52010DC0384

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 16.7.2010

COM(2010)384 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugi časovni načrt za TSEStrateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015

SEC(2010)899

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugi časovni načrt za TSEStrateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015

KAZALO

1. Uvod 4

2. Ukrepi, predvideni za obdobje 2010–2015 5

2.1. Nadaljnja revizija seznama / starostne meje za snovi s specifičnim tveganjem (SST) 5

2.1.1. Sedanja zakonodaja 5

2.1.2. Prihodnje možnosti politike 5

2.2. Nadaljnja revizija prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami 5

2.2.1. Sedanja zakonodaja 5

2.2.2. Tekoče raziskave 7

2.2.3. Morebitna postopna ukinitev prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami 7

2.3. Nadaljnja revizija nadzora BSE 8

2.3.1. Sedanja zakonodaja 8

2.3.2. Prihodnje možnosti politike 9

2.4. Nadaljnja revizija ukrepov za izkoreninjenje praskavca 9

2.4.1. Sedanja zakonodaja 9

2.4.2. Pretekle in tekoče raziskave 10

2.4.3. Prihodnje možnosti politike 10

2.5. Izločitev kohorte goveda 10

2.5.1. Sedanja zakonodaja 11

2.5.2. Prihodnje možnosti politike 11

2.6. Hitri testi pred zakolom in po njem 11

2.6.1. Sedanja zakonodaja 11

2.6.2. Tekoče dejavnosti za razvoj laboratorijskih testov 11

2.6.3. Prihodnje možnosti politike 11

3. Drugi scenariji, če se pozitivni trend ne bo nadaljeval z enako hitrostjo v vseh državah članicah 12

4. Sklepna ugotovitev 13

UVOD

V prvem časovnem načrtu za TSE[1][2] so bile opredeljene možne kratko-, srednje- in dolgoročne spremembe ukrepov EU za boj proti TSE, pri čemer je glavna prednostna naloga ostala zagotavljanje varnosti hrane in varstva potrošnikov. Večina kratko- in dolgoročnih ukrepov, ki so bili predvideni v prvem časovnem načrtu za TSE, je bila izvedenih, pozitiven trend pri epidemiji bovine spongiformne encefalopatije (BSE), ki je bil opažen že leta 2005, pa se od takrat nadaljuje. Hkrati se zdi, da je učinek BSE na zdravje ljudi manjši, kot je bilo prvotno ocenjeno.

To sporočilo dopolnjuje delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje priloge, navedene v tem sporočilu, med drugim pa tudi pregled dosežkov prvega časovnega načrta TSE za obdobje 2005–2009.

Cilj za naslednja leta je nadaljevati pregled ukrepov in hkrati zagotoviti visoko raven varnosti hrane. Pravila v zvezi s TSE se in se bodo še naprej postopoma spreminjala na trdni strokovni podlagi. V tem pogledu morajo znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) še naprej igrati pomembno vlogo pri opredeljevanju možnih prihodnjih politik. Prav tako je odločilnega pomena, da se nadaljuje z raziskavami na tistih področjih, kjer so informacije pomanjkljive ali obstajajo vrzeli, zaradi katerih ni mogoče sprejemati trdnih odločitev.

Namen tega sporočila je orisati morebitne prihodnje spremembe, da se omogoči pregled ukrepov in njihova uskladitev s sedanjim stanjem, ko je BSE v populaciji goveda v EU skoraj izkoreninjena. Kljub temu sta potrebna previdnost in nadaljnje spremljanje razmer, če se BSE ponovno pojavi ali če se v populaciji goveda pojavi nov povzročitelj TSE.

Ta pregled mora temeljiti predvsem na znanstvenih mnenjih in tehničnih vprašanjih v zvezi z nadzorom in izvrševanjem novih ukrepov.

UKREPI, PREDVIDENI ZA OBDOBJE 2010–2015

Nadaljnja revizija seznama / starostne meje za snovi s specifičnim tveganjem (SST)

Strateški cilj:

Zagotovitev in ohranjanje trenutne ravni varstva potrošnikov, tako da se še naprej zagotavlja varno odstranjevanje SST, toda spremeni seznam / starostna meja, ob upoštevanju novih in razvijajočih se znanstvenih mnenj.

Sedanja zakonodaja

SST so organi živali, okužene z BSE, s katerimi naj bi se prenašala okužba z BSE. V EU je odstranjevanje SST iz hrane in krme obvezno od leta 2000. Odstranjevanje SST je najpomembnejši ukrep za varovanje javnega zdravja. Seznam SST se določi na podlagi strokovnega znanja in z visoko stopnjo previdnosti. Omejitve uporabe SST vključujejo prepoved uporabe nekaterih proizvodov za proizvodnjo predelanih proizvodov, kot so loj, želatina, kolagen in dikalcijev fosfat, za uporabo v hrani in krmi.

Prihodnje možnosti politike

Vsaka sprememba sedanjega seznama SST mora temeljiti na novih razvijajočih se znanstvenih spoznanjih, obenem pa je treba ohraniti obstoječo visoko raven varstva potrošnikov v EU. Vendar pa je treba pri seznamih SST, ki se morajo odstraniti iz hrane in krme, upoštevati tudi epidemiološke razmere na podlagi podatkov, pridobljenih pri nadzoru BSE. Agencija EFSA se trenutno ukvarja z novo oceno primernosti seznama SST za male prežvekovalce, končno mnenje pa naj bi bilo pripravljeno do konca leta 2010. Ker pa nobena odločitev o obvladovanju tveganja ne zagotavlja popolne odprave tveganja, morajo biti znanstvena mnenja zasnovana na kvantitativnem ali semikvantitativnem pristopu ob upoštevanju ugodnih epidemioloških razmer v zvezi z BSE v Evropski uniji. Treba si je prizadevati za uskladitev seznama SST, pripravljenega v EU, z mednarodnimi standardi Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (OIE) (zlasti za črevesje govedi), če govorijo temu v prid trdna znanstvena mnenja na podlagi kvantitativne ocene tveganj. Obveznost držav članic s statusom zanemarljivega tveganja v skladu s kodeksom OIE[3], da iz hrane in krme odstranijo SST, se lahko ponovno pregleda, če bo vedno več držav članic dosegalo status zanemarljivega tveganja, za katerega ni seznama SST.

Nadaljnja revizija prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami

Strateški cilj:

Pregled nekaterih ukrepov glede sedanje popolne prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji.

Sedanja zakonodaja

Krmljenje goveda, ovac in koz z mesno in kostno moko sesalcev je bilo prepovedano julija 1994. Zaradi obvladovanja tveganja prisotnosti prepovedanih snovi v krmi za prežvekovalce z navzkrižno kontaminacijo, se je ta delna prepoved razširila in 1. januarja 2001 je bila v celotni EU prepovedana uporaba predelanih živalskih beljakovin v krmi za vse živali, rejene za proizvodnjo hrane, z nekaj izjemami, na primer uporabo ribje moke za neprežvekovalce. Vsakršna prisotnost prepovedanih sestavin živalskega izvora v krmi pomeni kršitev prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami, saj zakonodaja ne dovoljuje nikakršne tolerance.

Iz spodnje tabele so razvidne sedanje določbe prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami:

Rejne živali, razen kožuharjev | Hišne živali in kožuharji |

Prežvekovalci | Neprežvekovalci (razen rib) | Ribe |

Predelane živalske beljakovine, razen krvne moke in ribje moke | ND | ND | ND | D |

Krvna moka, pridobljena iz prežvekovalcev | ND | ND | ND | D |

Krvni proizvodi, pridobljeni iz prežvekovalcev | ND | ND | ND | D |

Želatina, pridobljena iz prežvekovalcev | ND | ND | ND | D |

Hidrolizirane beljakovine, razen tistih, ki so pridobljene iz neprežvekovalcev ali iz kož prežvekovalcev | ND | ND | ND | D |

Krvna moka, pridobljena iz neprežvekovalcev | ND | ND | D | D |

Ribja moka | ND[4] | D | D | D |

Krvni proizvodi, pridobljeni iz neprežvekovalcev | ND | D | D | D |

Di- in trikalcijev fosfat živalskega porekla | ND | D | D | D |

Hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz neprežvekovalcev ali iz kož prežvekovalcev | D | D | D | D |

Želatina, pridobljena iz neprežvekovalcev | D | D | D | D |

Jajca, jajčni proizvodi, mleko, mlečni proizvodi, mlezivo | D | D | D | D |

Živalske beljakovine, razen tistih, ki so naštete zgoraj | ND | D | D | D |

D = dovoljeno

ND = ni dovoljeno

Tekoče raziskave

V okviru svojega letnega delovnega programa je referenčni laboratorij Skupnosti za živalske beljakovine v krmi proučil učinkovitost mikroskopske metode pri kvantitativnem določanju prisotnosti sestavin živalskega izvora v krmi (da se oceni skupna količina živalskih beljakovin v krmi, zaradi katere je upravičeno uvesti stopnjo tolerance v krmi). Iz predhodnih rezultatov te ocene je razvidno, da sedanja metoda ni zanesljiva za namen kvantifikacije.

Referenčni laboratorij proučuje tudi učinkovitost različnih novih diagnostičnih metod, s katerimi je mogoče ugotoviti, od katere živalske vrste (prežvekovalci, prašiči ali perutnina) izvirajo sledovi mesne in kostne moke, najdene v krmi. Z obvezno obdelavo beljakovin sesalcev pri 133 °C in 3 barih v 20 minutah je mogoče pridobiti zelo male drobce živalskih beljakovin, ki jih je težko odkriti s trenutnimi analitskimi metodami. Izsledki te študije naj bi bili na voljo v drugi polovici leta 2010.

Morebitna postopna ukinitev prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami

Izhodišče za ponovno revizijo sedanjih določb glede prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami mora temeljiti na tveganju, hkrati pa upoštevati kontrolne instrumente za ocenjevanje (npr. razpoložljivosti zanesljivega testa, s katerim je mogoče ugotoviti, od katere živalske vrste izvirajo sledovi mesne in kostne moke).

- Stopnja tolerance za predelane živalske beljakovine v krmi za rejne živali

Da se ob odkritju prepovedanih predelanih živalskih beljakovin uporabi pristop, ki temelji na tveganju, se lahko določi ustrezna stopnja tolerance.

Decembra 2009 je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) zaprosila za posodobljeno kvantitativno oceno tveganj, povezanih z majhnimi količinami predelanih živalskih beljakovin v krmi. EFSA naj bi podala mnenje do konca leta 2010. Na podlagi njenih zaključkov se lahko predlaga uvedba stopnje tolerance za zelo majhne količine prisotnih predelanih živalskih beljakovin v krmi, ne da bi se tako ogrozili sedanji ukrepi za izkoreninjenje.

- Preklic prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami za neprežvekovalce (prašiči, perutnina, ribe)

Trenutno se predelane živalske beljakovine, ki niso dovoljene za krmljenje s predelanimi živalskimi beljakovinami, uporabljajo predvsem za proizvodnjo gnojil, komposta ali goriva za cementarne. Vendar pa so lahko predelane živalske beljakovine vir beljakovin za rejne živali neprežvekovalce, ki jih je treba krmiti z visoko kakovostnimi beljakovinami. Ker je prenos BSE z neprežvekovalca na neprežvekovalca malo verjeten, se lahko prouči preklic prepovedi uporabe predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz neprežvekovalcev, v krmi za neprežvekovalce, ne da bi preklicali obstoječo prepoved recikliranja znotraj vrst (mesna in kostna moka, pridobljena iz perutnine, bi se na primer lahko uporabljala samo za krmo prašičev in obratno). S ponovno uporabo predelanih živalskih beljakovin v krmi za neprežvekovalce bi lahko EU tudi zmanjšala odvisnost od drugih virov beljakovin.

Tak ukrep pa bi bil sprejemljiv le, če so na voljo potrjeni analitski postopki za ugotavljanje, iz katerih živalskih vrst so pridobljene predelane živalske beljakovine. Poleg tega bo glede na omejitve vsake kontrolne metode pomemben del kakršnega koli pregleda sedanje prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami usmerjanje živalskih beljakovin, pridobljenih iz različnih živalskih vrst. Ugodnosti uporabe predelanih živalskih beljakovin v krmi bo treba oceniti glede na višino naložb, ki bodo potrebne za izpolnjevanje zahtev usmerjanja.

Nadaljnja revizija nadzora BSE

Strateški cilj:

Nadaljnje prilagajanje sistema za spremljanje BSE pri govedu z bolje usmerjenim spremljanjem ob hkratnem ohranjanju zmogljivosti za spremljanje razvoja epidemioloških razmer in oceno učinkovitosti veljavnih zaščitnih ukrepov.

Sedanja zakonodaja

Cilj nadzora je spremljati in oceniti učinkovitost sprejetih kontrolnih ukrepov, na primer prepoved krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami in odstranitev SST s sledenjem razvoja prevalence BSE v obdobju več let.

V skladu z zakonodajo o TSE vsaka država članica vsako leto izvede program spremljanja za BSE, vključno s postopkom naključnega preverjanja z uporabo hitrih testov, odobrenih v ta namen. Ta program zajema vsaj vse govedo, starejše od 30 mesecev, zaklano v običajnih pogojih za prehrano ljudi (zdrave zaklane živali) in vse govedo, starejše od 24 mesecev, ki je poginilo, bilo pokončano ali poslano v zakol v sili (živali s tveganjem).

Države članice, ki lahko na podlagi epidemioloških meril dokažejo, da so se razmere v zvezi BSE na njihovem ozemlju izboljšale, lahko Komisiji pošljejo zahtevek za dovoljenje, da lahko revidirajo svoje programe spremljanja. Od leta 2009 je 17 držav članic[5] dobilo dovoljenje, da pregledajo svoje programe spremljanja in zvišajo starostno mejo za testiranje na 48 mesecev na podlagi ugodnih epidemioloških razmer in pozitivnih mnenj EFSA.

Zaradi zvišanja starostne meje za testiranje se je število testov, izvedenih v EU leta 2009, v primerjavi z letom 2008 zmanjšalo za okrog 30 % (tabela 1 v Prilogi III k delovnemu dokumentu služb Komisije). Kljub temu je še vedno mogoče zagotoviti zanesljivo oceno prevalence in razvoja BSE v državah članicah. Podobno so se znižali stroški, povezani z odkritjem enega primera BSE v klavnici (s 14,15 milijona EUR leta 2008 so se znižali na 10,1 milijona EUR leta 2009, glej tabelo 3 v Prilogi III k delovnemu dokumentu služb Komisije).

Prihodnje možnosti politike

Glede na rezultate tekočih programov spremljanja se lahko za države članice, ki izpolnjujejo epidemiološka merila, predvidi nadaljnja revizija programov spremljanja BSE. Možnosti so naslednje:

- nadaljnje postopno višanje starostne meje za testiranje vseh zdravih zaklanih živali in živali s tveganjem;

- testiranje statističnega vzorca govedi nad določeno starostjo v vsaki podpopulaciji (zdrave zaklane živali in živali s tveganjem);

- testiranje goveda v vsaki podpopulaciji na podlagi datuma njihove kotitve in učinkovitega izvajanja prepovedi krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami.

Vsaka možnost politike mora zagotavljati, da je mogoče v vsakem trenutku zaznati morebitno razširitev epidemije BSE ali pojav novih sevov TSE. Glede na to, da so bili v zadnjih letih v EU odkriti atipični primeri BSE pri živalih, starejših od osem let, morebitna sprememba nadzora BSE ne bi smela vplivati na odkrivanje takih primerov. Poleg tega se zaradi enotnega trga in prostega gibanja govedi iz ene države članice v drugo ne sme spregledati praktičnih vidikov nadzora in vsakršen na novo vzpostavljen sistem mora biti enostaven za upravljanje. Srednjeročno revizija nadzora SBE tudi ne bi smela preprečevati, da države članice v zvezi s tveganjem za BSE ohranijo svoj status v skladu s kodeksom OIE.

Nadaljnja revizija ukrepov za izkoreninjenje praskavca

Strateški cilj:

Prilagoditev sedanjih ukrepov za izkoreninjenje bolezni pri čredah ovac in koz, okuženih s TSE, da se uskladijo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, ter razvoj trajnostnih orodij za nadzor TSE pri čredah malih prežvekovalcev v EU.

Sedanja zakonodaja

Sedanje določbe za izkoreninjenje TSE pri čredah ovac temeljijo na kombinaciji različnih orodij (popolna ali selektivna izločitev dovzetnih živali v okuženih čredah, rejski programi s selekcijo za povečanje odpornosti na TSE pri čredah v visoko genetsko vrednostjo, obnavljanje črede z odpornimi živalmi in strožji nadzor okuženih čred). Pri čredah koz je v primeru klasičnega praskavca edina možnost izločitev.

Za primere atipičnega praskavca so potrebni posebni ukrepi, da se upošteva omejen obseg okužbe; živali niso izločene, vendar so dve plodni leti pod strogim nadzorom glede TSE, poleg tega pa ne smejo zapustiti črede.

Pretekle in tekoče raziskave

Za razliko od ovac pri kozah ni bilo jasno dokazano, ali so genetsko odporne na TSE ali dovzetne zanjo. Končni rezultati pilotne projektne študije, financirane iz sredstev EU in izvedene leta 2008 na Cipru, katere namen je bila določitev učinkov nekaterih genov na odpornost na praskavca / dovzetnost za praskavca pri kozah, so kazali na to, da bi bili lahko nekateri geni pri kozah na Cipru povezani z odpornostjo na / dovzetnostjo za klasičnega praskavca. Glede na pomembnost politike EU za izkoreninjenje bolezni v populaciji koz, so bila dodeljena sredstva EU za pripravo in izvajanje protokola za dodatne študije v dopolnitev prvotnih ugotovitev ciprske pilotne študije. Namen tega protokola, finaliziranega septembra 2009, je pridobiti novo znanje o genetski odpornosti koz na praskavca. Prvi rezultati naj bi bili na voljo leta 2011.

Agencija EFSA in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) skupaj pripravljata znanstveno oceno o morebitni povezavi med TSE pri živalih in ljudeh, rezultati pa bi bili lahko zelo zanimivi kar zadeva možnost prenosa TSE z malih prežvekovalcev na ljudi.

Prihodnje možnosti politike

Zaradi velike kompleksnosti TSE pri malih prežvekovalcih (predvsem zaradi obstoja različnih sevov prionov), negotovosti v zvezi z možnostjo prenosa bolezni na ljudi in velike raznolikosti dejavnikov, ki vplivajo na prenos in ohranjanje praskavca v čredi in med različnimi čredami, je treba nadaljevati premislek glede prihodnjih zakonodajnih ukrepov za nadzor TSE pri čredah malih prežvekovalcev v EU. Možni so naslednji ukrepi:

- vzpostavitev pogojev za certificiranje čred malih prežvekovalcev v zvezi s TSE na podlagi rezultatov hitrih testov in smernic OIE, da se prepreči nepričakovano širjenje praskavca prek okuženih živali, pri katerih se klinični znaki bolezni še ne kažejo;

- nadaljnja prilagoditev ukrepov za atipičnega praskavca, če bodo znanstveni podatki potrdili, da ta sev ni nalezljiv;

- izraba genetske odpornosti koz, če bodo nadaljnje raziskave potrdile genetsko odpornost nekaterih genotipov v populaciji koz;

- nadaljnje spodbujanje genetskega nadzora praskavca pri ovcah z rejskimi programi (izogibati se je treba oplojevanju v ožjem sorodstvu ali genetskemu zdrsu), saj se ti programi zdijo učinkoviti za nadzor bolezni.

V vsakem primeru bodo rezultati prihodnjih raziskav in znanstvena mnenja v zvezi s TSE pri malih prežvekovalcih pomembno vplivala na prihodnje možnosti politike.

Izločitev kohorte goveda

Strateški cilj:

Pregled politike izločanja pri čredah, okuženih z BSE.

Sedanja zakonodaja

Če je na kmetijskem gospodarstvu potrjen primer okužbe z BSE, je treba v skladu s sedanjimi pravili zaklati in popolnoma uničiti govedo iz „kohorte“, v kateri je okužena žival (tj. vse živali, kotene v isti čredi v 12 mesecih pred ali po datumu kotitve okužene živali, ki so se morda hranile z isto kontaminirano krmo kot okužena žival). Z odstopanjem od določb je državi članici mogoče dovoliti, da odloži zakol in popolno uničenje kohorte živali do konca njihove plodne dobe. Do sedaj je za to odstopanje zaprosila samo Nemčija, odobreno pa je bilo leta 2007. Če je okužena žival samica, se uničijo vsi njeni potomci, koteni v dveh letih pred ali po kliničnem začetku bolezni.

Prihodnje možnosti politike

V kohortah v EU je trenutno zelo malo odkritih okuženih živali (leta 2008 sta bili odkriti dve, leta 2009 pa ni bilo nobene), zato se predlaga možnost, da se preneha sistematično izločanje kohort in dovoli zakol teh živali za prehrano ljudi, če so rezultati testov živali pred vstopom v prehranjevalno verigo negativni.

Hitri testi pred zakolom in po njem

Strateški cilj:

Nadaljnje spodbujanje razvoja najboljših hitrih testov za odkrivanje TSE.

Sedanja zakonodaja

Za spremljanje TSE v EU se lahko uporabljajo samo hitri testi, ki so navedeni v zakonodaji o TSE. Preden se hitri test lahko uvrsti na ta seznam, je treba temeljito oceniti njegovo analitsko učinkovitost, Komisiji pa ga mora priporočiti EFSA.

Tekoče dejavnosti za razvoj laboratorijskih testov

Komisija je leta 1999 končala prvo oceno hitrih diagnostičnih testov za BSE pri govedu. Pozneje so bile izvedene še druge ocene hitrih diagnostičnih testov za TSE pri prežvekovalcih. Leta 2007 je Komisija spričo nadaljnjega razvijanja drugih testov sklenila objaviti nov javni razpis za prijavo interesa v zvezi s testi pred in po zakolu za odkrivanje TSE pri velikih (govedo) in malih (ovce in koze) prežvekovalcih. Ta razpis velja za obdobje pet let, njegov namen pa je poiskati nove teste in izbrati tiste, ki so primerni za vključitev v program ocenjevanja na podlagi znanstvenih protokolov EFSA. Razpis proizvajalcem testov, ki so že teste razvili do napredne stopnje, omogoča, da zaprosijo za oceno, ali so njihovi testi ustrezni za uporabo v programih nadzora TSE v EU.

Prihodnje možnosti politike

Če bodo na voljo potrjeni testi pred zakolom, se lahko predvidi testiranje živih živali. Uporabnost te možnosti za nadzor BSE pri govedu je trenutno omejena, vendar bi bila v veliko pomoč pri certificiranju čred malih prežvekovalcev.

DRUGI SCENARIJI, čE SE POZITIVNI TREND NE BO NADALJEVAL Z ENAKO HITROSTJO V VSEH DRžAVAH čLANICAH

Raven zaščite potrošnikov bi morala biti enaka v vsej EU. Zaradi različnih epidemioloških razmer v različnih državah članicah nadaljnje spremembe pridejo v poštev v nekaterih državah članicah, v ostalih pa ne. Pri praktičnem izvajanju bo zato treba sprejeti nekatere spremembe, ki bodo omejene na določene države članice. Kar zadeva sistem nadzora BSE je lahko na primer samo 17 držav članic spremenilo program spremljanja BSE.

Čeprav vsi indikatorji prevalence BSE pri govejih živalih kažejo na to, da povečanje števila okužb z BSE ni verjetno, je treba predvideti druge scenarije za primer, da se število okužb ne zmanjša v vseh državah članicah.

V tem primeru bi bilo mogoče v državah članicah, kjer bo zmanjšanje števila primerov okužb z BSE manjše, predvideti strožje ukrepe v zvezi z odstranjevanjem SST. Končni ukrep bi lahko bil začasni embargo, ki bi omogočal proučitev stanja v posameznih državah članicah, ne da bi se s tem kaznovale druge države članice, kjer negativni trend ne bi bil potrjen.

SKLEPNA UGOTOVITEV

Pregled ukrepov v zvezi s TSE mora temeljiti na ustrezni oceni možnih tveganj za zdravje ljudi in živali, ob upoštevanju obstoječih znanstvenih dokazov in inovacij pa mora ohraniti ali, če je znanstveno utemeljeno, povečati raven varovanja zdravja ljudi in živali. Vendar je popolno odpravo tveganja nemogoče obravnavati kot realističen cilj za katero koli odločitev pri obvladovanju tveganja na področju varnosti hrane, kadar je treba pazljivo pretehtati stroške in koristi ukrepov za zmanjševanje tveganja, da se zagotovi sorazmernost ukrepa. Naloga pristojnega za obvladovanje tveganja je, da določi sprejemljivo raven tveganja ob upoštevanju vseh elementov iz znanstvene ocene tveganja.

Ker bo treba kakršne koli spremembe potrditi tudi z znanstvenim mnenjem, je odločilnega pomena tudi to, da se nadaljuje z raziskavami na tistih področjih, na katerih so informacije pomanjkljive ali obstajajo vrzeli, zaradi katerih ni mogoče sprejemati trdnih odločitev.

Iz izkušenj, pridobljenih v zadnjih dveh desetletjih, je tudi razvidno, da se je BSE zlorabljala v protekcionistične namene, zlasti v tretjih državah. Zato je odločilnega pomena trden in zanesljiv mednarodni okvir, da se zagotovi trgovanje pod varnimi in poštenimi pogoji. EU mora prevzeti vodilno vlogo v organih za določanje mednarodnih standardov za spodbujanje evropskih standardov in politik, ter v čim večji možni meri uskladiti svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi.

Pri določanju prihodnje strategije je treba upoštevati tudi druge nevarnosti za zdravje živali in ljudi, ki so se pojavile v zadnjih letih, na primer salmonelo in odpornost mikrobov na antibiotike. Razpoložljivi dokazi vedno bolj nakazujejo na to, da je treba dati prednost ukrepom proti boleznim, ki so za zdravje ljudi bolj nevarne kot TSE, to pa je treba ustrezno upoštevati tudi pri financiranju iz sredstev EU. Glede na spodbudne trende pri BSE je upravičeno, da se pregledajo možnosti za obravnavo teh drugih nevarnosti.

[1] TSE: transmisivna spongiformna encefalopatija (glej opredelitev v Prilogi I k delovnemu dokumentu služb Komisije).

[2] COM(2005) 322 konč., 15.7.2005.

[3] http://www.oie.int/eng/normes/mcode/en_chapitre_1.11.6.htm.

[4] Dovoljeni so mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko in so namenjeni samo neodstavljenim prežvekovalcem.

[5] Belgija, Ciper, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Avstrija, Slovenija, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo.