52011DC0084

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 28.2.2011

COM(2011) 84 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju in uporabi nekaterih določb Direktive 2008/94/ES o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju in uporabi nekaterih določb Direktive 2008/94/ES o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

UVOD

Direktiva 2008/94/ES[1] (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) kodificira Direktivo Sveta 80/987/EGS,[2] kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/74/ES[3].

Direktiva je namenjena varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, zlasti jamčenju izplačila njihovih neporavnanih terjatev. V ta namen morajo države članice ustanoviti organ, ki zagotavlja izplačilo teh terjatev.

Člen 15 Direktive od Komisije zahteva, da Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi členov 1 do 4, členov 9 in 10, drugega odstavka člena 11, točke (c) člena 12 ter členov 13 in 14 v državah članicah.

V okviru priprav tega poročila je Komisija neodvisnim strokovnjakom naročila izdelavo študije, poslala vprašalnik državam članicam in evropskim socialnim partnerjem ter jih povabila, da predložijo pripombe glede ugotovitev študije.

PODROčJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV (čLENI 1, 2 IN 13)

Delavci, na katere se varstvo nanaša

Razen za izjeme, navedene v nadaljevanju, Direktiva velja za vse osebe, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo obravnavajo kot delavci. Komisija ugotavlja, da so delavci z dogovorom za opravljanje delovne naloge na Češkem izključeni iz varstva, ki ga zagotavlja Direktiva. Komisija bo nadalje preučila, ali se po češkem delovnem pravu te osebe ne obravnavajo kot delavci, saj bi ta izključitev lahko predstavljala kršitev Direktive.

Direktiva državam članicam izrecno nalaga, da v področje uporabe vključijo delavce, zaposlene za krajši delovni čas, delavce s pogodbo o zaposlitvi za določen čas in delavce v začasnem delovnem razmerju (člen 2(2). V skladu z informacijami, ki so Komisiji na voljo, vse države članice izpolnjujejo to zahtevo.

Direktiva državam članicam prepoveduje določanje minimalnega trajanja delovnega razmerja, da bi bili delavci upravičeni do varstva (člen 2(3). Komisija ugotavlja, da na Cipru zakonodaja zahteva, da delavec za istega delodajalca dela neprekinjeno vsaj 26 tednov pred dnem, ko ta postane plačilno nesposoben, da je upravičen do izplačila. To bi lahko, po mnenju Komisije, pomenilo kršitev Direktive.

Izjemoma je državam članicam dovoljeno, da izključijo določene kategorije delavcev:

a) če druge obstoječe oblike jamstva tem osebam zagotavljajo enako raven varstva, kot izhaja iz Direktive (člen 1(2). Tri države članice so se odločile za to možnost. V Belgiji so delavci in vajenci v podjetjih, ki so člani več skupnih odborov ali pododborov, izključeni iz varstva splošnega jamstvenega sklada, vendar jih ščitijo panožni skladi, ustanovljeni s kolektivno pogodbo. Na Cipru so izključene nerezidenčne posadke trgovske mornarice. V Združenem kraljestvu so izključeni mornarji trgovske mornarice. Komisija meni, da „pomorski privilegij“[4] , ki je očitno glavna vrsta varstva, ki jo ti dve državi članici zagotavljata v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, ne nudi vedno enake stopnje varstva, kot jo nudi jamstvena ustanova, saj v nekaterih primerih vrednost plovila ne pokriva minimalnega zneska neporavnanih terjatev, ki ga določa Direktiva.

b) hišne pomočnike(-ice), zaposlene pri fizičnih osebah, in ribiče, plačane po delu ulova, če so takšne izključitve v nacionalni zakonodaji že obstajale, ko je v zadevni članici začela veljati Direktiva 2002/74/ES (člen 1(3). Komisija ugotavlja, da so ribiči, plačani po delu ulova, izključeni v Grčiji, na Malti in v Združenem kraljestvu; hišni pomočniki(-ice)so izključeni v Španiji, Franciji, na Malti, Nizozemskem in Poljskem.

Zadevni delodajalci

Direktiva velja za vse delodajalce, kot so opredeljeni z nacionalno zakonodajo, ki so plačilno nesposobni. Direktiva ne zagotavlja možnosti izključitve ene kategorije delodajalcev.

Delodajalec je plačilno nesposoben (člen 2(1), če:

- je bila podana zahteva za sprožitev kolektivnih postopkov, ki temeljijo na plačilni nesposobnosti delodajalca, določeni po nacionalni zakonodaji, in vključujejo delni ali popolni odvzem delodajalčevih sredstev ter imenovanje likvidacijskega upravitelja (ali osebe, ki opravlja podobno nalogo);

- je pristojni organ odločil, da se sproži postopek (ali ugotovil, da je dejavnost podjetja dokončno prenehala in da razpoložljivo premoženje ne zagotavlja jamstva za sprožitev postopka).

Komisija ugotavlja, da se Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000[5] nanaša na kolektivne stečajne postopke, ki imajo za posledico delni ali popolni odvzem dolžnikovega premoženja in imenovanje likvidacijskega upravitelja (člen 1(1), tj. iste postopke v primeru plačilne nesposobnosti, kot so zajeti v Direktivi. S tem v zvezi in z nekaj izjemami so države članice Komisiji potrdile, da so vrste postopkov v primeru plačilne nesposobnosti, ki sodijo v področje uporabe Direktive, navedene v Prilogi A Uredbe. Izjeme so: Nemčija, kjer samo Insolvenzverfahren daje pravico do terjatve, ki jo ščiti Direktiva; Grčija, ki izključuje primere, v katerih je a) podjetje je dano pod začasno upravo (upravljanje in vodenje s strani upnika) in b) podjetje dano v stečaj, da se lahko z njegovimi upniki doseže kompromis; Irska, kjer sta izključena pregledništvo in prenehanje partnerstva; Madžarska, kjer nacionalni izvedbeni predpisi zajemajo samo postopke likvidacije („felszámolási eljárás“); Slovenija, kjer sta izključena skrajšani stečajni postopek in prisilna poravnava v stečaju. Glede na to, da so opredelitve postopkov v primeru plačilne nesposobnosti, ki jih zajemata oba instrumenta, enake, Komisija to zadevo podrobno preučuje, da bi se prepričala, da so zajeti vsi ustrezni postopki v primeru plačilne nesposobnosti.

Poleg tega belgijska zakonodaja namesto plačilne nesposobnosti uporablja pojem zaprtje podjetja. Zaprtje podjetja pomeni „dokončno prenehanje glavne dejavnosti podjetja, ko je število delavcev zmanjšano na manj kot eno četrtino povprečnega števila zaposlenih v podjetju v zadnjih štirih četrtletjih pred četrtletjem, v katerem je prišlo do dokončnega prenehanja glavne poslovne dejavnosti“[6]. Možno je, da primeri plačilne nesposobnosti, kot jih opredeljuje Direktiva, niso zajeti v belgijskem jamstvenem skladu.

Danska, ki je Uredba ne zavezuje, je Komisijo obvestila, da nacionalni jamstveni sklad zajema naslednje primere: a) bankrot; b) v primeru delodajalca, ki preneha s trgovanjem, ko je ugotovljeno, da je plačilno nesposoben; c) v primeru smrti delodajalca, če se njegovo premoženje upravlja kot insolventno ali pa je v postopku likvidacije brez upravljanja.

V vsakem primeru Direktiva (člen 2(4) omogoča državam članicam, da področje varstva delavcev razširijo na druge primere plačilne nesposobnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev, zahtevanih v členu 2(1).

Direktiva ne razlikuje med trgovci in netrgovci, velikimi ali malimi delodajalci ter profitnimi ali neprofitnimi delodajalci, in tega ne bi smele delati tudi jamstvene sheme v državah članicah. Vendar pa Komisija ugotavlja, da so na Madžarskem lahko predmet stečajnega postopka samo določene vrste oseb ali subjektov. Podobno je lahko stečajni postopek v Luksemburgu sprožen samo za gospodarsko družbo ali fizično osebo, ki se šteje za trgovca. To bi lahko predstavljalo izključitev delavcev, ki so zaposleni pri določenih pravnih in fizičnih osebah, iz varstva Direktive.

TERJATVE, KI JIH POKRIVAJO JAMSTVENE USTANOVE (čLENA 3 IN 4)

Terjatve, ki jih prevzamejo jamstvene ustanove, so neporavnane terjatve za plačila, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vezane na obdobje pred in/ali, kot je ustrezno, po danem datumu, ki ga določijo države članice. Bolgarija, Češka, Danska, Grčija, Malta, Portugalska in Avstrija so določile referenčno obdobje šestih mesecev pred zahtevo po plačilni nesposobnosti, na katero je vezana terjatev; Poljska uporablja referenčno obdobje devetih mesecev; Italija in Latvija obdobje 12 mesecev; Slovaška, Irska in Litva obdobje 18 mesecev; Ciper uporablja 78 tednov; Belgija uporablja obdobje, ki traja od 12 mesecev pred zaprtjem podjetja do 13 mesecev po zaprtju. Številne države članice niso določile referenčnega obdobja, ampak samo datum pred in/ali po, na katerega so terjatve vezane. To velja za Estonijo, Francijo, Nemčijo, Luksemburg, Madžarsko, Nizozemsko, Romunijo, Slovenijo, Španijo, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo.

Opredelitev pojma „plačilo“ je prepuščena nacionalni zakonodaji, zaradi česar so med državami članicami nastale razlike glede obsega jamstva. Kljub temu mora nacionalna zakonodaja pri opredelitvah prejemkov, ki jih krije jamstvena ustanova, spoštovati splošno načelo enakosti in prepovedi diskriminacije[7].

Direktiva (člen 4(1) državam članicam omogoča tudi, da omejijo obveznost jamstvenih ustanov na dva načina:

1. z navedbo trajanja obdobja, za katero mora jamstvena ustanova kriti neporavnane terjatve, pod pogojem, da to obdobje zajema nadomestilo vsaj za zadnje tri mesece delovnega razmerja ali osem tednov, če je referenčno obdobje vsaj 18 mesecev (člen 4(2). Belgija, Danska, Francija, Madžarska, Avstrija in Finska se niso odločile za to možnost. Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška so se odločile za obdobje največ treh mesecev; na Irskem in v Združenem kraljestvu je najdaljše obdobje osem tednov, na Cipru 13 tednov in na Nizozemskem 19 tednov; v Španiji je to obdobje 150 dni, v Luksemburgu in na Portugalskem pa šest mesecev; na Švedskem je osem mesecev;

2. z določitvijo zgornje meje za plačila jamstvenega sklada, vendar te zgornje meje ne smejo biti nižje od ravni, ki je s socialnega vidika skladna s socialnim ciljem Direktive (člen 4(3). Zgornje meje so določile vse države članice razen Nizozemske, vendar so metode izračuna zgornje meje zelo različne. Direktiva s tem v zvezi ne vsebuje nobene natančne določbe. Vendar, kot Komisija priznava v svojem poročilu o izvajanju direktive iz leta 1995[8], se predvideva, da bi se v primeru, če bi bila izplačila jamstev v končni analizi enaka socialnim prejemkom ali zajamčeni minimalni plači, pojavile težave glede skladnosti s socialnim ciljem Direktive.

NADNACIONALNE SITUACIJE (čLENA 9 IN 10)

Direktiva določa, da kadar je podjetje, ki opravlja dejavnosti na ozemljih vsaj dveh držav članic, plačilno nesposobno, je za pokrivanje neporavnanih terjatev delodajalca odgovorna ustanova v tisti državi članici, na ozemlju katere delavci opravljajo delo ali ga običajno opravljajo (člen 9(1). Sodišče Evropskih skupnosti je v svoji sodbi v zadevi C-310/07[9] odločilo, da mora biti za to, da bi se za podjetje s sedežem v državi članici štelo, da opravlja dejavnosti na ozemlju druge države članice, to podjetje v slednji državi članici stalno gospodarsko prisotno, za kar je značilen obstoj človeških virov, ki mu omogočajo opravljanje dejavnosti v njej, vendar ni potrebno, da ima v tej drugi državi članici podružnico ali stalno poslovno enoto.

Komisija ugotavlja (glej preglednico 4 v Prilogi), da je bilo v obdobju 2006–2008 239 primerov, ko je jamstvena ustanova v eni državi članici izvedla izplačila delavcem plačilno nesposobnega podjetja v drugi državi članici. Zadevnih delavcev je bilo 1 158 in izplačani zneski so znašali približno 10,8 milijona EUR.

Komisija državam članicam pomaga pri pripravi osnutka standardnega obrazca, ki se lahko uporablja za izmenjavo informacij in je trenutno v zadnji fazi priprave, s čimer spodbuja izvajanje člena 10(1) Direktive.

Poleg tega je Komisija na svoji spletni strani http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=706&langId=en&intPageId=198 objavila kontaktne podatke pristojnih upravnih organov in/ali jamstvenih ustanov v skladu s členom 10(2) Direktive, ki se redno posodabljajo.

KLAVZULA O PREPOVEDI POSLABšANJA POLOžAJA (čLEN 11, DRUGI ODSTAVEK)

Komisija ni našla nobenega primera, pri katerih bi izvajanje Direktive povzročilo poslabšanje položaja, ki prevladuje v državah članicah na dan začetka veljavnosti Direktive, ali splošne ravni zaščite v primerih plačilne nesposobnosti delodajalca. Nasprotno, izvajanje Direktive je okrepilo zaščito delavcev, saj je vodilo do ustanovitve jamstvenih ustanov v državah članice, ki takih ustanov še niso imele.

POLOžAJ ZAPOSLENIH, UDELEžENIH V LASTNIšTVU (čLEN 12 (C)

Po Direktivi lahko države članice zavrnejo zagotavljanje varstva, ali ga zmanjšajo, če je bil delavec sam ali skupaj s svojimi bližnjimi sorodniki lastnik bistvenega deleža zadevnega podjetja in je imel znaten vpliv na dejavnosti podjetja.

Za to možnost se je odločilo več držav članic (Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Ciper, Latvija, Malta, Nizozemska, Avstrija, Slovenija in Švedska). V drugih državah članicah (Španija, Irska, Finska) je zavrnitev varstva zadevnim osebam izvedena posredno preko opredelitve „delavca“, tj. osebe, ki so lastniki dela podjetja in imajo znaten vpliv na njegove dejavnosti, se ne štejejo za „delavce“. V Bolgariji za izključitev delavca iz varstva zadošča, da je partner ali član upravnega organa podjetja. Ker ni nobene zahteve glede tega, da je lastniški delež bistven in da imajo delavci znaten vpliv na dejavnosti podjetja, to očitno ni v skladu z Direktivo. Ostale države članice (Belgija, Estonija, Francija, Italija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Združeno kraljestvo) se za to možnost niso odločile.

PREGLED PRIMEROV

V začetku leta 2010 je Komisija državam članicam poslala vprašalnik, da bi zbrala podatke o številu primerov plačilne nesposobnosti, ki so jih obravnavale nacionalne jamstvene ustanove, pa tudi o številu zadevnih delavcev in zneskih, ki so jim bili izplačani (glej preglednice 1, 2 in 3 v Prilogi)[10].

V obdobju 2006–2009 so nacionalne jamstvene ustanove posredovale v več kot 420 000 primerih plačilne nesposobnosti (glej preglednico 1 v Prilogi). V istem obdobju je bilo 3,4 milijona delavcev upravičenih do izplačil s strani jamstvenih ustanov zaradi plačilne nesposobnosti njihovih delodajalcev (glej preglednico 2 v Prilogi). Poleg tega so jamstvene ustanove tem delavcem izplačale 17,7 milijarde EUR (glej preglednico 3 v Prilogi). Povprečno število delavcev na primer v obdobju 2006–2009 je bilo osem, povprečni znesek, ki so ga vsakemu delavcu izplačale nacionalne jamstvene ustanove, pa je bil 5 187 EUR.

Komisija ugotavlja, da je med letoma 2008 in 2009 znatno naraslo število primerov (+19 %), predvsem pa število delavcev (+61 %) in znesek porabljenega denarja (+72 %), kar je mogoče pripisati gospodarski krizi. V letu 2009 sta se povečala tudi povprečna velikost podjetij, ki so postala plačilno nesposobna (s 7,4 delavca na primer v letu 2008 na 10,0 delavca na primer v letu 2009, tj. 35-odstotno povečanje), in znesek neplačanih nadomestil (s 5 059 EUR na delavca v letu 2008 na 5 409 EUR na delavca v letu 2009, tj. 7-odstotno povečanje).

Medtem ko je Nemčija država članica z največjim številom primerov (146 673 v obdobju 2006–2009), je Francija država z največjim številom delavcev (953 887 v obdobju 2006–2009) in največ izplačanega denarja (6,4 milijarde EUR).

STALIščE EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV

Sedem združenj BUSINESSEUROPE, ki so predložila stališča, in UEAPME, menijo, da je Direktiva izpolnila svoj cilj zagotavljanja minimalne ravni zaščite delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, in da so zgornje meje, določene s členom 4(3), s socialnega vidika skladne s socialnim ciljem Direktive.

ETUC meni, da je Direktiva 2008/94/ES nepogrešljivi instrument prava Unije, ki zagotavlja minimalno raven zaščite delavcev v Evropi. Vendar je zelo zaskrbljen glede nizkih zgornjih mej in zelo kratkih rokov, ki so jih določile države članice v skladu z možnostmi, ki jih ponujata člena 4(2) in 4(3). Po mnenju ETUC je znatno število nacionalnih članic izrazilo veliko zaskrbljenost, da pri velikem številu delavcev neizplačane plače presegajo meje, ki jih določa nacionalna zakonodaja. Poleg tega je ETUC poudaril, da je besedilo člena 4(2) in zlasti člena 4(3) zelo nejasno in pušča precej diskrecije državam članicam, ki lahko svoje obveznosti po Direktivi znatno omilijo. Zato ETUC meni, da bi bilo treba predvideti revizijo teh določb. Še eno težavno področje je po mnenju ETUC področje uporabe Direktive, zlasti razumevanje pojma „neporavnana terjatev“, saj številne države članice uporabljajo ozko opredelitev nadomestila (npr.: izključujejo odpravnino, nagrade, dogovore o povračilu itd.). To lahko po mnenju ETUC privede do neizpolnjevanja večjih terjatev.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Več kot 30 let po sprejetju prvotne direktive leta 1980 Komisija meni, da ima še vedno ključno vlogo pri zagotavljanju minimalne ravni zaščite pravic delavcev na notranjem trgu. Države članice so morale vzpostaviti jamstvene ustanove, ki posredujejo v primerih plačilne nesposobnosti in pokrivajo neporavnane terjatve delavcev. 3,4 milijona delavcev, ki so imeli korist od te varovalne mreže, ki jo je v zadnjih štirih letih, večinoma v času gospodarske krize, zagotavljalo posredovanje jamstvenih ustanov, dokazuje njeno uporabnost. Revizija, ki je bila izvedena leta 2002, je pojasnila pravne posledice nadnacionalnih primerov in prilagodila določbe tako, da upoštevajo spremembe zakonov o plačilni nesposobnosti v državah članicah, s čimer je povečala pravno varnost.

Zgornja analiza je pokazala, da se določbe, za katere velja obveznost poročanja, na splošno pravilno izvajajo in uporabljajo. Še vedno pa obstaja nekaj področij, ki vzbujajo zaskrbljenost in jih Komisija namerava obravnavati z ustreznimi sredstvi, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, kadar bo to potrebno.

Komisija bo ob upoštevanju nadaljnjega razvoja na področjih delovnega prava in prava o plačilni nesposobnosti še naprej spremljala delovanje Direktive ter tako zagotavljala, da bo njen cilj ustrezno dosežen.

TEHNIČNA PRILOGA

Preglednica 1: Število primerov, v katerih je bilo zahtevano posredovanje jamstvene ustanove

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj 2006–2009 |

Belgija | 4 256 | 3 744 | 3 967 | 4 174 | 16 141 |

Bolgarija | 6 | 3 | 9 | 18 |

Češka | 449 | 382 | 386 | 750 | 1 967 |

Danska | 1 221 | 1 091 | 1 847 | 3 167 | 7 326 |

Nemčija | 38 133 | 38 711 | 35 447 | 34 382 | 146 673 |

Estonija | 131 | 94 | 176 | 491 | 892 |

Irska | 167 | 194 | 287 | 671 | 1 319 |

Grčija | - | - | - | - | - |

Španija | 12 431 | 12 654 | 13 229 | 16 466 | 54 780 |

Francija | 19 655 | 19 577 | 24 046 | 27 113 | 90 391 |

Italija |

Ciper | 7 | 5 | 1 | 2 | 15 |

Latvija | 95 | 60 | 84 | 138 | 377 |

Litva | 379 | 293 | 300 | 340 | 1 312 |

Luksemburg |

Madžarska | 1 273 | 1 235 | 1 419 | 2 222 | 6 149 |

Malta | 0 | 1 | 0 | 1 | 2 |

Nizozemska | 3 796 | 2 392 | 2 580 | 4 641 | 13 409 |

Avstrija | 4 036 | 3 508 | 3 563 | 4 036 | 15 143 |

Poljska | 635 | 631 | 338 | 401 | 2 005 |

Portugalska | 583 | 795 | 1 216 | 2 889 | 5 483 |

Romunija | 4 | 22 | 47 | 73 |

Slovenija | 92 | 88 | 76 | 108 | 364 |

Slovaška | 80 | 58 | 62 | 174 | 374 |

Finska | 2 167 | 2 098 | 2 243 | 2 965 | 9 473 |

Švedska | 2 200 | 1 900 | 2 400 | 3 300 | 9 800 |

Združeno kraljestvo | 9 369 | 8 036 | 7 593 | 12 135 | 37 133 |

EUR 27 | 101 155 | 97 557 | 101 285 | 120 622 | 420 619 |

Preglednica 2: Število delavcev, katerih neporavnane terjatve je delno ali v celoti plačala jamstvena ustanova

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj 2006–2009 |

Belgija | 19 104 | 16 628 | 17 414 | 18 922 | 72 068 |

Bolgarija | 45 | 20 | 433 | 498 |

Češka | 7 549 | 6 888 | 5 055 | 19 451 | 38 943 |

Danska | 9 886 | 10 244 | 19 328 | 34 694 | 74 152 |

Nemčija | 189 695 | 167 593 | 173 004 | 304 719 | 835 011 |

Estonija | 1 256 | 1 158 | 2 292 | 6 661 | 11 367 |

Irska | 4 687 | 6 609 | 9 704 | 20 172 | 41 172 |

Grčija | 758 | 284 | 432 | 148 | 1 622 |

Španija | 57 738 | 56 382 | 63 994 | 99 071 | 277 185 |

Francija | 220 812 | 208 233 | 235 062 | 289 780 | 953 887 |

Italija | 0 |

Ciper | 48 | 16 | 2 | 63 | 129 |

Latvija | 2 598 | 928 | 1 029 | 2 015 | 6 570 |

Litva | 11 140 | 5 794 | 6 894 | 8 110 | 31 938 |

Luksemburg | 0 |

Madžarska | 21 319 | 15 888 | 12 665 | 28 664 | 78 536 |

Malta | 0 | 32 | 0 | 17 | 49 |

Nizozemska | 30 729 | 21 554 | 27 890 | 59 243 | 139 416 |

Avstrija | 34 521 | 30 986 | 28 219 | 36 191 | 129 917 |

Poljska | 20 321 | 17 151 | 20 319 | 35 674 | 93 465 |

Portugalska | 9 530 | 12 220 | 14 120 | 18 263 | 54 133 |

Romunija | 618 | 2 578 | 2 353 | 5 549 |

Slovenija | 1 276 | 430 | 448 | 6 259 | 8 413 |

Slovaška | 2 604 | 2 821 | 4 308 | 8 114 | 17 847 |

Finska | 6 022 | 5 021 | 7 714 | 9 253 | 28 010 |

Švedska | 17 100 | 14 000 | 19 100 | 29 100 | 79 300 |

Združeno kraljestvo | 92 516 | 86 006 | 76 416 | 164 083 | 419 021 |

EURO 27 | 761 209 | 687 529 | 748 007 | 1 201 453 | 3 398 198 |

Preglednica 3: Vsota, ki jo je plačala jamstvena ustanova (v EUR)

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | Skupaj 2006–2009 |

Belgija | 132 410.251 | 110 682 560 | 122 806 878 | 151 927 588 | 517 827 277 |

Bolgarija | - | 14 265 | 5 115 | 232 022 | 251 402 |

Češka | 6 477 066 | 7 060 182 | 6 026 217 | 31 928 617 | 51 492 081 |

Danska | 28 287 595 | 36 372 910 | 89 592 275 | 157 395 719 | 311 648 498 |

Nemčija | 983 495 381 | 849 977 920 | 822 226 706 | 1 755 302 560 | 4 411 002 567 |

Estonija | 954 629 | 1 476 662 | 4 329 696 | 13 492 496 | 20 253 484 |

Irska | 4 308 000 | 5 727 000 | 10 068 000 | 19 958 000 | 40 061 000 |

Grčija | 2 130 303 | 496 418 | 986 256 | 311 315 | 3 924 292 |

Španija | 269 549 468 | 327 130 512 | 359 752 446 | 643 538 235 | 1 599 970 661 |

Francija | 1 458 000 000 | 1 400 000 000 | 1 463 000 000 | 2 117 000 000 | 6 438 000 000 |

Italija |

Ciper | 96 147 | 7 803 | 1 910 | 14 554 | 120 414 |

Latvija | 1 937 982 | 821 591 | 1 850 184 | 2 724 831 | 7 334 587 |

Litva | 6 835 032 | 3 880 908 | 5 271 084 | 6 545 412 | 22 532 437 |

Luksemburg |

Madžarska | 21 360 781 | 16 841 854 | 18 043 815 | 32 734 634 | 88 981 085 |

Malta | 0 | 35 816 | 0 | 22 062 | 57 878 |

Nizozemska | 205 314 711 | 141 211 281 | 174 557 007 | 398 691 488 | 919 774 487 |

Avstrija | 184 854 654 | 208 047 412 | 208 055 837 | 277 579 642 | 878 537 545 |

Poljska | 18 203 753 | 21 036 816 | 27 170 354 | 43 977 262 | 110 388 185 |

Portugalska | 40 198 540 | 52 988 075 | 70 475 958 | 80 900 936 | 244 563 509 |

Romunija | - | 431 282 | 1 067 814 | 1 168 956 | 2 668 052 |

Slovenija | 2 163 308 | 744 805 | 849 295 | 13 321 203 | 17 078 611 |

Slovaška | 2 570 000 | 2 304 056 | 5 111 233 | 9 872 000 | 19 857 289 |

Finska | 18 930 558 | 16 447 990 | 24 135 752 | 35 396 292 | 94 910 592 |

Švedska | 101 854 253 | 90 453 076 | 101 734 753 | 224 435 216 | 518 477 298 |

Združeno kraljestvo | 415 375 589 | 245 454 000 | 267 021 651 | 479 967 226 | 1 407 818 465 |

27 EUR | 3 905 308 001 | 3 539 645 194 | 3 784 140 235 | 6 498 438 266 | 17 727 531 696 |

Preglednica 4: Posredovanje jamstvene ustanove v obdobju 2006–2008 v korist delavcev pri zahtevi po začetku postopka plačilne nesposobnosti zoper njihovega delodajalca v drugi državi članici

Število čezmejnih primerov plačilne nesposobnosti na jamstveno ustanovo | Število delavcev | Izplačani zneski (v EUR) |

Belgija | 48 | 156 | 2 093 600 |

Bolgarija | 0 | 0 | 0 |

Češka |

Danska | 2 | 2 | 19 119 |

Nemčija | 26 | 188 | 400 850 |

Estonija |

Irska | 22 | 43 | 139 949 |

Grčija | 0 | 0 | 0 |

Španija | 0 | 0 | 0 |

Francija | 39 | 163 | 2 513 154 |

Italija | 6 | 6 | 156 458 |

Ciper |

Latvija | 0 | 0 | 0 |

Litva | 0 | 0 | 0 |

Luksemburg | 1 | 29 | 129 368 |

Madžarska | 0 | 0 | 0 |

Malta | 0 | 0 | 0 |

Nizozemska | Številke niso na voljo, ker nizozemska jamstvena ustanova nadnacionalnih primerov ni zavedla ločeno |

Avstrija | 59 | 214 | 1 346 751 |

Poljska | 0 | 0 | 0 |

Portugalska | 1 | 17 | 111 172 |

Romunija | 0 | 0 | 0 |

Slovenija | 1 | 3 | 3 855 |

Slovaška | 0 | 0 | 0 |

Finska | 15 | 69 | 434 253 |

Švedska | 13 | 259 | 3 415 180 |

Združeno kraljestvo | 6 | 9 | 65 214 |

27 EUR | 239 | 1 158 | 10 828 924 |

[1] Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, UL L 283, 28.10.2008, str. 36.

[2] Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, UL L 283, 28.10.1980, str. 23.

[3] Direktiva 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 80/987/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca, UL L 270, 8.10.2002, str. 10.

[4] Pomorski privilegij na plovilo daje prednost določenim terjatvam (vključno s terjatvami iz naslova plač) pred evidentiranimi hipotekami, „mortgages“ in bremenitvami. (Mednarodna konvencija o pomorskih privilegijih in hipotekah, 1993).

[5] Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti, UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

[6] Člen 3, pododstavek 1, alinea 1 Zakona z dne 26. junija 2002.

[7] Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. decembra 2004. Zadeva C-520/03. José Vicente Olaso Valero proti Fondo de Garantía Salarial (Fogasa). ZOdl 2004 str. I-12065, točka 34.

[8] COM(95) 164 z dne 15. junija 1995.

[9] Sodba Sodišča z dne 16. oktobra 2008. Svenska staten proti Anders Holmqvist.

[10] Italija in Luksemburg nista odgovorila na vprašalnik.