52004DC0700

Bruselj, 20.10.2004

KOM(2004) 700 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o preprečevanju in boju proti financiranju terorizma

z ukrepi za izboljšanje izmenjave informacij, krepitev preglednosti in povečanje sledljivosti finančnih transakcij

KAZALO

1. UVOD 3

2. PREGLED BOJA PROTI FINANCIRANJU TERORIZMA 3

3. FINANCIRANJE TERORIZMA TER IZMENJAVA IN ANALIZA INFORMACIJ 4

3.1. Izmenjava informacij med pristojnimi organi 4

3.2. Izmenjava informacij med pristojnimi organi in zasebnim sektorjem 5

3.3. Sodelovanje z zasebnim sektorjem 6

4. FINANCIRANJE TERORIZMA IN SLEDLJIVOST FINANČNIH TRANSAKCIJ 6

4.1. Finančne preiskave 6

4.2. Prenos sredstev 6

4.3. Transakcije zunaj formalnega finančnega sistema 7

4.4. Ugotavljanje istovetnosti strank 7

5. FINANCIRANJE TERORIZMA IN PREGLEDNOST 7

5.1. Pravne osebe 7

5.2. Neprofitni/dobrodelni sektor 8

6. FINANCIRANJE TERORIZMA IN HORIZONTALNI UKREPI 8

6.1. Zamrznitve premoženja 8

6.2. Učinkovito in ciljno naravnano usposabljanje 9

6.3. Varnostne raziskave 9

6.4. Zunanje dejavnosti 10

7. SKLEPI 10

PRILOGA 1 11

PRILOGA 2 13

PRILOGA 3 18

1. UVOD

Na svojem izrednem zasedanju 21. septembra 2001 je Evropski Svet pozval Svet, da sprejme vse potrebne ukrepe za boj proti financiranju terorizma. Kot odziv na teroristične napade na Madrid 11. marca 2004 je Evropski svet sprejel Deklaracijo o boju proti terorizmu[1]. Deklaracija je zavezala Unijo in njene članice „…da storijo vse kar je v njihovi moči za boj proti vsem oblikam terorizma…“ in opredelila številne strateške cilje za dosego tega cilja. Ti vključujejo obveznost Unije in njenih članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe „da teroristom zmanjšajo dostop do finančnih in drugih gospodarskih virov“ . Revidiran „Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu“[2] določa podrobne predloge za razvoj boja proti financiranju terorizma.

To sporočilo proučuje nadaljnje ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za najbolj učinkovit boj proti financiranju terorizma. Na podlagi preudarkov iz tega sporočila so v Prilogi 1 našteti potencialni nadaljnji ukrepi v boju proti financiranju terorizma, ki jih je potrebno nadalje proučiti glede izvedljivosti ter stroškov/koristi. Priloga 2 vsebuje povzetek ukrepov EU sprejetih po oktobru 2001, ki so relevantni v boju proti financiranju terorizma. Priloga 3 našteva pomembne ukrepe, o katerih razprava še teče.

2. PREGLED BOJA PROTI FINANCIRANJU TERORIZMA

Financiranje terorizma zajema dva posebna vidika – financiranje terorističnih napadov in terorističnih mrež. Ocenjuje se, da je bombardiranje v Madridu stalo le 8.000 EUR. Dokazi navajajo na sklep, da imajo tudi transakcije za financiranje terorističnih mrež, za razliko od specifičnega napada, na splošno majhno denarno vrednost. Ker so ti zneski majhni in obstaja majhna verjetnost, da bi sami po sebi sprožili sum, ko se gibljejo skozi finančni sistem, je odkrivanje finančnih transakcij za namene financiranje terorizma težavno.

To ne pomeni, da finančnim institucijam ni treba uporabljati metod za preprečevanje pranja denarja za odkrivanje financiranja terorizma. Pomeni pa, da je potrebno razviti in uporabljati dodatne metode, osredotočene na glavna tveganja, ki so jih izpostavile obveščevalne službe, z namenom spodkopavanja logistike in aktivnosti terorističnih mrež in s širšim pristopom, kot je samo izsuševanje finančnih tokov. Predvsem je treba zagotoviti, da morajo financerji terorizma delovati v sovražnem okolju, kjer so vse možnosti visoko tvegane.

Na ravni EU je bil narejen pomemben napredek v boju proti terorizmu in njegovem financiranju[3]. Če naj bodo ti ukrepi učinkoviti v boju proti financiranju terorizma, jih morajo države članice ustrezno izvajati in uporabljati – ostajajo številne pomembne vrzeli[4].

V boju proti financiranju terorizma je mogoče opredeliti tri glavna področja: izboljšano sodelovanje pri izmenjavi informacij, povečana sledljivost finančnih transakcij in večja preglednost pravnih subjektov. Z učinkovitim obravnavanjem teh področij je mogoče doseči pomembne nadaljnje koristi na področju preventivnega motenja terorističnih dejavnosti, zmanjšanja finančnih tokov terorističnim skupinam in povečanem razumevanju terorističnih mrež.

Treba je najti pravo ravnotežje med preventivnimi/oteževalnimi ukrepi na eni strani in državljanskimi pravicami na drugi. Potrebno je na primer zagotoviti, da državljanstvo ali verska pripadnost osebe ne postaneta podlaga za sum. Preventivno in represivno delovanje morajo usmerjati ustrezni obveščevalni podatki ali drugi objektivni dokazi za sum, da je oseba vpletena v teroristične dejavnosti.

Vprašanja varstva podatkov so v središču razprave o načinu izboljšanja boja proti financiranju terorizma. Vse izjeme od direktiv Skupnosti o varstvu podatkov[5], kot je preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, morajo biti nujne, ustrezne in zakonsko predvidene. Za okrepitev sodelovanja med policijo in sodstvom ob istočasnem zagotavljanju zanesljivega varstva podatkov je načrtovan skladen pravni okvir na ravni Unije, na podlagi skupnih standardov glede obdelovanja osebnih podatkov. Takšna politika bo vsebovala ustrezna varovala , da obdelava osebnih podatkov s strani obveščevalnih služb, policije, carinskih organov in sodstva spoštuje načela varstva osebnih podatkov, ki so zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah.

3. FINANCIRANJE TERORIZMA TER IZMENJAVA IN ANALIZA INFORMACIJ

3.1. Izmenjava informacij med pristojnimi organi

Izmenjava informacij med ustreznimi telesi na nacionalni ravni je ravno tako pomembna kot tovrstna izmenjava na ravni EU in na mednarodnih ravneh. V obeh primerih obstaja potreba po vzpostavitvi struktur sodelovanja in izmenjave, ki zajemajo davčne organe, finančne nadzorne organe, pravosodne organe, obveščevalne službe, organe kazenskega pregona in organe, ki so odgovorni za upravni zaseg[6] . Takšna mreža bi lahko predstavljala forum za strukturirano izmenjavo informacij o osebah, ki jih sodelujoča telesa preiskujejo.

Sporočilo o izboljšanju dostopa do informacij organom kazenskega pregona iz junija 2004 je predlagalo ukrepe za izboljšanje izmenjave podatkov med ustreznimi telesi[7]. Njegov namen je bila vzpostavitev evropske obveščevalne zmogljivosti kazenskega pregona, kjer bi ustrezni organi lahko uporabljali dostopne informacije v svojem boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Sporočilo[8] o boju proti terorizmu v Prilogi vsebuje predlog za Sklep Sveta o omogočanju dostopa do najpopolnejših in najnovejših podatkov zadevnim službam ter Europolu in Eurojustu. Obveznost izmenjave informacij bi veljala za vsa teroristična kazniva dejanja, vključno s sodelovanjem v dejavnostih teroristične skupine s kakršno koli obliko financiranja.

Cilj FIU.NET, ki jo financirajo države članice in Komisija, je vzpostavitev računalniške mreže za izmenjavo obveščevalnih informacij med FIU enotami. V skladu z revidirano definicijo FIU enot, sprejeto na zasedanju Egmonta junija 2004, bo FIU.NET postal pomemben element v omogočanju izmenjave informacij povezanih s financiranjem terorizma. Komisija in države članice morajo v nadalje zagotoviti zadostno financiranje in druga ustrezna sredstva za FIU.NET.

Europolov projekt „SUSTRANS“ poskuša ugotavljati povezave med transakcijami in terorističnimi dejavnostmi. Potrebna je nadaljnja obravnava vprašanja ali naj poročila SUSTRANS-a o sumljivih transakcijah postanejo del Informacijskega sistema Europola ali naj se za ta namen vzpostavi ločena baza podatkov teh poročil. Mnoge države članice ne posredujejo ustreznih informacij, da bi projekt SUSTRANS dosegel svoj potencial[9]. Nadalje bi Protokol Konvenciji o Europolu[10], ki razširja pristojnost Europola na vse kršitve v zvezi s pranjem denarja, znatno povečal učinkovitost SUSTRANS-a, vendar zaradi počasne ratifikacije v določenih državah članicah[11] še vedno začel veljati. Države članice, ki Protokola še niso ratificirale naj to storijo po hitrem postopku.

Skupne preiskovalne enote je treba nadalje uveljavljati v čezmejnih preiskavah financiranja terorizma in so dobro opremljene za sodelovanje s skupinami organov kazenskega pregona, tožilci in sodniki. Izmenjava obveščevalnih podatkov s kazenskimi tožilci bi izboljšala možnosti uspešnih sodnih postopkov.

3.2. Izmenjava informacij med pristojnimi organi in zasebnim sektorjem

Izmenjava podatkov v realnem času med organi kazenskega pregona/obveščevalnimi službami in zasebnim sektorjem na splošno (finančne transakcije in tudi nakup letalskih vozovnic, najema avtomobilov) lahko igra ključno vlogo tako v preventivnem kot v represivnem delovanju organov kazenskega pregona v boju proti terorizmu in njegovem financiranju. To bi lahko omogočalo sledenje finančnim transakcijam v realnem času.

Finančni sektor nima informacij, s katerimi lahko enote FIU (in drugi) razpolagajo med analiziranjem sumljivih transakcij in finančnih vzorcev osumljencev. Pomanjkanje neposrednega dostopa do informacij omejuje sposobnost enot FIU za konfiguriranje podatkov iz številnih različnih virov. Pogovori s finančno skupnostjo, varnostnimi službami in enotami FIU morajo ugotoviti kje ležijo težave in kateri so najbolj stroškovno učinkovit načini za njihovo reševanje. Možna rešitev bi bila enotam FIU odobriti poln dostop do namenskih baz podatkov, ki se nahajajo v finančni skupnosti in so pod njenim nadzorom. To bi lahko omogočilo povezovanje subjektov, ugotavljanje denarnih tokov in sledenje virov. Zaradi zaupnosti podatkov bi finančne ustanove lahko odobrile dostop na osnovi „kodiranih“ podatkov.

3.3. Sodelovanje z zasebnim sektorjem

Za zagotavljanje, da finančna skupnost in druge panoge zasebnega sektorja prednostno obravnavajo boj proti terorizmu, je potrebno vzpostaviti in ohranjati kontakte na visoki ravni med organi kazenskega pregona, specializiranimi za terorizem, in predstavniki zasebnega sektorja. Treba je nadalje razvijati ustrezne mehanizme za sodelovanje, izmenjavo informacij in povratne informacije med obveščevalnimi službami in finančnimi ustanovami.

4. FINANCIRANJE TERORIZMA IN SLEDLJIVOST FINANČNIH TRANSAKCIJ

4.1. Finančne preiskave

Države članice morajo zagotoviti, da imajo organi kazenskega pregona sredstva za razvoj zmogljivosti finančnega preiskovanja, ki jim omogoča sledenje denarnim tokovom nazaj do osebe, ki zagotavlja financiranje, in naprej do terorističnih celic. Finančno preiskovanje mora biti v državah članicah prednostno obravnavano in mora postati redni del vseh sodnih preiskav osumljenih teroristov.

Treba je spodbujati določitev ali ustanovitev nacionalnih teles, namenjenih ugotavljanju, sledenju, zamrznitvi in zaseganju terorističnega (in drugega kriminalnega) premoženja z uporabo preiskovalnih, finančnih in pravnih znanj. Tovrstna telesa bi lahko predstavljala tudi kontaktno točko za svetovanje finančni skupnosti o zamrznitvah in povezanih vprašanjih ter pristojnim organom v tretjih državah glede statusa posameznikov ali skupin. Treba je nadalje spodbujati vzpostavitev mreže sodelovanja med tovrstnimi telesi[12].

Vzpostavitev ustreznih povezav med dejavnostmi financiranja in boju proti terorizmu/terorističnim napadom bi omogočala finančne podatke pretvoriti v obveščevalne podatke, ki bi lahko nato postali dokazi. Ker finančne ustanove uporabljajo elektronske kanale komuniciranja, je delo glede zbiranja elektronskih dokazov ključnega pomena. Namen evropskega projekta „CTOSE“[13] je doseči skupen dogovor o ukrepih, ki so potrebni za predstavitev elektronskih dokazov na sodišču. Zbiranje elektronskih dokazov mora postati ključna prednostna naloga.

4.2. Prenos sredstev

Evropska Komisija bo jeseni 2004 sprejela osnutek Uredbe o podatkih plačnika, ki spremljajo prenos sredstev . V njej so določeni predpisi o podatkih plačnika, ki spremljajo prenos sredstev, da se zagotovi takojšnja dostopnost osnovnih podatkov organom, ki so zadolženi za boj proti terorizmu. Predlog bo povečal sledljivost sredstev in ga je potrebno čim hitreje začeti izvajati v finančnem sektorju, ki prosi Svet in Parlament za hiter sprejem.

4.3. Transakcije zunaj formalnega finančnega sistema

Neformalni sistemi denarnih nakazil, npr. Hawala, so pomembni načini prenosa nelegalnega denarja. Komisija pripravlja osnutek Direktive o novem pravnem okviru za plačila v notranjem trgu, da zagotovi usklajeno izvajanje SR VI v pravo Skupnosti. Načrtovan regulativni režim za nakazovalce denarja bo predvideval registracijo ustanov za prenos denarja z uvedbo posebnih dovoljenj in bo upošteval tudi profil tveganja ponudnikov storitev z vzpostavitvijo posebnih nadzornih zahtev.

Priljubljena metoda teroristov za prenašanje sredstev je preko posameznikov, ki denar in druge enakovredne instrumente prenašajo preko meja. Treba je razviti in uporabiti tehnologijo za odkrivanje tega pojava. Nujno je sprejeti tudi ustrezen instrument EU za vprašanje kurirjev, ki prenašajo gotovino. Predlog Komisije za Uredbo o denarnih tokovih [14] , pogajanja o kateri so bila neupravičeno odložena, mora biti prednostna naloga, da se med nizozemskim predsedstvom zagotovi sprejem skupnega stališča.

Uporaba velikih gotovinskih plačil za poslovanje predstavlja šibko točko financiranja terorizma, ki ostaja v veliki meri neraziskana. Predlog Tretje direktiv o pranju denarja razširja preventivni mehanizem sistema proti pranju denarja na gotovinska plačila za blago, ki je dražje od 15.000 EUR.

4.4. Ugotavljanje istovetnosti strank

Finančne ustanove že imajo dolžnost ugotavljati istovetnost in poznati svoje stranke. To je nujno potrebno v prizadevanju organov kazenskega pregona v boju proti terorizmu. Morda bi bilo smiselno vzpostaviti skupne evropske standarde glede preverjanja istovetnosti strank in hranjenja podatkov o istovetnosti .

Lahko bi razmislili o vzpostavitvi elektronske baze podatkov primerkov EU (in drugih) osebnih dokumentov za organe kazenskega pregona in zasebni sektor, vključno s primerki ponarejenih dokumentov. Primerjava predloženih dokumentov bi lahko organom in podjetjem pomagala pri odkrivanju možnih ponaredkov.

5. FINANCIRANJE TERORIZMA IN PREGLEDNOST

5.1. Pravne osebe

Odsotnost mednarodnih standardov za ključne mehanizme, ki se uporabljajo pri globalnih finančnih transakcijah, vključno z mednarodnimi podjetji, skladi in „offshore“ finančnimi ustanovami, ustvarja stopnjo finančne nepreglednosti, ki predstavlja prednost za financerje terorizma. Evropska komisija namerava kot prispevek k tej razpravi sprožiti analizo stroškov in koristi široke vrste ukrepov za preglednost.

Izboljšanje preglednosti pravnih oseb je ključni element v boju proti infiltraciji terorističnih organizacij in njihovih simpatizerjev. Sporočilo Komisije z dne 29. marca 2004 o boju proti terorizmu je poudarilo možne koristi vključitve mehanizmov za diskvalifikacijo posameznikov ali podjetij obsojenih za kazniva dejanja, povezana s terorizmom ali organiziranim kriminalom v zakonodajo o ustanavljanju in upravljanju pravnih oseb. Na podoben način bi učinkovit mehanizem izmenjave informacij o obsodbah v EU lahko pomagal preprečiti terorističnim skupinam in/ali njihovih financerjem infiltrirati se v legitimne dejavnosti.

5.2. Neprofitni/dobrodelni sektor

Preglednost je glavno vprašanje glede dobrodelnega/neprofitnega sektorja. V preteklih letih se je znatno povečalo število dobrodelnih/neprofitnih organizacij in zneski pomoči, ki jo razdeljujejo. Mnoge takšne organizacije zbirajo denar namenjen v krizna žarišča. Ko denar enkrat prispe na ta območja, se znatno zmanjša možnost zanašanja na mednarodno sodelovanje za sledenje namembnosti tega denarja, zlasti če se denar po teh območjih giblje v obliki gotovine.

Potrebno je nadalje razmisliti o minimalnem standardu nadzora EU z namenom povečanja preglednosti sektorja [15]. To bi lahko bilo v obliki obvezujoče uredbe ali kodeksa ravnanja za prostovoljni sektor. Primerni standardi preglednosti bi lahko vključevali letno objavo neodvisno revidiranih računov, predpise o upravljanju podjetij in obvezno revizijsko sledljivost izdatkov. Glede na veliko število neprofitnih/dobrodelnih organizacij s sedežem zunaj EU in z izpostavam v eni ali več državah članicah, bi morali ukrepi preglednosti imeti učinek tudi zunaj EU.

V večini držav članic ima dobrodelni sektor poseben davčni položaj, tako da imajo davčni organi podrobne informacije o prihodkih in izdatkih večine ustanov dobrodelnega sektorja. Vlogo davčnih organov v smislu posebnega predloga VIII je treba nadalje razmisliti.

Evropska komisija bo okrepila svoje avtomatično zbiranje obveščevalnih podatkov, zbiranje informacij in orodja analize za dobrodelni sektor. Komisija bo izvedla študijo izvedljivosti s pomočjo Europola, da oriše dobrodelni sektor EU-25 članic glede na številne razsežnosti, ki bi lahko pomagale ugotavljati visoka tveganja terorističnih dejavnosti ali drugih kriminalnih dejavnosti. Študija naj bi tudi vsebovala pregled nacionalnih poskusov analiz tveganja, če obstajajo, in bo poskušala opredeliti metodologijo za ugotavljanje šibkih točk in kazalcev tveganja.

6. FINANCIRANJE TERORIZMA IN HORIZONTALNI UKREPI

6.1. Zamrznitve premoženja

Mehanizem EU za označbo teroristov in terorističnih skupin poleg Al Kaide[16], ki je bil vzpostavljen zlasti za omogočanje zamrznitve premoženja, ni izdelal seznama, ki bi ga lahko šteli za izčrpnega in popolnoma učinkovitega. Izgleda, da so glavni razlogi za to različne interpretacije pogojev za označbo in posledični zastoji zaradi zahteve po soglasnosti, čeprav je verjetno imelo vpliv tudi pomanjkanje napotkov tretjim državam, ki nameravajo sprožiti zahtevo za označbo. Ključni pogoj za izboljšanje učinkovitosti je standardna interpretacija in pristop na mestih razhajanja, vključno z:

- označbo skupin in subjektov, ki so se po označbi preimenovali;

- označbo organizacij, ki delujejo kot „frontna organizacija“;

- označbo voditeljev skupin in subjektov, ki so že bili označeni.

Elektronski zbirni seznam ciljnih finančnih sankcij je skupna pobuda Evropske komisije in evropskih bank[17]. Gre za zbirni seznam oseb in subjektov, ki so predmet finančnih sankcij EU. Ker se finančne sankcije uporabljajo od dneva objave v Uradnem listu , bo Komisija poskušala zagotoviti, da je baza podatkov posodobljena na dan objave Uradnega lista. Finančne ustanove so zaprosile za napotke glede ugotavljanja ali gre za označeno osebo. Takšni napotki bi povečali učinkovitost sankcij in, ker gre za finančne sankcije EU, bi bilo najbolje, da jih pripravita Svet ali Komisija (npr. v priporočilu).

6.2. Učinkovito in ciljno naravnano usposabljanje

Nujna je prisotnost primernega števila dobro usposobljenih oseb znotraj pristojnih organov.

Treba je spodbujati ustrezno število usposobljenih finančnih preiskovalcev. Evropska komisija in Europol sta začela skupni projekt za določitev minimalnih standardov na področju usposabljanja na področju finančnega preiskovanja v EU. Namen je promocija najboljše prakse in skupnega minimalnega pristopa do usposabljanja na področju finančnega preiskovanja.

CEPOL ima ključno vlogo v razvoju evropske kulture finančnega preiskovanja in drugega usposabljanja med vodilnimi policijskimi uslužbenci in širjenjem najboljše prakse na tem ključnem področju.

6.3. Varnostne raziskave

Evropska komisija upravlja protiteroristično raziskovalno dejavnost, ki lahko med drugim podpira boj proti financiranju terorizma. „Pripravljalna akcija za krepitev evropskega industrijskega potenciala na področju varnostnih raziskav“ ima proračun v višini 15 milijonov EUR za leto 2004 in načrtovana proračuna za leti 2005, v višini 24 milijonov EUR in 2006 v višini 26 milijonov EUR. Leta 2003 je bila vzpostavljena skupina oseb (GoP) z nalogo predlagati ključne usmeritve, načela in prednostne naloge za bodoči Evropski program varnostnih raziskav („ESRP“) v skladu s cilji politik EU. Poročilo Gop[18] predlaga ustanovitev ESRP od leta 2007 dalje s financiranjem vsaj v višini 1 milijarde EUR na leto, poleg že obstoječih sredstev. Kot nadaljnji ukrep je Komisija dne 7. 9. 2004 sprejela sporočilo „ Varnostne raziskave: naslednji koraki“ [19] . Zabeležila je predlog poročila, ki izraža potrebo po ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za varnostne raziskave za svetovanje o vsebini in izvajanju ESRP in za predložitev predloga za ESRP na začetku leta 2005, ki naj postane del 7. okvirnega raziskovalnega programa Skupnosti od leta 2007 dalje. Področja, kjer je potrebno spodbujati nadaljnje raziskave, vključujejo deljeno reševanje težav med pristojnimi organi EU in socialno-kognitivne konfiguracije, značilne za učinkovit koordiniran boj proti financiranju terorizma.

6.4. Zunanje dejavnosti

Boj proti financiranju terorizma mora predstavljati sestavni del političnega dialoga EU in programov tehnične pomoči tretjim državam, vključno z razvojem priložnostnega dialoga na ravni strokovnjakov. Skupna prizadevanja v boju proti financiranju terorizma bodo še naprej pomemben in reden del sodelovanja med EU in ZDA.

Finančna zavetja, ki dovoljujejo nepregledno bančno poslovanje in podjetniške strukture, predstavljajo zatočišče za denar teroristov. Evropska unija mora spodbujati večjo preglednost in izmenjavo informacij s tretjimi državami in odvisnimi ali pridruženimi ozemlji. Pozitivno delovanje bi lahko pomagalo partnerjem preseči regulatorne, tehnične ali gospodarske težave pri uvajanju večje preglednosti, in sicer v obliki okrepljene tehnične pomoči, kjer ima EU kot celota pomembne izkušnje, ali z določeno obliko gospodarske pomoči. Letni in vmesni pregledi državnih strateških dokumentov lahko tudi omogočajo ustrezne dejavnosti. Komisija bo spremljala učinkovitost in napredek prekomorskih finančnih zavetij v smeri večje preglednosti.

7. SKLEPI

Oteževanje zbiranja denarja za teroriste je eden od elementov boja proti financiranju terorizma. Poleg tega je sledenje finančnim in drugim transakcijam učinkovit način za iskanje teroristov in njihovih financerjev ter za motenje teroristične dejavnosti. To bi se omogočilo s povečano preglednostjo finančnih transakcij in pravnih subjektov, vključno s tistimi, ki delujejo v neprofitnem sektorju. Za resnično učinkovitost in doseganje izmenjave podatkov v realnem času in preventivne in represivne dejavnosti v boju proti financiranju terorizma je treba doseči tesnejše sodelovanje in izboljšane mehanizme izmenjave informacij na nacionalni, EU in mednarodni ravni, tako med pristojnimi organi, kot med njimi in zasebnim sektorjem.

PRILOGA 1

Nadaljnji možni ukrepi, pomembni za boj proti financiranju terorizma

Izmenjava podatkov:

- Vzpostavljanje ustreznih mehanizmov za dosego večstranske koordinacije z vsemi organi in telesi, ki so vključeni v nadzor in odkrivanje nepravilnosti v finančnem sektorju (vključno s davčnimi organi, telesi za finančni nadzor, Ministrstvom za pravosodje, obveščevalnimi službami, organi kazenskega pregona, organe, zadolženimi za upravne ukrepe zamrznitve).

- Spodbujanje ustreznih mehanizmov izmenjave informacij med obveščevalnimi službami in tožilci.

- Spodbujanje kazenskega pregona na podlagi obveščevalnih podatkov, tako da se zagotovi dostop do informacij zasebnega sektorja za lajšanje zbiranja podatkov o osumljencih, njihovo odkrivanje in lociranje.

- Spodbujanje sodelovanja in drugih mehanizmov za omogočanje sledenje v realnem času in izmenjavo podatkov s pomočjo finančnih in drugih sistemov.

- Proučevanje načinov za izboljšanje komunikacije med enotami FIU in finančno skupnostjo preko večjega dostopa do pomembnih baz podatkov.

Sledljivost finančnih transakcij:

- Spodbujanje finančnega preiskovanja kot metode kazenskega pregona v državah članicah. Spodbujanje vzpostavitve skupnih minimalnih standardov usposabljanja za finančno preiskovanje v EU preko skupnega projekta Komisije/Europola.

- Spodbujanje ustanovitve nacionalnih teles namenjenih ugotavljanju istovetnosti, sledenju, zamrznitvi in zaseganju terorističnega (in drugega kriminalnega) premoženja in izvajanja mreže sodelovanja med temi telesi, za omogočanje sodelovanja pri sledenju hitro premikajočih terorističnih in drugih kriminalnih sredstev.

- Spodbujanje organizacijskih in tehničnih ukrepov, ki so potrebni za predložitev elektronskih dokazov na sodišču.

- Proučevanje potrebe po skupnih minimalnih standardih EU za preverjanje istovetnosti strank.

- Proučevanje predloga za bazo podatkov s primerki vseh osebnih dokumentov izdanih v EU in širše, za lažje ugotavljanje ponarejenih osebnih dokumentov, ko finančne ustanove preverjajo istovetnost stranke.

- Napotki glede standardov pri ugotavljanju, ali je katera koli dana oseba označena oseba, z namenom povečanja učinkovitosti finančnih sankcij (glej oddelek 6.1).

Preglednost:

- Proučevanje nadaljnjih ukrepov, ki bi lahko bili potrebni za povečano preglednost pravnih subjektov ob upoštevanju predlogov, ki jih bo vsebovala načrtovana študija Komisije o oceni stroškov in koristi ukrepov za preglednost.

- Proučevanje nadaljnjih EU mehanizmov za diskvalifikacijo posameznikov ali podjetij, obsojenih za kazniva dejanja, povezana s terorizmom ali organiziranim kriminalom.

- V neprofitnem/dobrodelnem sektorju ocenjevanje primernih EU ukrepov za preglednost in mehanizmov za zagotovitev njihovega spoštovanja skupaj z metodami za ugotavljanje visokega tveganja financiranja terorizma ali drugih kriminalnih dejavnosti.

Zaseg premoženja:

- Spodbujanje standardne interpretacije označb skupin ali subjektov, ki so se po označbi preimenovali, označbe organizacij ki delujejo kot „frontne organizacije“ in označba voditeljev skupin ali subjektov, ki so že bili označeni.

PRILOGA 2

1. Ukrepi sprejeti na ravni EU, ki so pomembni za boj proti financiranju terorizma.

Od oktobra 2001 je bilo na ravni EU sprejeto pomembno število ukrepov, usmerjenih v boj proti terorizmu, kot tudi preprečevanju, da bi te organizacije pridobivale, zadrževale in uporabljale denar in sredstva. Skupaj s prejšnjimi ukrepi predstavljajo močno orožje v arzenalu Unije v boju proti terorizmu in njegovem financiranju.

Zakonodajni ukrepi

1.1. Akt Sveta z dne 16. oktobra 2001 v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji o pripravi Protokola h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 326 z dne 21. novembra 2001 str.1)

Ta akt predvideva izmenjavo podatkov med državami članicami glede bančnih računov katere koli osebe, ki je predmet sodne preiskave. Ni še bil ratificiran in države članice se poziva k pospešitvi tega postopka.

1.2. Direktiva 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra, ki spreminja Direktivo Sveta 91/308/EGS o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (UL L 344 z dne 28. decembra, str. 76)

Druga direktiva o pranju denarja, ki spreminja direktivo iz leta 1991, je bila sprejeta decembra 2001. Opredelitev kriminalne dejavnosti, ki povzroča pranje denarja, je razširjena na ves organiziran kriminal in številne resne zločine, vključno s kaznivimi dejanji povezanimi s terorizmom. Poleg kreditnih, finančnih in z njimi povezanih ustanov so sume pranja denarja dolžni sporočiti tudi računovodje, odvetniki, notarji, nepremičninski posredniki, igralnice in trgovci z dragim blagom.

1.3. Sklep Sveta z dne 6. decembra 2001 o razširitvi pooblastila Europolu za obravnavanje hujših oblik mednarodnega kriminala, navedenih v Prilogi h Konvenciji o Europolu (UL C 362 z dne 18. decembra 2001, str.1)

Učinek Sklepa Sveta je bil omogočiti Europolu, da obravnava hujše oblike mednarodnega kriminala, navedene v Prilogi Konvenciji o Europolu, kot so umor, huda telesna poškodba, ugrabitev, jemanje talcev, organiziran rop in nelegalna trgovina z orožjem. Pooblastila Europola naj vključujejo podporo kazenskemu pregonu proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom.

1.4. Skupno stališče Sveta z dne 27. decembra 2001 o boju proti terorizmu (2001/930/SZVP) (UL L 344 z dne 28. decembra 2001, str. 90)

Skupno stališče določa številne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v boju proti terorizmu. Glavni ukrepi, vsebovani v Skupnem stališču so: kriminalizacija financiranja terorizma znotraj EU, zaseg vsega finančnega premoženja in ekonomskih virov oseb in subjektov, ki so vpleteni v terorizem, prepoved dajanja finančne ali druge pomoči takim osebam ali subjektom, zahteva po sprejetju ukrepov za preprečevanje vsakršne oblike podpore tistim, ki so vpleteni v teroristična dejanja, izvajanje dejavnosti za preprečevanje terorističnih dejanj in odrekanje zatočišča za tiste, ki so vpleteni v takšna dejanja.

1.5. Skupno stališče Sveta z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (2001/931/SZVP) (UL L 344 z dne 28. decembra 2001, str. 93)

Skupno stališče določa osnovni seznam oseb, skupin in subjektov vpletenih v teroristična dejanja[20]. Določa merila, ki naj se uporabljajo pri odločanju, kdo naj se šteje za terorista in vključi na seznam ter dejavnosti, ki predstavljajo teroristično dejanje. Imena na seznamu se pregledujejo vsaj enkrat ne šest mesecev. V skladu s skupnim stališčem mora Evropska skupnost zahtevati zaseg sredstev in drugega finančnega premoženja ali ekonomskih virov in prepoved izvajanja finančnih storitev vsem osebam, skupinam ali subjektom na seznamu. Države članice so dolžne pomagati druga drugi pri preprečevanju in boju proti terorističnim dejanjem.

1.6. Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, z dne 28 decembra 2001, str. 70)

Uredba predvideva zaseg sredstev, finančnega premoženja in ekonomskih virov določenih oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v terorizem, prepoved dajanja sredstev na razpolago tem osebam, skupinam in subjektom ter prepoved izvajanja finančnih storitev za njih. Svet pooblašča, da vzpostavi in vzdržuje seznam oseb, skupin in subjektov, ki so vpleteni v terorizem[21]. Predvidena je tudi dodelitev pravice za porabo zasženih sredstev v skladu z Uredbo za zadovoljevanje osnovnih človeških potreb in določenih drugih plačil (npr. davki, stroški itd.).

1.7. Sklep Sveta z dne 27. decembra 2001 o vzpostavitvi seznama določenega v členu 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 posebnih omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in entitetam zaradi boja proti terorizmu (2001/927/ES) (UL L 344 z dne 28. decembra 2001, str. 83)

Ta odločitev vsebuje seznam oseb, skupin in subjektov proti katerim je treba uvesti posebne ukrepe v skladu z Uredbo Sveta št. 2580/2001. Posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov za katere veljajo ukrepi, ki jih uvaja Uredba, je bil objavljen sedemkrat, zadnjič v Sklepu Sveta 2004/306/ES.

1.8. Sklep Sveta z dne 28 februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boj proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ) (UL L 63 z dne 6. marca 2002 str. 1)

Ta Sklep ustanavlja Eurojust, ki naj ga sestavljajo odposlani tožilci, sodniki ali policisti iz vsake države članice. Cilji Eurojusta so spodbujanje in izboljšanje koordinacije med pristojnimi organi držav članic in podpora pristojnih organov v državah članicah, za dosego večje učinkovitosti njihovih preiskav in sodnega pregona.

1.9. Skupno stališče Sveta z dne 27. maja 2002 o omejevalnih ukrepih proti Osami bin Ladnu, članom organizacije Al Kaida in talibanom ter drugim osebam, skupinam, podjetjem in subjektom v zvezi z njimi in ki razveljavlja Skupna stališča 96/746/SZVP, 1999/727/ SZVP, 2001/154/ SZVP in 2001/771/ SZVP (2002/402/ SZVP) (UL L 139 z dne 29 maja 2002, str. 4)

Prepoveduje dobavo orožja idr. Osami bin Ladnu, članom organizacije Al Kaida in talibanom ter povezanim osebam ali skupinam v skladu z UNSCR 1267(1999) in 1333(2000). Predvideva tudi zaseg njihovih sredstev in ekonomskih virov in jim prepoveduje dajati sredstva in ekonomske vire na razpolago. Skupno stališče se redno preverja.

1.10. Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, z dne 29. maja 2002, str. 9)

Ta Uredba zasega sredstva in ekonomske vire ter prepoveduje dajati sredstva in ekonomske vire na razpolago velikemu številu oseb, skupin in subjektov, ki so našteti v Prilogi. Komisija je to uredbo spremenila 36 krat z namenom posodabljanja seznama oseb, skupin in subjektov, ki so predmet omejitev, ki jih Uredba določa, zadnja objava je bila Uredba Komisije (ES) št.1728/2004. Spreminjanje seznama je stalen proces.

1.11. Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah (2002/465/PNZ) ( UL L 162 z dne 20. junija 2002, str. 1)

Namen okvirnega sklepa je narediti boj proti mednarodnemu kriminalu kar najbolj učinkovit. Smatra se za primerno, da je treba sprejeti poseben pravno zavezujoč instrument o skupnih preiskovalnih skupinah, za uvedbo skupnih preiskav na področju trgovanja z mamili in ljudmi ter terorizma, in da morajo biti kot prednostna naloga vzpostavljene skupine za boj proti terorističnim zločinom. Okvirni sklep predvideva, da lahko dve ali več držav članic ustanovijo skupno preiskovalno enoto za določen namen in za omejen čas za izvedbo sodne preiskave v eni ali večih državah ustanoviteljicah skupine. Države članice morajo uveljaviti Okvirni sklep do 1. januarja 2003.

1.12. Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (2002/475/PNZ) ( UL L 164 z dne 22. junija 2002, str. 3)

Okvirni sklep zahteva od držav članic, da sprejmejo skupno opredelitev teroristične kršitve, kot je določena v členu 1. Države članice tudi zavezuje k kriminalizaciji določenih dejanj, povezanih s terorističnimi skupinam ali terorizmom, kot je vodenje ali sodelovanje v dejavnostih terorističnih skupin, vključno s financiranjem njenih dejavnosti na kakršen koli način, ter spodbujanje, pomoč ali podpora in poskus izvesti kaznivo dejanje terorizma. Države članice so morale okvirni sklep uveljaviti do 31. decembra 2002. Junija 2004 je Komisija izdelala poročilo, v katerem analizira nacionalne ukrepe, ki so bili sprejeti v skladu z Okvirnim sklepom(COM 2004 409 z dne 8.6.2004).

1.13. Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ) (UL L 190 z dne 18. julija 2002, str. 1)

Okvirni sklep v vsaki državi članici predvideva izvedbo sodne odločitve, ki je bila sprejeta v drugi državi članici, o priprtju in predaji osebe za namene sodnega postopka ali izvršitve zaporne kazni. Okvirni sklep med kaznivimi dejanji pokriva tudi terorizem. Po 1. januarju 2004 bodo izročitve med državami članicami urejala pravila sprejeta v skladu z Okvirnim sklepom. Države članice so morale do 31. decembra 2003 sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z Okvirnim sklepom.

1.14. Direktiva o trgovanju na podlagi notranjih informacij in manipuliranju trga (zlorabi trga) (2003/6 z dne 28. januarja 2003) (UL L 96 z dne 12. aprila 2003, str. 16)

Direktivo o trgovanju na podlagi notranjih informacij in manipuliranju trga (zlorabi trga) sta Svet in Parlament sprejela 3. decembra 2002. Terorist lahko zlorabijo finančne trge s financiranjem dejavnosti preko trgovanja na podlagi notranjih informacij ali manipuliranja trga (uporaba čistega denarja na umazan način) ali s pranjem „umazanega“ denarja in manipuliranjem trga. Direktiva o zlorabi trga prispeva k krepitvi boja proti kriminalnim dejavnostim na finančnih trgih.

1.15. Sklep Sveta z dne 19. decembra 2002 o izvajanju posebnih ukrepov za policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu s členom 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2003/48/PNZ) (UL L 16 z dne 22. januarja 2003, str. 68)

Sklep se nanaša na dostop in zbiranje informacij, ki se tičejo in so posledica sodnih preiskav in postopkov glede terorističnih kaznivih dejanj, ki vključujejo kogar koli od ljudi, skupin ali subjektov, ki so našteti v prilogi Skupnega stališča 2001/931/SZVP z namenom posredovanje Europolu in Eurojustu. Zadevni podatki se nanašajo na istovetnost osebe, skupine ali subjekta, dejanj, ki so predmet preiskave ali pregona, in povezav s povezanimi primeri. V primerih, ki vključujejo kogar koli od oseb, skupin ali subjektov iz seznama, Sklep poziva tudi k skupnim preiskovalnim skupinam, če je to primerno, hitro obravnavanje zahtev po vzajemni pravni pomoči in priznavanje in izvajanje sodnih odločitev v povezavi s terorističnimi kaznivimi dejanji in izmenjavo informacij.

1.16. Ratifikacija mednarodnih konvencij v skladu z Resolucijo VS ZN 1373 (2001)

V skladu z resolucijo 1373 (2001) so države članice sprejele politično obvezo, kot to določa člen 14 Skupnega stališča 2001/930/SZVP, da postanejo podpisnice Konvencije ZN o financiranju terorizma (New York, 9. december 1999) in 12 drugih konvencij o terorizmu.

1.17. Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196 z dne 2. avgusta 2003, str. 45)

Ta okvirni sklep uvaja načelo vzajemnega priznavanja sodnih zahtev za zaseg premoženja in dokazov. Določa pravila po katerih mora država članica priznati in izvršiti takšne ukaze pristojnega pravosodnega organa druge države članice. Uporablja se za ukaze zasega za namen pridobivanja dokazov ali naknadno zaplembo premoženja. Za ta namen je terorizem vključen med kazniva dejanja, za katera ni potrebno preverjanje dvojne kaznivosti.

PRILOGA 3

1. NASTAJAJOčI UKREPI NA RAVNI EU, KI SO POMEMBNI ZA BOJ PROTI FINANCIRANJU TERORIZMA

1.1. Osnutek okvirnega sklepa o zaplembi s kriminalom povezanih prihodkov, pripomočkov in premoženja

Osnutek okvirnega sklepa poskuša uskladiti določene določbe, povezane z zaplembami v državah članicah, zlasti v povezavi z „razširjeno zaplembo“. V skladu s tem konceptom bo imelo sodišče pravico v določenih okoliščinah odrediti zaplembo premoženja obtožene osebe, med drugim če bo sodišče popolnoma prepričano, da premoženje osebe izvira iz drugih kriminalnih dejavnosti. Okvirni sklep je prejel politično podporo junija 2004, vendar je še vedno predmet proučitvenih pridržkov držav članic.

1.2. Osnutek okvirnega sklepa o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi

Namen tega osnutka sklepa je spodbujati sodelovanje med državami članicami in priznavanje in izvajanje odredb o zaplembi premoženja. Države članice zavezuje k priznavanju in izvrševanju odredb o zaplembi na svojem ozemlju, ki jih je izdalo sodišče, pristojno za kazenske zadeve v drugi državi članici. Osnutek okvirnega sklepa je prejel politično podporo decembra 2002, vendar je še vedno predmet številnih proučitvenih pridržkov.

1.3. Nadzor velikih denarnih premikov – Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju pranja denarja s pomočjo carinskega sodelovanja

25. junija 2002 je Komisija sprejela poročilo hkrati s predlogom Uredbe o uvedbi nadzora nad velikimi denarnimi premiki z osebami, ki vstopajo ali zapuščajo Skupnost. Predlagana uredba bi dopolnjevala direktiv Skupnosti o pranju denarja in obvezovala osebe, ki vstopajo ali zapuščajo carinsko območje Skupnosti z gotovino ali enakovrednimi instrumenti v vrednosti 15.000 EUR ali več, da ti ustrezno deklarirajo.

1.4. Predlog za tretjo Direktivo o pranju denarja

Predlog za tretjo Direktivo o pranju denarja je Komisija sprejela 30. junija 2004. Namen predloga je zagotoviti skupen pristop v celotni EU do 40 predlogov FATF, kot so bili revidirani junija 2003. Predlaga razširitev direktive na sklade in ponudnike podjetniških storitev, uvaja bolj podrobne zahteve glede primerne previdnosti strank in ugotavljanja istovetnosti lastnika, ki ima korist, ter razširja preventivni mehanizem proti pranju denarja na transakcije, za katere se sumi, da so povezane s financiranjem terorizma.

1.5. Predlog za Sklep Sveta o izmenjavi podatkov in sodelovanju glede terorističnih kaznivih dejanj

Evropska Komisija je 29. marca 2004 sprejela Sporočilo o boju proti terorizmu, vključno s financiranjem terorizma[22]. Sporočilo v prilogi vsebuje predlog Sklepa Sveta, ki vpletenim službam omogoča dostop do najpopolnejših in najsodobnejših informacij. Predlog Komisije razširja obseg izmenjave informacij na vsa teroristična kazniva dejanja v pomenu Okvirnega sklepa z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu. Obveza za izmenjavo informacij bi veljala za vsa teroristična kazniva dejanja ali kazniva dejanja, povezana s teroristično skupino, ki je znana državam članicam, vključno s sodelovanjem pri dejavnostih teroristične skupine s kakršno koli obliko financiranja. Izmenjava informacij bo veljala na vseh stopnjah postopka. Europolu in Eurojustu je potrebno posredovati informacije o terorističnih kaznivih dejanjih na vseh stopnjah postopka, vključno z obsodbami.

1.6. Predlog za Uredbo o podatkih plačnika, ki spremljajo denarne transferje

Evropska komisija namerava tekom oktobra ali novembra 2004 sprejeti predlog Uredbe o podatkih plačnika, ki spremljajo denarne transferje. Predlog Uredbe prenaša Posebni predlog VII v pravo Skupnosti. Določa predpise o podatkih plačnika, ki spremljajo denarne transferje, da se organom zadolženim za boj proti terorizmu zagotovi takojšna dostopnost osnovnih informacij, ki jim pomagajo pri njihovi nalogi. Ti predpisi pomenijo številne obveznosti, ki veljajo za vse izvajalce plačilnih storitev v plačilni verigi. Izvajalec plačilnih storitev plačnika mora zagotoviti, da denarni transfer vsebuje popolne, natančne in smiselne podatke o plačniku. Vsak vmesni izvajalec plačilnih storitev mora zagotoviti, da se vse informacije o plačniku, ki spremljajo transfer, ohranijo s transferjem ali, da se hranijo ustrezni arhivi. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila mora imeti učinkovite postopke na osnovi tveganja, da lahko identificira plačila, ki nimajo popolnih podatkov o plačniku in po potrebi sporoči sumljive transakcije organom pristojnim za boj proti terorizmu.

1.7. Osnutek direktive o novem pravnem okviru za plačila v notranjem trgu

Komisija dela na zgornjem osnutku predloga, ki bo zagotovil usklajeno vključevanje Posebnega predloga VI Finančne akcijske projektne skupine v pravo Skupnosti in tako zagotovil enake pogoje za vse ponudnike. Načrtovan nadzorni režim za nakazovalce denarja poleg registracije ponudnika z uvedbo posebnih dovoljenj za ponudnike plačilnih storitev, predvideva tudi upoštevanje posebnih profilov tveganja teh ponudnikov z vzpostavitvijo posebnih nadzornih zahtev.

[1] Bruselj, 29. marec 2004, 7906/04

[2] 10586/04 z dne 15. junija 2004

[3] Glej Prilogo 1

[4] Na primer Poročilo Komisije iz junija 2004 o spoštovanju Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu v državah članicah navaja številne pomanjkljivosti na nacionalni ravni (KOM(2004) 409).

[5] Zlasti splošna Direktiva o varstvu podatkov 95/46/ES in Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.

[6] Nizozemski FEC je primer takšnega sodelovanja in predstavlja mrežo, ki združuje splošne obveščevalne in varnostne službe, davčne službe, agencijo za fiskalni in gospodarski sodni pregon.

[7] Dokument KOM(2004) 429 z dne 16.6.2004.

[8] Sporočilo Evropske komisije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v boju proti terorizmu in ostalim oblikam resnega kriminala, zlasti za izboljšanje izmenjave informacij z dne 29.3.2004. KOM(2004) 221.

[9] Julija 2004 je Evropski glavni direktorat za pravosodje in notranje zadeve pisal tistim državam članicam, ki so ratificirale Konvencijo o Europolu in ne posredujejo ustreznih podatkov za namene SUSTRANS-a. V pismu je zaprosil za obrazložitev, zakaj niso posredovani ustrezni podatki. Odgovori so bili zahtevani do 20. septembra 2004.

[10] Akt Sveta z dne 30.novembra 2000 o oblikovanju Protokola, ki spreminja člen 2 in Prilogo Konvencije o Europolu (UL C 358 z dne 13. decembra 2000, str. 1).

[11] Od nekdanje EU 15 članic so naslednje države članice ratificirale Protokol: Nemčija, Španija, Francija, Grčija, Portugalska, Finska, Švedska in UK. Od novih držav članice so Protokol ratificirale vse razen Estonije..

[12] Preko svojega programa financiranja AGIS za leto 2004 Evropska komisija trenutno financira dva projekta na tem področju in sicer mrežo CARIN in oceno večagencijskih alternativnih strategij za obravnavanje nezakonitih prihodkov kriminalne dejavnosti – pričakovanje Evropske unije.

[13] http://www.ctose.org

[14] Predlog Evropske komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju pranja denarja s pomočjo carinskega sodelovanja (COM(2002)328-C5-0291/2002-2002/0132(COD)).

[15] Evropska komisija je dne 29. oktobra organizirala delavnico o vprašanju pristopa EU k preprečevanju zlorabe dobrodelnega sektorja za namene financiranja terorizma.

[16] Skupno stališče 2001/931/SZVP in Uredba (ES) št. 2580/2001.

[17] Zveza evropskih bank, Skupina evropskih hranilnic, Evropska zveza zadružnih bank, Evropska zveza javnih bank.

[18] „Raziskovanje za varno prihodnost“, Poročilo GoP na področju varnostnih raziskav, ISBN 92-894-6611-1, Luxembourg Office for Official Publications of the European Communities, 2004.

[19] KOM(2004) 353.

[20] Najnovejša različica seznama je določena v Skupnem stališču 2004/500/SZVP.

[21] Najnovejša različica seznama je določena v Sklepu Sveta 2004/306/ES.

[22] KOM(2004) 221.