52010DC0464

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 9.9.2010

COM(2010) 464 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2009

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letu 2009

KAZALO

1. Uvod 4

2. Pregled dejavnosti ESPG v letu 2009 4

3. Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2008 4

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG 4

4. Analiza dejavnosti ESPG v letu 2009 5

4.1 Prejete vloge 5

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2009 6

4.1.1 Prejete vloge po državah članicah in sektorjih 6

4.1.2 Prejete vloge po zahtevanih zneskih 6

4.1.3 Prejete vloge po številu delavcev, ki potrebujejo pomoč 7

4.1.4 Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca 7

4.1.5 Prejete vloge po merilih za pomoč 7

4.2 Poenostavitev odločanja o vlogah ESPG: novi postopek za predložitev vlog Svetu in Evropskemu parlamentu 7

4.3 Odobreni prispevki 7

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2009 8

4.3.1 Profil delavcev, ki so upravičeni do pomoči iz ESPG 8

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2009: profil delavcev 8

4.3.2 Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG 8

Preglednica 4 – Financirani ukrepi v letu 2009 na podlagi Eurostatove razvrstitve 9

4.3.3 Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz ESS 10

4.4 Rezultati, ki jih je dosegel ESPG: končna poročila, prejeta leta 2009 o izvrševanju finančnih prispevkov 11

4.4.1 Končna poročila držav članic 11

4.4.2 Povzetek predloženih rezultatov 11

4.4.3 Dobre prakse in izkušnje, predstavljene v končnih poročilih 11

Preglednica 5 – Predloženi rezultati iz končnih poročil, prejetih leta 2009 14

4.5 Finančno poročilo 16

4.5.1 Sredstva, ki jih je prispeval ESPG 16

4.5.2 Izdatki za tehnično pomoč 17

Preglednica 6 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2009 17

4.5.3 Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti 17

4.5.4 Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG 18

Preglednica 7 – Prispevki, zaključeni leta 2009 18

4.5.5 Druga povračila 18

4.6 Dejavnosti tehnične pomoči, ki jih izvaja Evropska komisija 19

4.6.1 Informiranje in obveščanje javnosti 19

4.6.2 Sestanki z nacionalnimi organi in socialnimi partnerji 20

5. Trendi 20

1. UVOD

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006[1] z namenom, da se izrazi solidarnost in zagotovi podpora delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Oblikovan je bil zato, da se skupne dolgoročne koristi odprte trgovine glede rasti in zaposlovanja uskladijo z morebitnimi kratkoročnimi škodljivimi učinki globalizacije zlasti na zaposlovanje najbolj ranljivih in najmanj kvalificiranih delavcev.

Pravila so bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009 z dne 18. junija 2009, da bi se doseglo učinkovitejše odzivanje na svetovno finančno in gospodarsko krizo (glej oddelek 3).

Člen 16 Uredbe določa, da Komisija vsako leto do 1. julija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti ESPG v prejšnjem letu. Poročilo se mora osredotočiti predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebovati zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi ter financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ter zaključkom odobrenih finančnih sredstev. Vsebovati mora tudi zahteve, ki so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.

2. PREGLED DEJAVNOSTI ESPG V LETU 2009

Komisija je leta 2009 prejela 30 vlog za sredstva iz ESPG, kar je šestkrat več kot leta 2008. Podrobnosti o vlogah so na voljo v oddelku 4 in preglednici 1.

Proračunski organ je leta 2009 sprejel 10 sklepov o črpanju sredstev iz ESPG. Osem jih je bilo povezanih z vlogami iz leta 2009, dva pa z vlogama, prejetima konec leta 2008. Podrobnosti o odobrenih sredstvih so na voljo v oddelku 4 in preglednicah 2, 3 in 4.

Komisija je leta 2009 prejela devet končnih poročil o uporabi prispevkov iz ESPG. Podrobnosti o doseženih rezultatih so na voljo v oddelku 4 in preglednici 5.

Poleg tega so se zaključili štirje prispevki iz ESPG, odobreni v prejšnjih letih. Uporabila se je tehnična pomoč na pobudo Komisije (člen 8(1) Uredbe o ESPG). Podrobnosti so na voljo v oddelkih 4.5 in 4.6 ter v preglednicah 6 in 7.

3. Nadaljevanje letnega poročila o dejavnostih ESPG za leto 2008

Uredba (ES) št. 546/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi ESPG[2]

Komisija je v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, objavljenem 26. novembra 2008[3], navedla, da bo opravila revizijo pravil ESPG, da bo lahko Evropska unija pomagala delavcem, ki jih je prizadela svetovna finančna in gospodarska kriza, ter sprejela ukrepe za izboljšanje njihove dolgoročne možnosti zaposlovanja. Tri tedne pozneje je po analizi pričakovanj in potreb glavnih zainteresiranih strani ESPG (predstavnikov držav članic ter organizacij socialnih partnerjev na nacionalni in evropski ravni) sprejela predlog o spremembi Uredbe o ESPG[4], ki je vseboval naslednje večje določbe:

- znižanje praga za predložitev vloge s 1 000 na 500 presežnih delavcev;

- podaljšanje izvedbenega obdobja z 12 na 24 mesecev;

- povečanje stopnje sofinanciranja s 50 na 75 %[5];

- začasno odstopanje, s katerim bi bili delavci, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, upravičeni do pomoči, če bi bile vloge, ki bi temeljile na tem merilu, vložene do konca leta 20105.

Spremenjena Uredba o ESPG (ES) št. 546/2009 je bila sprejeta na podlagi predloga Komisije 18. junija 2009.

4. ANALIZA DEJAVNOSTI ESPG V LETU 2009

4.1 Prejete vloge

Trideset vlog, ki jih je Komisija prejela leta 2009 (glej preglednico 1), pomeni veliko povečanje v primerjavi s predhodnima letoma, pri čemer je bilo 28 vlog prejetih v le osmih mesecih (od maja do decembra 2009, tj. od spremembe Uredbe o ESPG do konca leta), v 24 mesecih leta 2007 in 2008 pa jih je bilo prejetih 14[6].

Vloge je vložilo 13 držav članic, zadevale so 29 021 presežnih delavcev, skupna vsota sredstev, zahtevanih iz ESPG, pa je bila 166 581 220 EUR. Za 28 vlog, vloženih od maja 2009, so veljala nova pravila (tj. 65-odstotna stopnja financiranja, 24-mesečno obdobje itd.).

Leta 2009 ni bila zavrnjena nobena vloga. Ena vloga je bila umaknjena, zato ni bila vključena v statistiko.

Preglednica 1 – Vloge, prejete leta 2009

[pic]

4.1.1 Prejete vloge po državah članicah in sektorjih

Trideset prejetih vlog je vložilo 13 držav članic, zadevale pa so 17 sektorjev[7]:

Avstrija (ena vloga; avtomobilski sektor), Belgija (dve vlogi; tekstil), Bolgarija (ena vloga; metalurgija), Danska (dve vlogi; strojni/elektronski sektor), Francija (ena vloga; avtomobilski sektor), Nemčija (dve vlogi; mobilni telefoni, avtomobilski sektor), Irska (tri vloge; računalniki, kristalno steklo, vzdrževanje zrakoplovov), Italija (ena vloga; gospodinjski aparati), Litva (štiri vloge; gospodinjski aparati, pohištvo, gradbeništvo, oblačila), Nizozemska (osem vlog; gradbeništvo, tiskarska industrija, založništvo), Portugalska (dve vlogi; tekstil, elektronska oprema), Španija (dve vlogi; keramika, tesarstvo in stavbno mizarstvo), Švedska (ena vloga; avtomobilski sektor).

4.1.2 Prejete vloge po zahtevanih zneskih

Država članica, ki zaprosi za podporo iz ESPG, mora oblikovati usklajen paket ukrepov, ki najbolj ustreza profilu delavcev, in določiti znesek pomoči, ki ga želi pridobiti. Uredba o ESPG ne priporoča ali omejuje celotnega zahtevanega zneska, vendar Komisija oceni vlogo in lahko izpostavi vprašanja, zaradi katerih mora država članica revidirati predlagani paket prilagojenih storitev in s tem tudi zahtevani znesek.

Prispevki iz ESPG, zaprošeni v letu 2009, so znašali od 258 164 EUR do 56 385 144 EUR (povprečno 5 552 707 EUR).

4.1.3 Prejete vloge po številu delavcev, ki potrebujejo pomoč

Delavcev, katerim so namenjeni ukrepi, predlagani za sofinanciranje iz ESPG, je bilo 29 021 (30 vlog), in sicer od 111 do 3 582 delavcev na vlogo (povprečno 967 delavcev). Tri vloge so zadevale več kot 2 000 delavcev, sedem od 1 000 do 2 000, 20 pa manj kot 1 000 delavcev.

Število presežnih delavcev in število delavcev, katerim je namenjena podpora iz ESPG, se lahko razlikujeta, če se država članica prosilka odloči, da bo svojo pomoč namenila na primer osebam, ki imajo izredne težave pri obstoju na trgu dela in/ali osebam, ki najbolj potrebujejo pomoč.

4.1.4 Prejete vloge po zahtevanih zneskih na delavca

Predlagani zneski na delavca v letu 2009 so se gibali od malo nad 500 EUR do več kot 15 700 EUR (povprečno 5 740 EUR na delavca).

V skladu z Uredbo lahko država članica prosilka sama oblikuje paket prilagojenih storitev, ki jih predlaga za zadevne presežne delavce. Zahtevani znesek na prizadetega delavca se lahko torej spreminja glede na število presežnih delavcev, stanje na prizadetem trgu dela, individualne okoliščine prizadetih delavcev, ukrepe, ki jih je država članica že zagotovila, in strošek zagotavljanja storitev v zadevni državi članici ali regiji.

4.1.5 Prejete vloge po merilih za pomoč

Štiriindvajset predloženih vlog (80 %) je bilo namenjenih podpori delavcem, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize (člen 1(a) spremenjene Uredbe), preostalih šest vlog (20 %) pa je bilo predlaganih na podlagi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije .

Enajst vlog je temeljilo na členu 2(a) Uredbe o ESPG, 13 pa na členu 2(b). Od šestih vlog, ki so se sklicevale na člen 2(c) (vse so navajale „izredne okoliščine“), je bilo v polovici vlog navedeno, da pogoji iz člena 2(a) še niso v celoti izpolnjeni, v drugi polovici pa je bilo navedeno, da pogoji iz člena 2(b) še niso v celoti izpolnjeni.

4.2 Poenostavitev odločanja o vlogah ESPG: novi postopek za predložitev vlog Svetu in Evropskemu parlamentu

Proti koncu leta 2009 se je postopek odločanja o EGSP poenostavil: Komisija je odpravila enega od zahtevanih korakov z združitvijo dveh postopkov v enega, za kar sta odgovorna komisarja za zaposlovanje in proračun. Zato predlogi proračunskemu organu vsebujejo oceno vloge Komisije v obliki obrazložitvenega memoranduma. Tako naj bi se povprečno prihranilo 22 dni, pri čemer se pričakuje, da bodo razprave v Evropskem parlamentu in Svetu bolj usklajene in preglednejše.

4.3 Odobreni prispevki

Proračunski organ je leta 2009 sprejel 10 sklepov o črpanju iz ESPG za sofinanciranje ukrepov aktivne politike trga dela (glej preglednice 2, 3 in 4). Osem jih je bilo povezanih z vlogami iz leta 2009, dve pa z vlogama, prejetima na koncu decembra 2008.

Odobrena prispevki so bili namenjeni 10 938 presežnim delavcem v osmih državah članicah, pri čemer je bilo iz ESPG skupaj izplačanih 52 349 047 EUR (10,5 % razpoložljivega najvišjega letnega zneska za ESPG). Povprečni znesek na delavca je znašal 4 786 EUR. Šest od desetih odobrenih vlog je bilo vloženih 1. maja 2009 ali po tem datumu, tj. v skladu z novimi pravili.

Proračunski organ ni zavrnil nobenega predloga, ki mu ga je predložila Komisija za financiranje iz ESPG.

Preglednica 2 – Podrobnosti o prispevkih, odobrenih leta 2009

[pic]

4.3.1 Profil delavcev, ki so upravičeni do pomoči iz ESPG

Profil delavcev, katerim je namenjena pomoč (spol, državljanstvo/nedržavljanstvo EU, starostna skupina, zdravstvene težave/invalidnost), je na voljo v preglednici 3.

Preglednica 3 – Prispevki iz ESPG, odobreni leta 2009: profil delavcev

[pic]

4.3.2 Ukrepi, financirani s pomočjo iz ESPG

Člen 3 Uredbe št. 1927/2006 določa, da se lahko iz ESPG sofinancirajo le ukrepi aktivne politike trga dela, katerih cilj je ponovna vključitev presežnih delavcev v delovno razmerje. Poleg tega določa tudi, da se lahko iz ESPG financirajo dejavnosti države članice, ki so povezane s pripravo, upravljanjem, širjenjem informacij, obveščanjem javnosti in nadzorom porabe sredstev (tehnična pomoč).

Ukrepi, odobreni v 10 primerih dodeljenih prispevkov iz ESPG leta 2009, namenjenih ponovni vključitvi 10 938 presežnih delavcev na trg dela, so zajemali predvsem usposabljanje in prekvalifikacijo, nadomestila življenjskih stroškov med usposabljanjem, pri drugih ukrepih aktivne politike trga dela pa so zajemali nadomestila za usposabljanje ter pomoč pri iskanju zaposlitve in spremljevalne storitve.

Razčlenitev ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, skupaj s tehnično pomočjo, je na voljo v preglednici 4.

Preglednica 4 – Financirani ukrepi v letu 2009 na podlagi Eurostatove razvrstitve[8]

Pomoči politike na področju trga dela (PTD) na podlagi Eurostatove razvrstitve | Ocenjeni strošek ESPG + DČ (v eurih) | % skupnega zneska |

Storitve na PTD | 12 954 880 |

1 | Individualna pomoč pri iskanju zaposlitve ter spremljevalne storitve in splošne storitve informiranja (poklicno usmerjanje, priznavanje usposobljenosti, prilagojeni akcijski načrti itd.; storitve informiranja za iskalce zaposlitve) | 9 406 680 | 10,91 % |

Nadomestila za iskanje zaposlitve | 174 600 | 0,20 % |

Nadomestila za mobilnost | 2 528 400 | 2,93 % |

Druga nadomestila (npr. vajeništvo) | 845 200 | 0,98 % |

Ukrepi na PTD | 69 664 315 |

2 | Usposabljanje in preusposabljanje | 35 806 540 | 41,51 % |

Nadomestila za usposabljanje | 12 579 650 | 14,58 % |

Nadomestila življenjskih stroškov med usposabljanjem ali pri drugih ukrepih aktivne politike trga dela | 13 077 200 | 15,16 % |

3 | Izmenjavanje zaposlenih na podobnih delih in delitev delovnega mesta | ni podatkov | ni podatkov |

4 | Spodbude za zaposlovanje in najemanje delovne sile | 2 577 500 | 2,99 % |

5 | Zaščitna zaposlitev in zaposlitvena rehabilitacija | 281 600 | 0,33 % |

6 | Neposredno ustvarjanje delovnih mest | 594 000 | 0,69 % |

7 | Spodbude za ustanavljanje podjetij | 4 747 825 | 5,50 % |

Tehnična pomoč (člen 3 Uredbe 1927/2006) | 3 635 200 | 4,21 % |

Skupaj | 86 254 395 | 100 % |

4.3.3 Dopolnjevanje z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov, predvsem iz ESS

ESPG je namenjen povečanju zaposljivosti in zagotavljanju hitre ponovne vključitve na trg dela prek izvajanja ukrepov aktivne politike trga dela, s čimer dopolnjuje ESS, ki je glavni instrument EU na tem področju. Med seboj se dopolnjujeta tako, da se ukvarjata z navedenimi vprašanji iz dveh različnih časovnih perspektiv, in sicer ESPG zagotavlja prilagojeno pomoč presežnim delavcev kot odziv na posebno veliko število presežnih delavcev na evropski ravni, ESS pa z večletnimi programi podpira strateške, dolgoročne cilje (npr. povečanje človeškega kapitala, upravljanje sprememb). Delovanje obeh skladov je bilo zaradi socialnega vpliva sedanje finančne in gospodarske krize na predlog Komisije spremenjeno leta 2009, da bi se lahko bolj fleksibilno odzivala na vpliv krize.

Odločilno merilo je potencial instrumentov in ukrepov, ki so na voljo za učinkovito zagotavljanje pomoči delavcem. Vsebina „usklajenega paketa prilagojenih storitev“, ki jih sofinancira ESPG, mora biti uravnotežena z drugimi ukrepi in jih mora dopolnjevati . To pomeni, da morajo ukrepi ESPG močno preseči običajne ukrepe, ki bi bili sicer dostopni delavcem. Po drugi strani države članice niso dolžne oblikovati popolnoma novih ukrepov, pri čemer storitve, predlagane za sofinanciranje ESPG, morda že obstajajo. ESPG predlaga več storitev, ki vključujejo ukrepe, ki so popolnoma novi, novi za zadevne delavce ali pa se jim predlagajo v novih kombinacijah, in do katerih običajno ne bi imeli dostopa (npr. usposabljanje na drugi ali tretji stopnji).

Dober primer uspešnega dopolnjevanja med ESS in ESPG je primer podjetja Nokia (EGF/2009/002), ki ga je predložila Nemčija. V vlogi se je razlikovalo med paketom ESPG in začetnim paketom ukrepov aktivne politike trga dela, ki ga je financiral ESS ter je bil sofinanciran iz nacionalnih javnih in zasebnih sredstev. Začetni paket, ki ga je sofinanciral ESS, je vključeval ustanovitev prehodne družbe ( Transfergesellschaft ) in ukrepe za izdelavo profila, poklicno usmerjanje, individualno svetovanje, pomoč pri posredovanju delovnih mest in hitre pridobitve kvalifikacij v skladu s smernicami Zveznega urada za zaposlovanje ESS. Paket ukrepov aktivne politike trga dela ESPG je bil zasnovan kot dopolnitev zgoraj opisanega paketa ESS, da bi se tako zagotovilo dopolnjevanje z drugimi ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Drugo vrsto uspešnega dopolnjevanja prikazuje primer podjetja Volvo (EGF/2009/007), ki ga je predložila Švedska: delavci, ki niso bili odpuščeni, ampak so se prešolali za izvajanje novih del v podjetju, so prejeli podporo, ki jo je sofinanciral ESS, odpuščeni delavci pa so prejeli pomoč na podlagi usklajenega paketa prilagojenih storitev ESPG.

Države članice so v skladu s členom 6(5) Uredbe o ESPG poskrbele, da ni bilo dvojnega financiranja iz finančnih instrumentov Skupnosti.

4.4 Rezultati, ki jih je dosegel ESPG: končna poročila, prejeta leta 2009 o izvrševanju finančnih prispevkov

Glavni viri informacij o rezultatih, ki jih je dosegel ESPG, so končna poročila, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 15 Uredbe.

4.4.1 Končna poročila držav članic

Komisija je leta 2009 prejela devet končnih poročil, in sicer šest o vlogah, predloženih leta 2007, in tri o vlogah, predloženih leta 2008 (glej preglednico 5).

4.4.2 Povzetek predloženih rezultatov

Po podatkih iz devetih končnih poročil je na koncu izvedbenega obdobja 3 717 delavcev (40,1 %) našlo novo zaposlitev. Ostali so bili brezposelni (2 219 oseb, oz. 24 %) ali nedejavni (893 oseb, oz. 9,6 %) ali pa države članice niso navedle njihovega zaposlitvenega statusa (2 439 oseb, oz. 26,3 %).

4.4.3 Dobre prakse in izkušnje, predstavljene v končnih poročilih

Države članice so poleg stopnje uspešnosti glede na ponovno vključitev v delovno razmerje navedle, da so sredstva iz ESPG omogočila državam članicam, da so okrepile svojo pomoč presežnim delavcem in podaljšale obdobje zagotavljanja podpore, ki bi bilo na voljo brez sredstev iz ESPG. Več držav članic (Finska, Malta, Portugalska) je menilo, da je bilo izvedbeno obdobje 12 mesecev v vseh teh primerih prekratko, zlasti za ukrepe za pospeševanje podjetništva in ustanavljanje podjetij.

V tej fazi ni mogoče razčleniti podrobnih rezultatov glede na spol, starostno skupino, stopnjo izobrazbe, državljanstvo itd. To se bo naredilo za vsak primer posebej v prihodnosti, bo pa tudi del vmesne ocene ESPG.

EGF/2007/004 Perlos/Finska

Od 921 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 56,9 %. Usposabljanje za nova perspektivna delovna mesta je pomenilo veliko prednost ne le za delavce, temveč tudi za celotno regijo, ki je oddaljena in jo ogroža upadanje števila prebivalcev. Z razvojem in vzdrževanjem široke mreže zainteresiranih strani se je zagotovila podpora za presežne delavce, poleg tega pa so ti delavci tudi hitreje našli ponovno zaposlitev. Ker se je s Komisijo sodelovalo že na začetku, je bilo mogoče načrtovati ambicioznejši paket ukrepov za delavce kot sicer. Končno poročilo je zajemalo analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in tveganj (analizo SWOT) zadevnega primera, kar bo morda uporabno tudi pri načrtovanju prihodnjih primerov. Ukrepi, sofinancirani iz ESPG, so organom regije Severna Karelija omogočili pripravo načrtov ukrepov v primeru prihodnjih množičnih odpuščanj.

EGF/2007/006 Piemont/Italija

Od 1 298 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 48,9 % (vključno s petimi, ki so ustanovili svoje podjetje). Zaposlitveni status za ostalih 51,1 % ni bil naveden. Pri zagotavljanju pomoči je bila posebna pozornost namenjena spodbudam za ženske in delavce, starejše od 55 let, da bi sodelovali na trgu dela in na njem tudi ostali. Velikemu odstotku delavcev, starejših od 40 let, je uspelo najti novo zaposlitev, pri čemer je bila stopnja ponovne zaposlitve starejših delavcev, dosežena s temi ukrepi, še zlasti visoka na zadevnem območju. Zaradi preusposabljanja so se lahko delavci iz tekstilnega sektorja preusmerili v druge, konkurenčnejše sektorje proizvodnje.

EGF/2007/006 Sardinija/Italija

Italijanski organi so navedli, da je bilo od 1 044 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 6,2 % delavcev (vključno z enim delavcem, ki je ustanovil svoje podjetje). Zaposlitveni status za ostalih 93,8 % ni bil naveden.

EGF/2007/007 Lombardija/Italija

Od 1 215 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja v delovnem razmerju 45,8 %. Zaposlitveni status za ostalih 54,2 % ni bil naveden.

EGF/2008/007 Toskana/Italija

Od 1 352 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 65,6 % (vključno z dvema, ki sta ustanovila svoje podjetje), 26 % pa jih je bilo brezposelnih ali nedejavnih. Zaposlitveni status za ostalih 8 % ni bil naveden.

Italijanski organi bodo predložili dodatne informacije v zvezi z navedenimi tremi primeri, da bo lahko Komisija pripravila sklepe o uspešnosti pomoči iz ESPG.

EGF/2007/008 Tekstil/Malta

Od 672 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 65,5 % (vključno s 24, ki so ustanovili svoje podjetje). Ta pomoč je pomenila, da so prizadeti delavci prejeli več prilagojene pomoči za ponovni vstop na trg dela. Zato so imeli tudi manj socialnih in gospodarskih težav. Malta je menila, da je poklicno usmerjanje zelo koristno, saj je omogočilo veliko delavcem, ki se niso zavedali zaposlitvenih priložnosti v drugih sektorjih, da so razmislili o zaposlitvi zunaj tekstilnega sektorja. Večina delavcev je imela omejena prenosljiva znanja, zato so subvencije plač spodbudile delodajalce, da so tem delavcem dali zaposlitveno priložnost. Uporaba sistema pomoči za ustanavljanje podjetij je bila prav tako obravnavana kot dosežek.

EGF/2007/010 Lizbona – Alentejo/Portugalska

Od 558 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 19,5 % (vključno z enajstimi, ki so ustanovili svoje podjetje). Pri tem razmeroma majhnem odstotku je treba upoštevati strukturne težave v avtomobilskem sektorju, ki izvirajo iz obdobja pred svetovno finančno in gospodarsko krizo in ki so se zaradi te krize še zaostrile. V zadnji četrtini leta 2008, ko se je izvajanje ukrepov končalo, se je število registracij novih vozil v Evropi zmanjšalo povprečno za 20 %[9]. Kljub tem neugodnim razmeram se je s programi priznavanja in potrjevanja kvalifikacij posameznikov za najmanj izobražene delavce zagotovilo boljše izhodišče teh delavcev pri iskanju nove zaposlitve. Ukrepe ESPG za delavce so koristno dopolnili drugi ukrepi, vključno z ukrepi, ki jih je sofinanciral Evropski socialni sklad.

EGF/2008/002 Delphi/Španija.

Od 1 589 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo na koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 10,7 % (vključno z osmimi, ki so ustanovili svoje podjetje). Po navedbah iz končnega poročila je treba pri tem nizkem odstotku upoštevati takratno hitro slabšanje stanja na trgu dela v Andaluziji. Februarja 2009, ko se je izvedbeno obdobje končalo, je bilo zaposlenih 6,6 % manj ljudi kot februarja 2008. Španski organi so do 31. julija 2009 še naprej zagotavljali ukrepe usposabljanja za posebne ciljne skupine in pri tem uporabili lastna sredstva. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram je imelo do konca julija 2009 okrog 600 odpuščenih delavcev podjetja Delphi dobre možnosti za ponoven vstop na trg dela.

EGF/2008/003 Alytaus Tekstile/Litva

Od 619 delavcev, ki so bili upravičeni do ukrepov, sofinanciranih iz ESPG, jih je bilo po koncu izvedbenega obdobja ponovno v delovnem razmerju 53,3 % (vključno z enajstimi, ki so ustanovili svoje podjetje).

Preglednica 5 – Predloženi rezultati iz končnih poročil, prejetih leta 2009

[pic]

4.5 Finančno poročilo

4.5.1 Sredstva, ki jih je prispeval ESPG

Proračunski organ je leta 2009 v 10 primerih odobril sredstva za podporo iz ESPG v skupni višini 52 349 047 EUR, kar je 10,5 % najvišjega letnega zneska , ki je na voljo (preglednica 2). Vseh 10 plačil je bilo izvršenih iz proračuna za leto 2009, čeprav jih je bilo šest izplačanih na začetku leta 2010.

V skladu s členom 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006[10], ki določa proračunski okvir za ESPG, ESPG ne sme preseči najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR, ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih, ki so povezana s postavko 1B finančnega okvira. Poleg tega člen 12 Uredbe o ESPG določa, da mora na dan 1. septembra vsakega leta ostati na voljo najmanj 25 % najvišjega letnega zneska za pokrivanje potreb, ki se pojavijo do konca leta.

Sredstva za prevzem obveznosti za zneske, odobrene leta 2009, so se prenesla iz rezerve proračunske vrstice ESPG. Praksa, ki se je uporabljala leta 2009 v zvezi z odobritvami plačil , je bila, da so ta plačila izvirala iz proračuna ESS zaradi „bližine politike“, glede na to, da so letne potrebe za ESPG do takrat pomenile le okrog 1 % dotacije iz ESS. Da bi se preprečile nejasnosti v zvezi z uporabo proračunskih sredstev na podlagi različnih instrumentov, Komisija od leta 2009 išče druge vire odobritev plačil, kadar je to mogoče in smiselno in kadar ni tveganj za zamude pri obdelavi zahteve za prenos sredstev.

Razlag , zakaj je bilo leta 2009 porabljenih le 10,5 % najvišjega letnega zneska , je več : le 13 držav članic je zaprosilo za podporo iz ESPG, postopek priprave vloge, njene obdelave in sprejetja končnega sklepa proračunskega organa pa je lahko dolg in zapleten. Razlogi, zaradi katerih vloge za podporo iz ESPG niso bile vložene, vključujejo naslednje: države članice se raje odločajo za ESS, zlasti kadar je stopnja pomoči iz ESS višja od stopnje ESPG; težave pri iskanju usklajenega nacionalnega financiranja sredi proračunskega leta; pomanjkanje osebja na osrednji ravni in pomanjkanje izkušenj s postopki ESPG; dolga obdobja finančne negotovosti med čakanjem na sklep proračunskega organa; ter politična odločitev, da se ESPG ne bo uporabljal. Prav tako obstajajo dokazi, da so nekatere države članice s predložitvijo svojih vlog počakale na začetek veljavnosti Uredbe o ESPG.

Ker bodo imele države članice vedno več izkušenj, bodo lahko v prihodnje lažje pripravile in predložile vloge za ESPG. Prav tako se pričakuje, da bo poenostavljen postopek ocenjevanja in sprejemanja odločitev, ki je bil uveden konec leta 2009 (glej oddelek 4.2), prispeval k večji učinkovitosti ESPG.

4.5.2 Izdatki za tehnično pomoč

V skladu s členom 8(1) Uredbe o ESPG se lahko do 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto (največ 1,75 milijona EUR), porabi za financiranje tehnične pomoči (na pobudo Komisije) za dejavnosti, kot so obveščanje, upravna in tehnična podpora, spremljanje, revizija, nadzor in ocena, ki so potrebni za izvajanje Uredbe o ESPG. Leta 2009 je bilo za tehnično podporo[11] na voljo 690 000 EUR z dejavnostmi, navedenimi v preglednici 6. Uporabila se je proračunska vrstica za tehnično pomoč ESPG (04.010414).

Zahtev za preostalih 1 060 000 EUR, ki bi se lahko porabili za tehnično pomoč v zadevnem letu, ni bilo.

Preglednica 6 – Izdatki za tehnično pomoč za leto 2009

Tehnična pomoč za leto 2009 Opis in zneski, ki jih predlaga Komisija | Porabljena sredstva |

EUR | EUR |

Obveščanje (npr. spletna stran, publikacije in avdiovizualne dejavnosti) | 160 000 | 67 069,39 |

Upravna in tehnična pomoč – sestanki kontaktnih oseb ESPG – izmenjava najboljših praks med državami članicami (dejavnosti povezovanja v mreže) | 70 000 160 000 | 40 200,00 99 539,48 |

Ocena (pripravljalne dejavnosti za vmesno oceno ESPG v skladu s členom 17(1)(a) Uredbe o ESPG) | 300 000 | EUR 0 (te dejavnosti bodo izvršene leta 2010) |

Spremljanje, revizija in nadzor. Za te kategorije se ni porabilo nič sredstev (revizije, ki so bile opravljene leta 2009, so se financirale iz drugih virov Evropske komisije) |

Skupaj | 690 000 | 206 808,87 |

4.5.3 Ugotovljene ali zaključene nepravilnosti

Komisija leta 2009 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z Uredbo o ESPG. Leta 2009 niso bile zaključene nobene nepravilnosti v skladu z Uredbo o ESPG.

4.5.4 Zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG

Člen 15(2) Uredbe o ESPG določa postopke za zaključitev finančnih prispevkov iz ESPG. V prvih štirih primerih so bili prispevki iz ESPG zaključeni leta 2009:

Preglednica 7 – Prispevki, zaključeni leta 2009

Leto odobritve proračunskega organa | 2007 | 2007 | 2007 | 2008 |

Rok za predložitev končnega poročila | 8. 9. 2008 | 26. 12. 2008 | 17. 1. 2009 | 11. 3. 2009 |

Datum pisma o zaključitvi | 18. 11. 2009 | 1. 9. 2009 | 1. 9. 2009 | 25. 6. 2009 |

Dodeljeni prispevek iz ESPG (50 %) | 2 558 250 | 12 766 150 | 2 028 538 | 681 207 |

Potrjeni delež ESPG dejanskih izdatkov (50 %), kot je navedeno v končnih poročilih | 2 353 583 | 10 273 723 | 1 321 253 | 318 920 |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2007/001 | FR | Peugeot |

EGF/2007/010 | PT | Lizbona “ Alentejo |

EGF/2008/002 | ES | DELPHI |

EGF/2008/004 | ES | Kastilja Leon |

EGF/2009/007 | SE | Volvo |

EGF/2009/009 | AT | Štajerska |

EGF/2009/013 | DE | Karmann |

EGF/2009/019 | FR | Renault |

EGF/2010/002 | ES | Katalonija |

EGF/2010/004 | PL | Velikopoljsko |

Tekstil (NACE: Proizvodnja tekstilij, ref. št. 13) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2007/005 | IT | Sardinija |

EGF/2007/006 | IT | Piemont |

EGF/2007/007 | IT | Lombardija |

EGF/2008/001 | IT | Toskana |

EGF/2008/003 | LT | Alytaus tekstilė |

EGF/2008/005 | ES | Katalonija |

EGF/2009/001 | PT | Sever/Osrednji del |

EGF/2009/004 | BE | Oost-West Vlaanderen |

EGF/2009/005 | BE | Limburg |

EGF/2010/009 | ES | Valencija |

Mobilni telefoni (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, ref. št. 26) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2007/003 | DE | BenQ |

EGF/2007/004 | FI | Perlos |

EGF/2009/002 | DE | Nokia |

Oblačila (NACE: Proizvodnja oblačil, ref. št. 14) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2007/008 | MT | Tekstil |

EGF/2009/018 | LT | Oblačila |

EGF/2010/003 | ES | Galicija |

EGF/2010/014 | SI | Mura |

Gospodinjski aparati (NACE: Proizvodnja električnih naprav, ref. št. 27) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/006 | IT | Gruppo Merloni |

EGF/2009/010 | LT | AB Snaige |

Strojni/elektronski sektor (NACE: Proizvodnja strojev in naprav, ref. št. 28) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/015 | DK | Danfoss Group |

EGF/2009/031 | DK | Linak |

EGF/2010/001 | DK | Nordjylland |

EGF/2010/006 | PL | H.Cegielski-Poznań |

EGF/2010/013 | PL | Podkarpatje |

Tiskarska industrija (NACE: Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, ref. št. 18) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/026 | NL | Severna Holandija in Utrecht |

EGF/2009/027 | NL | Severni Brabant in Južna Holandija |

EGF/2009/028 | NL | Limburg |

EGF/2009/029 | NL | Gelderland in Overijssel |

EGF/2009/030 | NL | Drenthe |

Računalniki (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, ref. št. 26) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/008 | IE | Dell |

Elektronska oprema (NACE: Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, ref. št. 26) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/023 | PT | Qimonda |

EGF/2010/008 | AT | AT&S |

EGF/2010/011 | NL | NXP Semiconductors |

Keramika (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, ref. št. 23) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/014 | ES | Valencija |

Gradbeništvo (NACE: Gradnja stavb, ref. št. 41) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/011 | NL | Heijmans |

EGF/2009/017 | LT | Gradbeništvo |

Metalurgija (NACE: Proizvodnja kovin, ref. št. 24) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/022 | BG | Kremitkovtsi AD |

EGF/2010/007 | AT | Štajerska – Spodnja Štajerska |

Vzdrževanje zrakoplovov (NACE: Popravila in montaža strojev in naprav, ref. št. 33) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/021 | IE | SR Technics |

Založništvo (NACE: Založništvo, ref. št. 58) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/024 | NL | Severna Holandija in Južna Holandija |

EGF/2009/025 | NL | Severni Brabant |

Pohištvo (NACE: Proizvodnja pohištva, ref. št. 31) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/016 | LT | Pohištvo |

Trgovina na drobno (NACE: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, ref. št. 47) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2010/010 | CZ | Unilever |

Trgovina na debelo (NACE: Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, ref. št. 46) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2010/012 | NL | Noord Holland ICT |

Kristalno steklo (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, ref. št. 23) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/012 | IE | Waterford Crystal |

Tesarstvo in stavbno mizarstvo (NACE: Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva, ref. št. 16) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2009/020 | ES | Kastilja Manča |

Kamen/marmor (NACE: Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, ref. št. 23) |

Št. | DČ | Zahtevek |

EGF/2010/005 | ES | Valencija |

[1] Uredba (ES) št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 406, 30.12.2006, str. 1, kakor je bila popravljena z UL L 48, 22.2.2008, str. 82, v vseh jezikih, in UL L 202, 31.7.2008, str. 74, samo v angleškem jeziku.

[2] Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, UL L 167, 29.6.2009.

[3] Sporočilo Komisije Evropskemu svetu Evropski načrt za oživitev gospodarstva, COM(2008) 800 konč. z dne 26.11.2008.

[4] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, COM(2008) 867 z dne 16.12.2008.

[5] Uredba o spremembi, ki sta jo leta 2009 sprejela Evropski parlament in Svet (UL L 167, 29.6.2009), določa začasno povečanje stopnje sofinanciranja s 50 na 65 % (in ne na predlaganih 75 %) do konca odstopanja zaradi krize, ki naj bi se končalo 31. decembra 2011 .

[6] Devet vlog leta 2007 in pet vlog leta 2008 (ena umaknjena vloga, ki je bila pozneje ponovno vložena, se je upoštevala le enkrat: EGF/2008/002 Delphi/ES).

[7] Tiskarska industrija (5), avtomobilski sektor (4), tekstil (3), gradbeništvo (2), gospodinjski aparati (2), strojni/elektronski sektor (2), založništvo (2), mobilni telefoni (1), računalniki (1), kristalno steklo (1), keramika (1), pohištvo (1), tesarstvo in stavbno mizarstvo (1), metalurgija (1), elektronska oprema (1), oblačila (1), vzdrževanje zrakoplovov (1).

[8] To preglednico je pripravila Komisija na podlagi ukrepov, ki so jih predlagale države članice in ki jih je odobril proračunski organ. Ne ustreza popolnoma metodologiji, ki jo uporablja Eurostat in je opisana v dokumentu Labour market policy database – Methodology – Revision of June 2006“ , ker nekateri sofinancirani ukrepi (nadomestila za iskanje zaposlitve, nadomestila za usposabljanje, nadomestila življenjskih stroškov med usposabljanjem ali pri drugih ukrepih aktivne politike trga dela, nadomestila za mobilnost) ne spadajo v nobeno od teh kategorij. Kategorije Eurostatove razvrstitve, ki je v tej preglednici označena z „ni podatkov“, države članice niso predlagale v 10 primerih pomoči iz ESPG, ki so bile odobrene v letu 2009.

[9] Sporočilo Komisije z naslovom Odziv na krizo v evropski avtomobilski industriji , COM(2009)104.

[10] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[11] UL L 132, 29.5.2009, str. 10.

[12] Ta podatek ne vključuje prenosov s spletne strani avdiovizualne službe Evropske komisije, spletnih ali satelitskih televizijskih oddaj ali ponovitev oddaj.

[13] Podrobnejša razčlenitev je na voljo v Prilogi 1.