52007DC0035

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.2.2007

COM(2007)35 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Notranji trg blaga: temelj konkurenčnosti Evrope

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Notranji trg blaga: temelj konkurenčnosti Evrope(Besedilo velja za EGP)

To sporočilo je predloženo v okviru stalnega pregleda enotnega trga 21. stoletja. Tako zagotavlja kratko analizo ene od štirih svoboščin – in sicer prosti pretok blaga – ter spremlja in pojasnjuje vrsto konkretnih novih pobud, namenjenih izboljšanju prostega pretoka blaga.

Doslej so bile najpomembnejše tehnične ovire, ki so omejevale prosti pretok blaga v EU, odpravljene ali pa se je njihova pojavitev preprečila. Podjetja in državljani so na splošno zadovoljni s sedanjim načinom delovanja notranjega trga blaga.

Vendar rezultati javnega posvetovanja o prihodnosti notranjega trga kažejo vrsto izrazitih slabosti na notranjem trgu blaga, ki še vedno negativno vplivajo na podjetja in potrošnike. Interesne skupine na primer menijo, da zaradi nacionalnih tehničnih predpisov še vedno dejansko nimajo dostopa do proste trgovine v EU. To tudi pomeni, da potrošniki teh proizvodov ne bodo našli na svojih nacionalnih trgih in bo njihova izbira omejena. Interesne skupine se na primer pritožujejo tudi glede nejasnosti in nedoslednosti v sedanjih zahtevah EU za trženje proizvodov ter glede pomanjkljivosti pri CE-označevanju proizvodov. Potrošniki ne razumejo popolnoma pomena CE-označevanja in nekatere države članice so pri uporabi pravil bolj zahtevne od drugih. Certifikati o skladnosti se morda ne priznavajo v drugih državah in proizvajalci imajo pri organih za preskušanje in certifikacijskih organih lahko različne stroške. Poleg tega se veliko državljanov še vedno spoprijema z nepotrebno birokracijo in dodatnimi stroški pri registraciji avtomobila v svoji državi ali prevozu avtomobila vanjo.

Povezan notranji trg brez meja ostaja najboljši način za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Zaradi še vedno preobširne birokracije, formalnosti in negotovosti glede trgovanja z nekaterimi proizvodi znotraj EU to sporočilo predlaga štiri nove pobude za nadaljnje olajšanje prostega pretoka blaga in poenostavitev ter posodobitev pravil in načel notranjega trga v skladu z načeli boljše ureditve:

- predlog uredbe o določitvi postopkov uporabe nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici;

- predlog uredbe o akreditaciji in dejavnostih nadzora trga;

- predlog sklepa o skupnem pravnem okviru za industrijske izdelke;

- razlagalno sporočilo o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice.

Te štiri pobude so temeljni deli prenovljene strategije za delovna mesta in rast. So sestavni del novih ciljev in sklopa pobud, ki jih bo Komisija predložila v stalnem pregledu enotnega trga 21. stoletja.

1. UVOD

Notranji trg blaga je temeljni element evropskega povezovanja. Kar se je začelo pred 50 leti kot del carinske unije z ukinitvijo carin znotraj Evropske skupnosti z letom 1968 in z uvedbo skupne zunanje tarife, je z leti postalo eden od glavnih gradnikov moči in stabilnosti Evrope. Ne glede na veliko zapletenost in obseg te naloge je Skupnosti razmeroma hitro uspelo vzpostaviti pravni okvir, ki je izboljšal vsakdanjik državljanov in podjetij. Notranji trg blaga ni samo glavni katalizator rasti znotraj Skupnosti, temveč ima tudi močan vpliv na zmogljivost EU pri mednarodni konkurenčnosti.

To sporočilo je predloženo v okviru stalnega pregleda enotnega trga 21. stoletja, katerega rezultati bodo v dveh fazah predstavljeni leta 2007; vmesnemu poročilu, predvidenemu februarja 2007 za spomladansko zasedanje Evropskega sveta, bodo jeseni 2007 sledili konkretnejši predlogi. Ta pregled temelji na javnih posvetovanjih, opravljenih leta 2006, in bo zagotovil splošno analizo štirih svoboščin enotnega trga. V končnem poročilu bo predlagana vrsta pobud, ki bodo dopolnile, kar je poudarjeno v tem sporočilu in priloženih predlogih.

To sporočilo spremlja in pojasnjuje vrsto novih pobud za olajšanje nadaljnjega prostega pretoka blaga glede na to, da pri trženju nekaterih proizvodov po vsej EU še vedno obstajajo negotovosti in/ali birokracija.

2. NOTRANJI TRG BLAGA DELUJE DOBRO, ...

Notranji trg blaga je evropska gospodarstva tesneje povezal in trgovina med državami članicami se je močno razširila. Trgovina znotraj EU-27 obsega dve tretjini celotne trgovine in kaže na velik pomen trgovine med 27 državami članicami v primerjavi s trgovino z ostalim delom sveta .

Danes bi si bilo težko zamisliti življenje v EU brez proizvodov, ki ne prihajajo iz matične države. V vsaki trgovini v Evropi je zdaj na voljo obširnejša izbira proizvodov boljše kakovosti. Celo proizvodi za vsakodnevno rabo niso proizvedeni izključno v matični državi, temveč prihajajo iz vse Evrope. Vendar koristi notranjega trga blaga nimajo le državljani EU. Podjetja lahko delajo bolj učinkovito z zmanjšanjem stroškov usklajevanja in v okviru ekonomije obsega, ki jo omogoča uskladitev nacionalnih tehničnih predpisov.

Glede notranjega trga blaga so bile izpolnjene skoraj vse obljube, zapisane v Beli knjigi o dokončnem oblikovanju notranjega trga iz leta 1985. Z uporabo členov 28 do 30 Pogodbe ES in sekundarno zakonodajo ES so bile odpravljene skoraj vse tehnične ovire za blagovno menjavo znotraj EU in zlasti ovire v dobavni verigi. Večina pripravljalnega dela je bila opravljena pred letom 1992. Najbolj pomembne preostale ovire pri blagovni menjavi znotraj EU so na neusklajenem področju ali pri drugih enako pomembnih področjih, kakor sta obdavčitev (kadar stopnja usklajenosti ni zadostna za učinkovito odpravo vseh z davki povezanih ovir in izkrivljanj na enotnem trgu) in intelektualna lastnina.

Ankete kažejo, da je večina podjetij in državljanov zadovoljna s sedanjim načinom delovanja notranjega trga blaga . Na podlagi rezultatov posebne izdaje pregleda stanja notranjega trga glede „10 let notranjega trga brez meja“ (2002), je 76 % podjetij, ki so sodelovala pri anketi in izvažajo v 6 ali več drugih držav EU, ocenilo vpliv notranjega trga na svoja podjetja kot pozitiven. Več kakor 60 % teh podjetij je izjavilo, da je notranji trg prispeval k njihovemu uspehu pri prodaji njihovih proizvodov v drugih državah članicah. Na podlagi nedavne raziskave Eurobarometra[1] trije državljani EU od štirih (75 %) verjamejo, da ima notranji trg blaga pozitiven učinek.

3. ... VENDAR SE HITRO SPREMINJA ...

Od odprave kontrol na notranjih mejah s 1. januarjem 1993 se je stanje znotraj in zunaj Evropske unije drastično spremenilo.

- Potrošnik uživa koristi notranjega trga blaga: od leta 1993 je notranji trg blaga temeljil na odpravi vseh tehničnih ovir v dobavni verigi, tako da je bilo mogoče proizvod lokalno prodati kupcu. Proizvod je bil skoraj izključno na voljo za prodajo kupcu v njegovi državi članici prebivanja. Zbiranje informacij o drugih proizvodih za prodajo drugod v EU je bilo težavno in dolgotrajno. Zdaj je značilna dobavna veriga iz zgodnjih 90 let dopolnjena z novimi dobavnimi verigami. Zaradi vedno večje uporabe interneta, odprave meja znotraj EU, uvedbe eura, zmanjševanja stroškov prevoza itd. imajo kupci/potrošniki precej obširnejšo izbiro v smislu kje, kdaj in kako bodo kupili zadevni proizvod. Zato pogosteje kupujejo proizvode (kakor na primer motorna vozila) v drugih državah članicah ali na daljavo. Zaradi tega je manj možnosti, da podjetja naletijo na ovire pri trgovanju v EU, te možnosti pa so za potrošnike vedno večje.

- Inovacije proizvodov se razvijajo zelo hitro: Pojavljajo se nove tehnologije, ki omogočajo hitro uvajanje novih proizvodov in večjo prilagodljivost proizvodnih procesov.

- Podjetja se morajo hitro prilagajati novim izzivom: Podjetja se zdaj spoprijemajo s pomembnimi izzivi, katerih izvor je ponekod notranje (vedno hitrejši tehnološki razvoj, pomanjkljiva usposobljenost) drugod pa zunanje narave (pričakovanja družbe glede varstva potrošnikov in okolja ter varovanja zdravja). Hkrati se je pojavil tudi nov svetovni gospodarski sistem, katerega značilnost je velika mobilnost. Podjetja EU se spoprijemajo s povečano internacionalizacijo svetovnega gospodarstva, ki jo spodbuja izboljšanje prometnih povezav, zmanjšanje stroškov komunikacijskih storitev, zmanjšanje ovir pri trgovanju in naložbah ter živahna konkurenca in pojav novih svetovnih konkurentov.

4. ... IN NI RAZLOGA ZA POčIVANJE NA LOVORIKAH

Notranji trg blaga kljub mnogim uspehom ni dokončno oblikovan . Treba je upoštevati zadnji tehnološki napredek, globalno okolje in spremenljive zahteve potrošnikov. Izboljšanje notranjega trga je enakomerno stalen proces, ki zahteva nenehen trud, nadzor in posodabljanje.

Komisija je aprila 2006 začela javno posvetovanje o prihodnosti notranjega trga . Na podlagi rezultatov[2] posvetovanja sta kljub temu, da je veliko interesnih skupin zadovoljnih z njegovimi znatnimi dosežki, ugotovljeni dve glavni težavi notranjega trga blaga :

- Nacionalni tehnični predpisi so še vedno pomembne ovire za prosto trgovino znotraj EU. Šibka uporaba in uveljavljanje pravil Pogodbe, zlasti v neusklajenih proizvodnih sektorjih, se štejeta za veliko oviro, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Interesne skupine trdijo, da nacionalni tehnični predpisi še vedno povzročajo znatne ovire za prosti pretok blaga v EU in da to pomeni dodaten upravni nadzor in preskušanja. Interesne skupine menijo, je treba sedanji sistem nadzora trga znatno izboljšati, saj pristopi v državah članicah niso dosledni. Poleg tega države članice nimajo ustreznih virov pri spoprijemanju s stalno spreminjajočim se poslovnim okoljem za trgovino.

- Veliko pravil EU je neskladnih ali obremenjujočih: Interesne skupine se pritožujejo glede nejasnosti in neskladij v pravilih EU. Pri istem proizvodu se na primer uporabljajo različne opredelitve, medtem ko drugi temeljni pojmi sploh niso opredeljeni. Različni postopki za ugotavljanje skladnosti se prekrivajo in organi za ugotavljanje skladnosti se še vedno spoprijemajo s pravnimi ovirami. Interesne skupine zato menijo, da regulativni okvir za blago ostaja preveč razdrobljen. Interesne skupine opozarjajo tudi na pomanjkljivosti CE-označevanja, katerega dejanski pomen je pogosto napačno razumljen.

Poleg tega se postopoma pojavljajo nove ovire za državljane , na primer glede motornih vozil. Prevoz motornih vozil v drugo državo članico je še vedno glavni vir pritožb, zlasti zaradi obremenjujočih postopkov homologacije in registracije. Postopki homologacije za rabljena motorna vozila so pogosto počasni in dragi ter včasih privedejo do prepovedi uporabe avtomobila, ki je bil prej zakonito v uporabi na cestah v drugi državi članici. Pri postopkih registracije avtomobilov s poreklom iz druge države članice se pogosto zahteva veliko upravnih formalnosti.

5. ISKANJE REšITEV

Rezultati javnega posvetovanja o prihodnosti notranjega trga so nedvoumni: kakovost zakonodaje EU glede blaga je treba izboljšati, hkrati pa je treba na notranjem trgu blaga več pozornosti posvetiti potrebam in interesom državljanov .

Komisija zato predlaga štiri različne pobude , in sicer:

- predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov v zvezi z uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES;

- predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov;

- predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za trženje proizvodov;

- razlagalno sporočilo o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice.

Cilj teh ukrepov je rešiti nekaj glavnih težav v zvezi z notranjim trgom blaga, ki so se pojavile na podlagi javnega posvetovanja o prihodnosti notranjega trga, s predlaganjem naslednjih rešitev:

5.1. Odprava pomembnih ovir za prosto trgovino, ki so jih povzročili nacionalni tehnični predpisi

Načelo prostega pretoka blaga je določeno v Pogodbi ES in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Pogodba zavezuje države članice, da sprejmejo proizvode, ki so zakonito proizvedeni ali trženi v drugi državi članici in niso predmet usklajevanja na ravni Skupnosti, razen kadar je trgovinska omejitev izrecno upravičena na podlagi prevladujočih zahtev v splošnem javnem interesu, kakor je varovanje človekovega zdravja ali varstvo okolja. To pomeni, da je mogoče nekatere nacionalne ovire upravičiti, drugih pa ne.

Vendar so v praksi tehnične ovire za prosti pretok blaga znotraj EU še vedno splošno razširjene. Tehnične ovire se ustvarijo z nacionalnimi pravili, ki obvezujejo podjetja, da proizvode, ki se zakonito tržijo v državi članici porekla, prilagodijo pravilom namembne države članice. V eni od anket je okoli 35 % podjetij poročalo o težavah zaradi tehničnih predpisov v drugi državi članici in okoli 50 % podjetij je svoje proizvode sklenilo prilagoditi tem predpisom[3].

Na podlagi več dejavnikov je pojasnjeno, zakaj te ovire še vedno obstajajo . Mnogim podjetjem primanjkuje znanja in izkušenj, časa, ustreznih človeških virov in denarja za uveljavitev svojih pravic v državi članici, kjer nameravajo prodajati svoje proizvode. Obstaja tudi splošno pomanjkanje ozaveščenosti podjetij in nacionalnih organov o načelu prostega pretoka blaga. Pogosto se spoprijemajo s pravno negotovostjo glede dokaznega bremena v primeru spora. Poleg tega so podjetja pri odločitvi o trženju proizvoda v drugi državi članici izpostavljena tveganju. Podjetja težko vnaprej ugotovijo, ali svoje proizvode lahko zakonito prodajajo v drugi državi članici. Čeprav je Sodišče potrdilo načelo, da so države članice posameznikom dolžne povrniti izgubo in škodo, povzročeno s kršitvami neposredno veljavne zakonodaje Skupnosti, za katere so lahko odgovorne, ta negotovost v praksi povzroča izogibanje tveganju: podjetja ne želijo tvegati in se izogibajo vsem morebitnim konfliktom ali razpravam z nacionalnimi organi namembne države članice.

Načelo prostega pretoka blaga je opredeljeno v Pogodbi in je bilo predmet vrste sodb Sodišča. Prizadevanja, da bi načelo postalo v celoti pripravljeno za izvajanje, je treba okrepiti, da bi se lahko proizvodi, ki se zakonito tržijo v eni državi članici, enostavno tržili drugod v EU. Predlog uredbe o določitvi postopkov v zvezi z uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES zato omogoča, da se podjetja lahko zanesejo na to načelo Pogodbe in imajo nacionalne uprave orodja za njegovo izvajanje.

Vodilo predloga je preglednost in učinkovitost : preglednost informacij, ki si jih morajo izmenjati podjetja in nacionalni organi, ter učinkovitost s preprečevanjem kakršnega koli podvajanja pregledov in preskušanja, ob omogočanju, da države članice ohranjajo visoko raven varstva svojih potrošnikov in okolja. Predlog zlasti obravnava dokazno breme z določitvijo postopkovnih zahtev za zavrnitev dostopa posameznega proizvoda na trg. Predlog določa, da mora namembna držav članica pisno upravičiti natančno določen tehnični ali znanstveni razlog pri svojem namenu, da zavrne dostop proizvoda na nacionalni trg. Gospodarski subjekt bo imel pravico zagovarjati svoj primer in predložiti trdne argumente pristojnim organom.

5.2. Dajanje proizvodov na trg: najprej varnost!

Postopni razvoj notranjega trga blaga je ustvaril paleto različnih pravil in postopkov. Nekateri od njih so zelo obremenjujoči za podjetja in nadzorne organe ter povzročajo nepotrebno visoke upravne stroške in pravne nedoslednosti pri uporabi. Čeprav so bili tehnični predpisi prvotno zasnovani za izboljšanje zdravja in varnosti, lahko postanejo tudi instrumenti za tržni protekcionizem.

Prvič, pravila za ugotavljanje skladnosti proizvodov za podjetja in organe je treba poenostaviti. Trenutno morajo nekateri proizvodi prek različnih postopkov, da se izpolnijo zahteve več različnih direktiv. Na mnogih področjih morajo podjetja zagotoviti skladnost ne le z enim zakonodajnim aktom, temveč z različnimi pravnimi instrumenti. Zaradi različnega besedila in konceptov podjetja vedno težje razumejo svoje pravne obveznosti. Tako so prisiljena, da vedno pogosteje iščejo pravni nasvet za pravilno izvajanje zakonodaje. V nekaterih primerih so proizvajalci za certificiranje istega proizvoda na podlagi različnih direktiv prisiljeni proizvod celo predložiti različnim organom za preskušanje. Poleg tega je nujno postalo neodvisno in veljavno potrdilo o usposobljenosti, nepristranskosti in neoporečnosti organov za ugotavljanje skladnosti.

Drugič, dejavnosti nadzora trga so temeljne za varstvo potrošnikov pred nevarnimi proizvodi ali proizvodi, neskladnimi s predpisi. Varnost evropskega trga je v velikem obsegu odvisna od dejavne in enotne uveljavitve zahtev Skupnosti za varnost proizvodov. Vendar nacionalni organi nimajo potrebnih sredstev za učinkovito in dosledno izvajanje nadzora trga. Neprestano se spoprijemajo z novimi izzivi, na primer s hitro spreminjajočimi se gospodarstvi, novimi proizvodi na trgu in naraščajočim obsegom uvoza iz tretjih držav. Poleg tega povečana internacionalizacija in zapletenost trgovinskega poslovanja še otežujeta prepoznavanje akterjev v distribucijski verigi in organi pogosto ne uspejo najti prave osebe, na katero se bi pri težavi obrnili.

Način sedanje organiziranosti nadzora trga v Evropi ni več ustrezen za notranji trg brez notranjih meja. Proizvodi so prosto v prometu znotraj Skupnosti, ne da bi morali prehajati prek kakršnih koli notranjih kontrolnih točk, pooblastila nacionalnih organov pa so omejena na njihovo ozemlje.

Posledica tega je, da nevarni proizvodi uidejo varovalom in so dani na trg. Ti proizvodi pogosto pomenijo tveganje za zdravje in finančno tveganje za potrošnika. To stanje povzroča tudi nepošteno konkurenčno prednost za subjekte, ki ne upoštevajo pravil, zlasti na cenovno občutljivih področjih. Zaradi neupoštevanja materialnih ali postopkovnih zahtev lahko veliko prihranijo pri stroških usklajevanja in zato svoje proizvode ponudijo po nižjih cenah od svojih konkurentov, ki spoštujejo zakonodajo.

Zato je treba dejavnosti nadzora trga uskladiti in okrepiti na celotnem notranjem trgu brez meja, kjer je pogosto potrebno usklajeno vseevropsko ukrepanje.

Tretjič, CE-označevanje potrebuje boljšo zaščito. Teoretično je vloga CE-označevanja enostavna: izvršnim organom in potrošnikom je izkazano, da proizvajalec izjavlja, da je uporabil vse veljavne direktive ES. Proizvod, ki ima znak CE, ima zato koristi prostega pretoka znotraj Skupnosti.

Poleg tega mnogi trgovci znotraj in zunaj EU ne razumejo vedno pomena CE-označevanja in vrsta proizvodov, ki imajo znak CE, ni skladnih z zakonodajo. Ti proizvodi običajno ne zagotavljajo enake stopnje varnosti kot skladni proizvodi in zato pomenijo veliko tveganje za potrošnike. Poleg tega se neskladni proizvodi lahko proizvedejo z manjšimi stroški. To stanje zato povzroča nepošteno konkurenčno prednost za subjekte, ki ne upoštevajo pravil.

Predlog sklepa o skupnem okviru za trženje proizvodov bo poenostavil različne postopke za ugotavljanje skladnosti za proizvode, da se prepreči prekrivanje in skrčijo obremenjujoči postopki. Predstavil bo tudi usklajene določbe za prihodnjo zakonodajo.

Skupaj s tem predlogom bo Komisija zagotovila pravno varstvo znaka CE z njegovo registracijo kot kolektivna znamka. To novo varstvo bo javnim organom zagotovilo hitro in učinkovito ukrepanje proti zlorabam. Zaščitilo bo tudi podjetja, ki upoštevajo pravila, pred nepoštenimi trgovci, ki na proizvod, ki ne omogoča visoke varnostne ravni, potrebne v Evropi, pritrdijo znak CE.

Predlog uredbe o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov bo olajšal ugotavljanje skladnosti z akreditiranjem laboratorijev in organov za preskušanje, da bodo njihovi certifikati in poročila o preskušanju brez težav sprejeti v vsej EU.

Varnost potrošnika ostaja v ospredju. Predlog uredbe o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov bo tako tudi okrepil dejavnosti nadzora trga po vsej EU, da bodo lahko neskladni proizvodi enostavno prepoznani in umaknjeni s trga.

5.3. Pomoč državljanom glede prevoza avtomobila v drugo državo članico

Komisija je v Agendi državljanov[4] obljubila, da bo odpravila nekatere ovire za državljane. Ovire se pogosto pojavijo, kadar državljani kupijo motorno vozilo v drugi državi članici. Kljub temu, da so nekateri ukrepi (na primer sistem homologacije celotnega vozila ES in nova uredba o skupinskih izjemah glede uporabe pravil konkurence za prodajo in servisiranje motornih vozil) znatno olajšali čezmejni nakup motornih vozil, se mnogo državljanov še vedno spoprijema z nepotrebno birokracijo in dodatnimi stroški pri registraciji ali prevozu svojega avtomobila v državo stalnega prebivališča. Veliko praktičnih težav zaradi birokratskih formalnosti registracije še vedno pomeni oviro za državljane pri nakupu avtomobila v tujini.

Verjetno je, da bo večina teh težav dolgoročno izginila, ko bodo vsi avtomobili imeli usklajeno potrdilo o registraciji.

Komisija se je zato odločila za objavo razlagalnega sporočila o postopkih za registracijo motornih vozil s poreklom iz druge države članice . Glede na nedavni razvoj v evropski zakonodaji in sodni praksi Sodišča to sporočilo zagotavlja izčrpen pregled načel prava ES, ki se uporabljajo za registracijo vozil v državi članici, ki ni država nakupa, in za prenos registracije med državami članicami.

Sporočilo bo uporabljeno kot osnova pri sestavi Vodnika za državljane o prevozu vozil znotraj EU.

6. SKLEP

Ena od glavnih prednostnih nalog Evropske komisije je izboljšati delovanje notranjega trga blaga za podjetja in državljane. Temeljne zahteve niso tako drugačne od tistih iz leta 1985, ko je Komisija objavila Belo knjigo o dokončnem oblikovanju notranjega trga, in iz leta 1993 ob vzpostavitvi enotnega evropskega trga. Tako takrat kot danes je povezan trg brez meja najboljši način za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Boljše delovanje notranjega trga blaga tako pomeni bistven element prenovljene strategije za delovna mesta in rast, ki lahko EU pomaga doseči konkurenčnost in uspeh v svetovnem gospodarstvu, kjer so trgi naših glavnih trgovinskih partnerjev veliki in enotni. Te štiri pobude so pomemben korak v tej smeri. So bistveni del nove strategije enotnega trga za 21. stoletje.

[1] http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/index_en.htm.

[2] SEC(2006)1215, 20.9.2006.

[3] Drugo dvoletno poročilo o uporabi načela vzajemnega priznavanja na enotnem trgu – COM(2002) 419 konč. z dne 23. julija 2002.

[4] COM(2006) 211, 10.5.2006.