vključevanje
Romov, skladne z Okvirom EU; ·
spremljati preoblikovanje in omogočiti
prilagoditev politike: nacionalni programi reform v okviru evropskega
semestra bodo podrobno pregledani v smislu usklajenosti z nacionalnimi
strategijami vključevanja Romov, v priporočilih za posamezne države
pa bo po potrebi omenjeno vključevanje Romov, da bi pripomogli k usmeritvi
ustreznih držav članic k nadaljnjemu napredku. Države članice so
pozvane, da v prihodnjih letih sorazmerno s številnostjo svojega romskega
prebivalstva sistematično obravnavajo vprašanje vključevanja Romov v
nacionalne programe reform. Poleg tega delovni dokument služb Komisije,
priložen k temu sporočilu, zajema povzetek ključnih točk, ki
pomagajo državam članicam odpraviti razlike med Romi in večinskim prebivalstvom.
Podrobna ocena bo državam članicam predstavljena v okviru pogovorov z
njimi. Države članice so prav tako pozvane, da
Komisiji predložijo ugotovitve na podlagi spremljanja izvajanja svojih
strategij. Agencija EU za temeljne pravice bo še naprej
izvajala raziskave po vsej EU ter tesno sodelovala z državami članicami in
jih podpirala pri razvoju učinkovitih nacionalnih mehanizmov za
spremljanje. Komisija bo še naprej podpirala mobilizacijo
zmogljivosti znotraj držav članic. S tem namenom bo vzpostavljena mreža
nacionalnih kontaktnih točk vseh držav članic EU za izmenjavo
rezultatov ukrepov na področju vključevanja Romov in izmenjavo
najboljših praks ter medsebojni pregled izvajanja strategij. Evropska platforma
za vključevanje Romov bo še naprej služila kot forum, na katerem bodo
lahko zainteresirane strani izmenjevale svoja stališča. Komisija bo vsako leto pregledala izvajanje
nacionalnih strategij vključevanja Romov ter poročala Evropskemu
parlamentu in Svetu ter v okviru strategije Evropa 2020; ·
se prepričljivo boriti proti
diskriminaciji: države članice morajo zagotoviti, da se na
njihovih ozemljih zakonodaja za boj proti diskriminaciji učinkovito
izvršuje. Med poročanjem o uporabi direktive EU o rasni enakosti[31] v letu 2013 bo Komisija
obravnavala pravna vprašanja s posebnim poudarkom na vidikih, pomembnih za
vključevanje Romov. [1] Izraz „Romi“ se v tem besedilu
enako kot pri številnih mednarodnih organizacijah in predstavništvih romskih
skupin v Evropi nanaša na več različnih skupin (na primer Romi,
Sinti, Kalé, Cigani, Romanichal, Boyaš, Ashkali, Egipčani, Yenish, Dom,
Lom) in vključuje tudi potujoče skupine, brez zanikanja njihovih
posebnosti in različnih načinov življenja ter položajev teh skupin. [2] Europolova Ocena nevarnosti organiziranega kriminala za
leto 2011, str. 26. [3] Ekonomski stroški izključenosti Romov,
Svetovna banka, april 2010 http://siteresources.worldbank.org/EXTROMA/Resources/Economic_Costs_Roma_Exclusion_Note_Final.pdf. [4] Glej na primer pomisleke Kanade zaradi vse številnejših
prošenj za azil, ki jih vlagajo državljani nekaterih držav članic. [5] Sporočilo Komisije „Okvir EU za nacionalne
strategije vključevanja Romov do leta 2020“, COM(2011) 173 z dne
5. aprila 2011. Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o
krepitvi družbene vloge Romov in njihovem vključevanju v Evropi, CESE
998/2011 z dne 16. junija 2011, in Mnenje Odbora regij o Okviru EU za
nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, CdR 247/2011 z
dne 14. decembra 2011, trdno podpirata okvir EU. [6] V tem sporočilu bi bilo treba izraz „strategija“
razumeti, kot da zajema povezane sklope ukrepov politike in strategij. [7] Sklepi Evropskega sveta, EUCO 23/11 z dne 23. in
24. junija 2011, na podlagi Sklepov Sveta EPSCO o Okviru EU za
nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020, 106665/11 z dne
19. maja 2011. [8] http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm. [9] Malta ni sprejela nacionalne strategije
vključevanja Romov, saj na njenem ozemlju ni večjega števila romskih
prebivalcev. [10] V zbirnih tabelah na štirih področjih politik sta
dosledno obravnavana dva sklopa vprašanj: cilji, tj. ali strategije
podpirajo splošen cilj EU na določenem področju, ki ga zastavlja
okvir EU, ter ali zastavljajo konkretne, specifične in izmerljive cilje,
ter ukrepi (tako splošni kot specifični za Rome). [11] Cilji EU v zvezi z vključevanjem Romov so bili
določeni v Sporočilu „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja
Romov do leta 2020“, COM(2011) 173, z dne 5. aprila 2011. [12] Preprečevanje socialne izključenosti prek
strategije Evropa 2020 – razvoj v zgodnjem otroštvu in vključevanje
romskih družin – uradno poročilo Evropske platforme za
vključevanje Romov v okviru belgijskega predsedovanja, razvito z Unicefom
in Evropskim socialnim observatorijem v sodelovanju z belgijskim zveznim uradom
za načrtovanje socialnega vključevanja, 2011.
http://www.ecdgroup.com/pdfs/Preventing-Social-Exclusion.pdf. [13] Raziskava je pokazala, da vsaj 10 % romskih otrok,
starih od 7 do 15 let, v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, Italiji in Franciji
ne obiskuje šole: bodisi so bili še vedno vključeni v predšolsko
izobraževanje, še niso bili vključeni v izobraževalni proces, so izpustili
razred, popolnoma opustili šolanje ali so že delali. Ta delež je največji
v Grčiji, kjer 35 % romskih otrok ne obiskuje šole (Položaj Romov
v 11 državah članicah EU; povzetek rezultatov raziskave, Agencija
Evropske unije za temeljne pravice, Svetovna banka, Program Združenih narodov
za razvoj, 2012). [14] Države članice so vključene, če njihove
strategije ustrezajo vrsti ukrepov, naštetih v razpredelnici. [15] V večini držav članic je bilo število Romov, ki
so se izjavili za brezposelne, vsaj dvakrat višje od tega števila pri ostalih
prebivalcih. V Italiji, na Češkem in Slovaškem je štirikrat ali celo
petkrat več Romov kot ostalih prebivalcev izjavilo, da so brezposelni (Položaj
Romov v 11 državah članicah EU; povzetek rezultatov raziskave, Agencija
Evropske unije za temeljne pravice, Svetovna banka, Program Združenih narodov
za razvoj, 2012). [16] Priporočilo Komisije 2008/867/ES o dejavnem
vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008,
str. 11) [17] Posebni ukrepi so namenjeni nediskriminatornemu dostopu
Romov do trga dela, vključno s poklicnim usposabljanjem in usposabljanjem
na delovnem mestu, mediacijo, izboljšanjem dostopnosti otroškega varstva itd. [18] Ti ukrepi so namenjeni preventivi, na primer
povečanju deleža cepljenih in kampanjam o zdravem načinu življenja
med Romi, pa tudi reproduktivnemu zdravju (npr. preprečevanju
nosečnosti pri mladoletnih). Več držav članic omenja tudi ukrepe
za preprečevanje ravnanja na podlagi predsodkov pri zdravstvenih delavcih. [19] V okviru tega sta prednostni nalogi reproduktivno zdravje
in preventivna oskrba, vključno s povečanjem deleža cepljenih. [20] Elementi za skupni strateški okvir za obdobje 2014
–2020, delovni dokument služb Komisije (2012)61 final, z dne
14. marca 2012. [21] Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000
o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali
narodnost, UL L 180, 19.7.2000. Okvirni Sklep 2008/913/PNZ z dne 28.
novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije
s kazensko-pravnimi sredstvi, UL L 328, 6.12.2008. [22] Več o nacionalnih kontaktnih točkah na povezavi:
http://ec.europa.eu/justice/discrimination/roma/national-strategies/index_en.htm. [23] V Grčiji je določitev nacionalnih kontaktnih
točk predvidena za drugo polovico leta 2012. [24] Evropska komisija sodeluje s Svetovno banko pri razvoju
metodologije kartiranja ter zemljevidih revščine in izključenosti za
večino držav članic, ki so se pridružile EU v letu 2004 ali pozneje.
V letu 2011 je Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja pozvalo k
predlogom za razvoj zemljevidov revščine in izključenosti za številne
države članice, ki so se EU pridružile pred letom 2004. Konec leta 2011 je
Evropska komisija predlagala, da v naslednjem programskem obdobju države
članice predstavijo prispevek svojih pogodb o partnerstvu in operativnih
programov za boj proti revščini, tako da usmerijo svoja prizadevanja na
določena geografska področja ali ciljne skupine. [25] COM(2011) 666. [26] Zagrebška deklaracija z dne
27. oktobra 2011, odobrena na Konferenci o zagotavljanju
dokumentacije in prijave osebnega stanja v jugovzhodni Evropi. [27] Ta zaveza vključuje: vzpostavitev ali pregled
ustreznih splošnih in podrobnih akcijskih načrtov ter programov na štirih
ključnih področjih, olajšanje dostopa do osebnih dokumentov in prijave;
spodbujanje predšolske vzgoje in zmanjšanje zgodnje opustitve šolanja pri
Romih; spodbujanje zaposlovanja Romov v javnem in zasebnem sektorju;
preprečevanje diskriminacije v socialnem in zdravstvenem varstvu ter
izboljšanje bivalnih razmer Romov, zlasti tistih, ki živijo v neurejenih
naseljih. [28] Izvajanje se spremlja prek mehanizma
stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in letnih poročil o napredku;
operativni sklepi bodo obravnavani na sestankih stabilizacijsko-pridružitvenega
odbora v letu 2012. [29] SEC(2011) 695 in SEC(2011) 1570. [30] Sarajevski proces (Beograjska deklaracija z dne
7. novembra 2011) v zvezi s tem vprašanjem vključuje skupni
regionalni program v višini 584 milijonov EUR. [31] Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000
o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali
narodnost, UL L 180, 19.7.2000.