52004DC0353

SPOROČILO KOMISIJE - Znanost in tehnologija, ključna pojma za prihodnost Evrope - Usmeritve politike za podpiranje raziskovanja v Uniji

1. LIZBONA IN RAZISKOVANJE

1.1. Evropski raziskovalni prostor in ťcilj 3 %Ť

1. Znanstveno raziskovanje, tehnoloski razvoj in inovacije so v sredisču ekonomije znanja ter ključni dejavniki rasti, napredka, tekmovanja med podjetji in zaposlovanja. Zato je Komisija v svojem Sporočilu o prihodnjem finančnem okviru Unije [1] kot pomemben cilj utrdila krepitev evropskega raziskovalnega napora in predlagala povečanje raziskovalnega proračuna Unije, ki bi ga s povezovanjem vseh dejavnosti [2] bilo potrebno podvojiti.

[1] ťOblikovanje nase skupne prihodnosti - Politični izzivi in proračunska sredstva razsirjene Unije 2007-2013Ť, COM (2004) 101 z dne 10. 2. 2004.

[2] S tem so torej zajete dejavnosti na področju vesolja in varnosti.

2. Osnutek Evropskega raziskovalnega prostora, ki je bil marca 2000 predlagan na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni, je ustvaril referenčni okvir za raziskovanje v Evropi. Na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni, marca 2002, se je sama Unija osredotočila na cilj, da do leta 2010 dvigne evropski raziskovalni napor na 3 % BDP Unije, od tega bi 2/3 sredstev prislo iz zasebnih investicij ter 1/3 iz javnega sektorja. Z 2 % BDP Unije se le-ta danes nahaja za Zdruzenimi drzavami (2,8 %) in Japonsko (več kot 3 %).

3. V tem kontekstu je za doseganje ciljev, ki so bili določeni v Lizboni, krepitev raziskovalnega napora na evropski ravni nujno potrebna.

1.2. Krepitev evropskega raziskovalnega napora

4. Raziskovanje je zaradi rastoče kompleksnosti vse drazje. V 20 letih se je strosek razvoja enega zdravila več kot podvojil, strosek nove mikroelektronske komponente pa podeseteril. Poleg tega obstaja veliko razvojnih potreb, na katere se nobena drzava članica sama ne more učinkovito odzvati.

5. Evropska industrijska politika zahteva zdruzitev razvojnih naporov na evropski ravni, se posebej pa v visoko tekmovalnih sektorjih kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, biotehnologija in nanotehnologija, aeronavtika ali vodikova energetska tehnologija.

6. Dejavnost Unije ima priznano ťevropsko dodano vrednostŤ, ki je bila ustvarjena iz kombinacije njenih učinkov na več ravneh:

- Z vzpostavitvijo ťkritičnih masŤ virov, se posebej na ključnih področjih za rast kot so mikroelektronika, telekomunikacije, biotehnologija ali aeronavtika [3] ;

[3] Na primer projekt izboljsanja tehnik priblizevanja in pristanka.

- S krepitvijo odličnosti skozi konkurenco na evropski ravni in čeznacionalnim sodelovanjem: omrezje NeuroPrions na primer zdruzuje 52 laboratorijev za raziskave na področju transmisivnih spongiformnih encefalopatij;

- Izvajanje učinka ťkatalizeŤ o nacionalnih pobudah in izboljsanje koordinacije dejavnosti drzav članic na področjih, ki zanimajo le določene drzave (naravne nevarnosti) ali pa se tičejo vseh (klimatske spremembe) [4].

[4] Z 2,2 milijonoma EUR dejavnost na področju genomike rastlin usklajuje 12 nacionalnih programov, ki skupaj predstavljajo 133 milijonov EUR; za dejavnost na področju mikro/nanotehnologij sta ustrezni stevilki 2,5 milijonov EUR in 139 milijonov EUR.

7. Povečanje evropskega financiranja bi prav tako pripomoglo k doseganju ťcilja 3 %Ť, ki ga Unija namerava izpolniti s pomočjo ťAkcijskega načrtaŤ [5], le-ta pa vsebuje vrsto dopolnilnih ukrepov, ki so v večini namenjeni vzpodbujanju zasebnega investiranja v raziskave [6].

[5] ťVlaganje v raziskave: akcijski načrt za EvropoŤ, COM (2003) 226 z dne 4. 6. 2003.

[6] Ukrepi na področju obdavčevanja raziskovanja in inovacij kot na primer formula kredita davka na raziskovanje, katerega uporabo si je mogoče zamisliti na evropski ravni.

8. Prvič, s pomočjo dodatnega sofinanciranja Unije skupaj z javnim nacionalnim financiranjem (na nekaterih področjih v določenih drzavah podpora Unije predstavlja ekvivalent nacionalnim ťspodbujevalnim kreditomŤ). Tako je po definiciji potrebno, da se taksno nacionalno financiranje ne bi sorazmerno zmanjsalo, kar je moznost proti kateri igrajo tako drzave članice s svojo politično zavzetostjo, kot tudi učinek zgleda in tekmovanja znotraj Evropske unije.

9. Povečan napor na evropski ravni bi imel predvsem močan in specifičen učinek vzvoda na zasebne investicije v raziskave. Evropska podjetja manj vlagajo v razvoj kot z njimi primerljiva ameriska in japonska podjetja. Kadar pa to počnejo, je pogosto izven Evrope [7]. Financiranje s strani Evropske unije lahko ta podjetja vzpodbudi, da bi več vlagala v Evropi s pomočjo njenega prispevka:

[7] Evropska farmacevtska podjetja na primer svoja vlaganja raje usmerjajo v Zdruzene drzave, se posebej okoli velikih univerz vzhodne obale.

- Ustanovitev okvira za velike tehnoloske projekte, ki bi povezoval podjetja in univerze na evropski ravni, in ga je moč zasnovati le na tej ravni;

- Krepitev človeskih virov: en od ciljev, ki so v skladu s ciljem 3 %, je povečanje stevila raziskovalcev v Evropi na 8 raziskovalcev na 1000 aktivnih oseb (danes ta stevilka znasa 6 raziskovalcev na 1000 oseb), kot znasa stevilka v Zdruzenih drzavah;

- Ustanovitev ťcentrov odličnostiŤ [8] s kritično maso, ki bi lahko privabila zasebna vlaganja.

[8] Glejte Sporočilo Komisije ťVloga univerz v Evropi znanjaŤ, COM (2003) 58 z dne 5. 2. 2003.

1.3. Odličnost in inovacije, ključna pojma evropske industrijske konkurenčnosti

10. Eden od pogojev za izpolnitev lizbonskih usmeritev je pojav visoko prepoznavnih Ť evropskih centrov odličnosti ť, ki so odprti na mednarodni ravni in pritegnejo najboljse raziskovalce iz vseh drzav. To je nujno za krepitev vloge Evrope na svetovni tehnoloski sceni in v raziskovalnih pobudah o globalnih zadevah. Unija mora pripomoči k njihovi ustanovitvi z vzpodbujanjem odličnost skozi podporo sodelovanju in konkurenci na evropski ravni.

11. Evropa nima zadostnih zmoznosti za pretvarjanje svojega znanja v izdelke in storitve, se posebej v tiste, ki jih lahko ekonomsko uspesno trzi. Evropska podjetja na leto prijavijo 170 patentov na milijon prebivalcev, v nasprotju s 400 patenti ameriskih podjetij, trgovinski primanjkljaj Unije za izdelke visoke tehnologije pa znasa priblizno 23 milijard EUR na leto [9].

[9] Evropska komisija, Statistike o znanosti in tehnologiji v Evropi, izdaja 2003.

12. Unija danes izvaja vrsto dejavnosti za podporo raziskovanja v majhnih in srednje velikih podjetjih in za njihovo korist; za razvoj skladov tveganega kapitala, znanstvenih parkov, inkubatorjev in regionalnih inovacijskih politik; za prenos tehnologij in za upravljanje intelektualne lastnine ter patentov. Te dejavnosti je potrebno racionalizirati in ponovno organizirati v koherentno celoto s kritično maso. V tem pogledu se pripravlja postopek v okviru priprav na naslednji Okvirni program.

1.4. Prilagajanje Okvirnega raziskovalnega programa Unije

13. Šesti Okvirni raziskovalni program Unije 2002-2006 je zbudil ogromno zanimanja. Do sedaj je bilo v vseh dejavnostih skupaj predlozenih 28.000 raziskovalnih predlogov, ki so vključevali 150.000 institucij iz 50 drzav. Na področjih kot so ťpost-genomskeŤ metode za ciljno izbiranje zdravil ali mikroelektronske komponente v nanometrskem merilu, kot tudi 55 dejavnosti povezovanja programov v omrezja glede tem kot je varnost zivil ali redke bolezni, je bilo uvedenih 200 velikih transnacionalnih raziskovalnih omrezij in projektov.

14. Toda Okvirni program je bil zrtev svojega uspeha. Od tisočih prejetih predlogov je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev mogoče podpreti le 1 od 5 predlogov. Predvsem pa je lahko bilo financiranih [10] le nekaj manj kot 50 % projektov, ki so bili ocenjeni kot zelo kakovostni.

[10] V proračunskih terminih je stopnja izvrsitve pravic za prevzem obveznosti znasala 99,98 %, stopnja izvrsitve odobritve plačil pa 96,9 %.

15. Okvirni program je z nekaj instrumenti moral predvsem izpolniti različne potrebe: krepitev sodelovanja in tekmovalnosti; podpora temeljnega in industrijskega raziskovanja; podpora spontano predlaganih projektov in pobud, ki izhajajo iz političnih izbir, itd. Navkljub nedavnemu napredku, kot je poenostavitev pogodbenih predpisov, bi lahko bili izvedbeni pogoji se izboljsani.

2. ŠEST POMEMBNIH CILJEV

16. Za krepitev učinka dejavnosti Unije je predlagano organiziranje le-teh okoli sestih pomembnih ciljev. Da bi lahko bile ustrezne dejavnosti izvedene s poudarjenim učinkom, je nujno potrebno povečati raziskovalni proračun Unije v navedenih razmerjih. Finančna sredstva bi bila dodeljena v skladu s tremi načeli: ravnovesje med trenutnimi in novimi dejavnostmi; med raziskavami za razvijanje znanja in njihovo uporabnostjo v industriji; med človeskimi in materialnimi raziskovalnimi zmogljivostmi.

2.1. Ustanavljanje evropskih centrov odličnosti s sodelovanjem med laboratoriji

17. Podporni programi za čeznacionalno sodelovanje med raziskovalnimi sredisči, univerzami in podjetji imajo opazen učinek na:

- Kakovost raziskovanja v Evropi, ki jo z dvigom opaznosti pomagajo izboljsati na ključnih področjih za rast;

- Razsirjanje znanja in rezultatov v Uniji, ter na zmoznost raziskovalcev, da se vključujejo v projekte na visoki ravni.

18. S sestim Okvirnim programom se je obseg moznosti obogatil s formulami, to so ťmreze odličnostiŤ in ťintegrirani projektiŤ, ki omogočajo izvrsevanje strukturnega učinka na raziskovanje v Evropi ter prispevajo k razvoju ťevropskih centrov odličnostiŤ [11] .

[11] Kot je pravkar uvedena mreza odličnosti na področju biotehnologije, ki vključuje 24 ustanov iz 13 evropskih drzav, ali pa evropski raziskovalni projekt o novih sistemih motorjev z izgorevanjem, ki povezuje vse velike evropske proizvajalce avtomobilov.

19. Te moznosti, vključno s projekti manjsega obsega, morajo raziskovalci popolnoma izkoristiti v skladu z njihovimi interesi in potrebami [12]. Ustanovljen je bil ťOdbor strokovnjakov za srednjeročno ocenjevanje učinkovitosti novih instrumentov sestega Okvirnega programaŤ. Odbor, ki je svojo preiskavo izvedel na osnovi vprasalnikov in z izprasevanjem udelezencev ali kandidatov za udelezbo v programih, bo v kratkem predstavil svoje predloge.

[12] Podporo za mreze odličnosti je na primer potrebno zagotoviti na področjih, kjer obstajajo zmogljivosti in volja za kvazi-institucionalno povezovanje dejavnosti majhnega stevila oddelkov.

2.2. Uvajanje evropskih tehnoloskih pobud

20. Na pobudo Komisije in industrije se ustanavljajo ťTehnoloske platformeŤ, ki bi na evropski ravni zdruzevale podjetja, raziskovalne ustanove, finančni svet in regulativne organe, za določitev skupne raziskovalne agende, ki bi privabila kritično maso evropskih in nacionalnih ter javnih in zasebnih virov.

21. Ta pristop je bil, ali bo sprejet na področjih kot je energija (vodikova tehnologija, fotogalvanska sončna energija), transport (aeronavtika), mobilne komunikacije, vgrajeni sistemi ali nanoelektronika. Še posebej pa zaobjema prepoznavanje zakonskih in regulativnih pogojev, ki so potrebni za uresničenje skupne raziskovalne agende.

22. Agendo bo mogoče pogosto izvajati s pomočjo ťintegriranih projektovŤ. V omejenem stevilu primerov se zdi primeren ťvseevropskiŤ pristop, ki vključuje izvajanje ťskupnih tehnoloskih pobudŤ velikega obsega. Za njihovo izvrsevanje se zdi primeren okvir struktur iz 171. člena Pogodbe [13], se posebej skupno delovanje.

[13] ťSkupnost lahko ustvari skupne dejavnosti ali druge strukture, ki so potrebne za učinkovito izvajanje raziskovalnih, razvojnih, tehnoloskih in demonstrativnih programov.Ť

2.3. Vzpodbujanje ustvarjalnosti temeljnega raziskovanja s pomočjo tekmovalnosti med skupinami na evropski ravni

23. Odprta tekmovalnost in podpora najboljsih posameznih raziskovalnih skupin na evropski ravni bo vzpodbudila dinamičnost, ustvarjalnost in odličnost evropskega raziskovanja ter tako povečala njegovo prepoznavnost. Razprava o temeljnem raziskovanju in ťEvropski raziskovalni svetŤ, ki se ze dve leti dogaja v znanstveni skupnosti in ga je Komisija v svojem januarskem sporočilu (leta 2004) [14] povzdignila na politično raven, je izpostavila nujnost:

[14] COM (2004) 9 z dne 14. 1. 2004.

- Povečanega napora na področju temeljnega raziskovanja v Evropi zaradi vse bolj jasno priznanega učinka tovrstnega raziskovanja na delovanje gospodarstva, ko to izpostavlja industrija;

- Povečane podpore te oblike raziskovanja na evropski ravni z uveljavitvijo mehanizma za podpiranje raziskovalnih projektov posameznih skupin, ki med sabo tekmujejo na evropski ravni.

24. Komisija predlaga ustanovitev taksnega mehanizma. Predloge bi predlagali raziskovalci na lastno pobudo in brez tematskih omejitev o predmetih njihove izbire. Projekti bi bili nato izbrani brez obveznosti po čeznacionalnem sodelovanju in na temelju znanstvene kakovosti (ťodličnostiŤ), kot bi bilo ocenjeno s strokovnim medsebojnim pregledom [15](peer review)

[15] Za pogoje, ki so potrebni za izvajanje te dejavnosti, glejte točko 5.1.2.

2.4. Narediti Evropo bolj privlačno za najboljse raziskovalce

25. Cilj Unije je vzpodbujanje razvoja evropskih znanstvenih poklicev [16], te raziskovalce zadrzati v Evropi ter vanjo pritegniti najboljse raziskovalce od drugod. V kontekstu rastoče konkurence na svetovni ravni, je potrebno okrepiti dejavnosti ťMarie CurieŤ, ki se v ta namen izvajajo, ter posebno pozornost posvetiti:

[16] Kot je opisano v Sporočilu Komisije ťRaziskovalci v evropskem raziskovalnem prostoru: ena stroka, več poklicevŤ, COM (2003) z dne 18. 7. 2003

- Privabljanju mladih v znanost in začetni izobrazbi raziskovalcev s pomočjo podpore za strukturiranje izobrazevanja, se posebej pa transdisciplinarnega izobrazevanja;

- Vlogi in mestu zensk v znanosti in raziskovanju;

- Prenosu znanj, se posebno v korist tehnolosko najmanj razvitih regij in majhnih ter srednje velikih podjetij;

- Mednarodni razseznosti izobrazevanja in mobilnosti s povečevanjem stevila izmenjav z drugimi deli sveta;

- Vsezivljenjskemu učenju in razvoju poklicev. [17]

[17] Za pogoje izvrsevanja te dejavnosti, glejte točko 5.1.2.

2.5. Razvijanje raziskovalnih infrastruktur v evropskem interesu

26. Z ustanovitvijo Foruma ESFRI [18] je bil na področju raziskovalnih infrastruktur v Evropi storjen pomemben korak. Do takrat so bile dejavnosti Unije v bistvu omejene na podporo čeznacionalnega dostopa do infrastruktur, kot tudi na raziskovalne projekte, ki so imeli cilj dvigniti njihovo raven učinkovitosti.

[18] ESFRI : Strateski evropski forum za raziskovalne infrastrukture.

27. Predlagano je, da se ta dejavnost okrepi z uvajanjem podpore za oblikovanje in delovanje novih infrastruktur v evropskem interesu in sicer v obliki mehanizma, ki se uporablja v čezevropskih omrezjih (TENs [19]), in na osnovi podpornega modela za laser na svobodne elektrone in za nanoelektronske infrastrukture v okviru ťEvropske pobude za rastŤ.

[19] TENs : Čezevropska omrezja (Transeuropean Networks).

28. Ta pristop bi bil prav tako sprejet za podporo temeljnih storitev za evropsko znanstveno skupnost: porazdeljena komunikacijska infrastruktura (projekti GEANT za povezovanje elektronskih raziskovalnih omrezij in arhitektura GRID), ali sistemi elektronskega arhiviranja znanstvenih publikacij; podatkovne baze za bio-informatiko.

2.6. Krepitev usklajevanja nacionalnih raziskovalnih programov

29. Uspesno podvzete napore v okviru 6. Okvirnega programa za izboljsanje usklajevanja nacionalnih raziskovalnih programov je potrebno se okrepiti. To vključuje povečanje obsega dodeljenih finančnih sredstev za dejavnosti ERA-NET za vzpostavitev mreze nacionalnih programov, razsiritev finančne podpore za raziskovalne dejavnosti, ter povečan napor na področju vzajemnega odpiranja.

30. Udelezba Unije v nacionalnih programih, ki so bili skupaj izvrseni v skladu 169. členom Pogodbe [20], ima namen utrditi njihovo pristno povezovanje. Primer platforme kliničnih poskusov za bolezni, ki so vezane na revsčino, navkljub posebnim značilnostim vseeno omogoča pridobitev določenih naukov. Izvajanje dejavnosti na temelju 169. člena se zdi najlazje na področjih, kjer drzave članice pričenjajo uvajati programe. Toda na področjih, kjer obstajajo uveljavljene nacionalne strukture, to prestavlja največ koristi. To formulo se zdi primerno uporabiti:

[20] ťPri izvajanju večletnega okvirnega programa lahko Skupnost, s pristankom tozadevnih drzav članic, poskrbi za udelezbo v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih podvzame več drzav članic, in vključuje udelezbo v strukturah, ki so bile ustvarjene za izvrsevanje teh programov.Ť

- Na področjih, kjer so drzave članice odločno pokazale svojo pripravljenost, da se finančno obvezejo;

- Kot instrument za podporo ťvariabilnega geometrijskegaŤ sodelovanja med omejeno skupino drzav članic;

- Pri najbolj učinkovitih mehanizmih odločanja : ťpaketiŤ dejavnosti, ki jih hkrati določita Svet in Evropski parlament, ali ťokvirni predpisiŤ.

31. Hkrati je potrebno okrepiti vezi med evropskimi medvladnimi raziskovalnimi organizacijami in Unijo. Danes imajo te organizacije [21] moznost sodelovati pri razpisih za predloge. Unija bi morala neposredno podpreti nekatere od njihovih dejavnosti, da bi Evropa imela korist od njihovega izvajanja na skupni ravni.

[21] Še posebej CERN (Evropska organizacija za jedrsko raziskovanje), EMBO (Evropska organizacija za molekularno biologijo), EMBL (Evropski laboratorij za molekularno biologijo) in ESO (Evropski observatorij za juzno poloblo), ki so z drugimi zdruzene znotraj EIROforuma.

3. UČINKOVITEJŠE RAZISKOVANJE V CELOTNI UNIJI

3.1. Izkorisčanje moznosti Evrope 25 in več članic

32. Za izvrsitev agende iz Lizbone je potrebno vsem raziskovalnim ustanovam v razsirjeni Uniji zagotoviti sredstva za pot do odličnosti. Moznost udelezbe v projektih z omejeno velikostjo, v manjsih partnerstvih in z odličnimi laboratoriji v drugih drzavah, nudi mladim skupinam in sibkejsim ustanovam način za izkorisčanje čeznacionalnega sodelovanja ter moznost pridobivanja potrebnih izkusenj, ki omogočajo vključitev v bolj sestavljene projekte. Mehanizmi za prenos, ki so povezani s projekti, bodo pripomogli h krepitvi baze znanj vseh drzav Unije.

33. V duhu dejavnosti za podporo centrov odličnosti, ki je v zadnjih letih potekala v takrat se drzavah kandidatkah, bi bilo potrebno upostevati moznost krepitve odličnosti in njene prepoznavnosti povsod, kjer je potreben nadaljnji razvoj, s posredovanjem posebnih pobud v tozadevnih regijah in s pokrivanjem ukrepov, ki se nanasajo na človeske vire, izmenjave in vzpostavitve mrez, razvoj opreme ter vrednotenje.

3.2. Popolni izkoristek komplementarnosti s Strukturnimi skladi

34. Del Strukturnih skladov je namenjen podpori za razvoj raziskovalnih zmogljivosti: lokalna raziskovalna infrastruktura, človeski viri, ustanavljanje organov za posredovanje med univerzami in majhnimi ter srednje velikimi podjetji. Predlog za reformo povezovalne politike ustvarja iz ťlizbonske agendeŤ pomembno osnovo za posredovanje Strukturnih skladov v regijah Cilja ťPriblizevanjeŤ, in osnovo, ki mora biti pokrita s programi v regijah Cilja ťRegionalna tekmovalnost in zaposlovanjeŤ.

35. Za popolni izkoristek tega napredka bi bilo potrebno:

- Okrepiti komplementarnost med uporabo raziskovalnega proračuna Unije in Strukturnimi skladi, se posebej v okviru prihodnjih ťStrateskih usmeritev Unije za povezovanjeŤ;

- Povečati njihovo skupno uporabo, na primer z dogovorom o dopolnilnem financiranju iz Strukturnih skladov, ko se v regiji Cilja ťPriblizevanjeŤ izvaja raziskovalni projekt Okvirnega programa.

4. OSREDOTOČANJE NAPOROV UNIJE O KLJUČNIH TEMAH

4.1. Prepoznavanje tem pomembnega evropskega interesa

36. Podporne dejavnosti za posamezne raziskovalne skupine in raziskovalce ne bodo imele vnaprej določenih tem. V vseh ostalih primerih je potrebno prepoznati teme, za katere je podpora na evropski ravni najbolj potrebna: za dejavnosti na temelju razpisov za predloge, ki so v povezavi z znanstveno skupnostjo in industrijo; za tehnoloske pobude na temelju 171. člena, ki so v stiku s tehnoloskimi platformami; za dejavnosti usklajevanja programov, se posebej na osnovi 169. člena, s sodelovanjem drzav članic.

4.2. Podpiranje političnih ciljev Unije

37. Tiste teme, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost, zlasti za raziskovanje s sodelovanjem, so povezane s politikami Unije. Te dejavnosti bodo se naprej vzpodbujale napredek v znanju na področjih kot so zdravje [22], varstvo potrosnikov, energija, okolje, razvojna pomoč, kmetijstvo in ribolov, biotehnologija, informacijske in komunikacijske tehnologije, transport, izobrazevanje in usposabljanje, zaposlovanje, socialne zadeve in ekonomsko povezovanje, sodstvo in notranje zadeve [23].

[22] Kot primer tega lahko omenimo mrezo odličnosti za preprečevanje in nadzor bolezni zivali, ki je bilo vzpostavljeno v okviru 6. Okvirnega programa, ali integrirani projekt o vplivu globalnih sprememb na sladkovodne ekosisteme v Evropi.

[23] To dopolnjuje neposredno znanstveno in tehnično podporo Skupnega raziskovalnega centra (JRC/CCR) v določanju, izvrsevanju in nadzoru politikeu.

4.3. Dve novi področji za Unijo: vesolje in varnost

38. Dve novi področji za Unijo, kjer ima raziskovanje osrednji pomen, to sta vesolje in varnost [24], bi morali biti prostor posebnih dejavnosti.

[24] Te dejavnosti bodo v bistvu izvedene s pomočjo sestih glavnih kategorij načinov posredovanja, ki so opisane v točki 2, toda z upostevanjem posebnosti teh dveh področij.

4.3.1. Pomoč pri izvrsevanju evropske vesoljske politike

39. Evropska vesoljska politika [25] se izvaja v kontekstu sprememb na svetovni ravni. Trenutni instrument je okvirni sporazum o sodelovanju med Evropsko komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Sporazum vsebuje razvoj močne znanstvene, tehnoloske in industrijske osnove.

[25] COM (2003) 17 z dne 21. 1. 2003 in COM (2003) 673 z dne 11. 11. 2003.

40. V prihodnosti bo ta politika temeljila na ťEvropskem vesoljskem programuŤ, v katerem bo raziskovanje predstavljalo ključni element, poudarek pa bo na:

- Tehnologijah izkorisčanja vesolja na področjih navigacije (projekt GALILEO), opazovanja Zemlje za nadzor nad okoljem in varnostjo (sistem GMES [26]), in satelitskih telekomunikacij;

[26] GMES : Globalno nadzorovanje okolja in varnosti (Global Monitoring for Environment and Security).

- Tehnologiji vesoljskega transporta, ki je nujen za zagotavljanje neodvisnega evropskega dostopa do vesolja;

- Znanstvenih dejavnostih v vesolju, na primer v okviru uporabe mednarodne vesoljske postaje in tistih, ki so vezane na raziskovanje vesolja.

4.3.2. Postavitev raziskovanja v sluzbo varnosti

41. Varnost je pomemben izziv v Evropi : varnost posameznikov, drzave, transportnih in telekomunikacijskih omrezij nasproti organiziranemu kriminalu in mednarodnemu terorizmu, zlasti bioterorizmu. Povečevanje varnosti vključuje razvoj znanj na področju odkrivanja, obvesčanja, opazovanja in nadzorovanja, kot tudi proučevanja vzrokov za konflikte.

42. Na začetku leta 2004 je bila o tej temi vpeljana ťpripravljalna dejavnostŤ. Naslednja stopnja bo jasno prepoznavni ťEvropski varnostni raziskovalni programŤ, ki bi naj bil izvrsen na osnovi poročila evropske skupine specializiranih oseb na visoki ravni. Z večjim obsegom dodeljenih sredstev bodo njegovi cilji:

- Povečati varnost prebivalstva na evropskem ozemlju na področjih kot sta na primer civilna zasčita ali boj proti bioterorizmu;

- Pomoč Uniji pri izvrsevanju njenih misij za vzdrzevanje miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti v duhu načel Ustanovne listine Organizacije zdruzenih narodov.

5. DELOVATI BOLJE, DA BI STORILI VEČ

5.1. Uporaba učinkovitejsih načinov izvrsevanja

43. V skladu z načeli izvrsevanja raziskovalne politike, ki so bila oblikovana v Sporočilu Komisije z dne 10. februarja [27], bi bilo potrebno upostevati najučinkovitejse načine izvrsevanja. Cilj je zagotoviti večjo sprostitev povečevanja proračuna in osebja Komisije in tako okrepiti povezavo z nacionalnimi strukturami.

[27] COM(2004)101 z dne 10. 2. 2004.

44. Komisija bi pred Svetom in Evropskim parlamentom izvrsevala svoje polne politične in proračunske obveznosti ter zagotavljala znanstveni nadzor nad dejavnostmi na način, ki je prilagojen njeni vključenosti.

5.1.1. Upravljanje v partnerstvu

45. Upravljanje v partnerstvu s strani drzav članic, raziskovalnih subjektov in Komisije, bi bilo uporabljeno v primeru dejavnosti, ki bi se izvajale z namenom krepitve medsebojnega povezovanja javnih in zasebnih raziskovalnih naporov, kot tudi tehnoloskih politik drzav članic:

- Dejavnosti, ki se izvajajo na osnovi 171. člena Pogodbe: v glavnem gre za ťSkupne tehnoloske pobudeŤ. Za njihovo izvrsevanje je potrebno vzpostaviti posebno upravljalsko strukturo;

- Dejavnosti, ki se izvajajo na osnovi 169. člena Pogodbe: vzpostavitev posebne upravljalske strukture je mozna, toda ni obvezna;

- Dejavnosti za podporo in razvoj infrastrukture evropskega interesa na osnovi modela projektov evropskih omrezij (TENs).

46. Značilnost teh dejavnosti je vzpodbujanje kritične mase sredstev v shemah finančnega inzeniringa, ki vključujejo financiranje s strani Evropske investicijske banke (EIB) ter javno nacionalno in zasebno financiranje. S sprejetjem njenih akcijskih načrtov ťi2iŤ in nato se ťInovacija 2010Ť, je EIB povečala svojo zavzetost na področju raziskav. Da bi bilo mozno črpanje posojil EIB, je v Okvirnem programu potrebno posvetiti pozornost vzpostavitvi mehanizma evropskega jamstva za velike projekte na področju tehnoloskega raziskovanja.

5.1.2. Zunanje upravljanje

47. Zunanje upravljanje bi se uporabljalo za podporo posameznih raziskovalnih skupin in raziskovalcev. V obeh primerih so to dejavnosti, ki so odprte za celotno znanstveno polje, zadevajo omejeno stevilo oseb in vključujejo veliko stevilo finančnih operacij majhnega obsega.

48. Za uresničitev zamisli o ťEvropskem raziskovalnem svetuŤ obstaja več formul: izvrsilna agencija; agencija Unije klasičnega tipa; posebna struktura (na primer ustanova), ustanovljena v skladu s 171. členov Pogodbe. Vpeljani politični postopek bo omogočil določitev najboljsega načina izpolnitve naslednjih treh temeljnih načel: nadzor s strani znanstvene skupnosti; politična in finančna odgovornost Komisije; skupni značaj v izogib tveganja glede ťpravične povrnitveŤ.

5.1.3. Upravljanje s strani Komisije v razvoju

49. Upravljanje s strani Komisije bi se za podporo raziskovanja s sodelovanjem uporabljalo zaradi več razlogov:

- Vloga Komisije pri vzpostavitvi in rednemu posodabljanju Ť programov dela ť, ki so v sredisču teh pobud;

- Njena pomozna vloga pri vzpostavitvi partnerstev in njena priznana zmoznost, da zagotovi vodenje sestavljenih čeznacionalnih projektov;

- Tesna povezava teh dejavnosti s politikami Unije.

50. S 6. Okvirnim programom so novi finančni ukrepi omogočili zmanjsanje računovodskih operacij v korist pregledovalnih, kontrolnih in znanstvenih nadzornih nalog. Po ugotovitvi, katere dejavnosti ne zahtevajo neposredne vpletenosti Komisije, bi morale biti preostale čiste izvrsilne dejavnosti zaupane zunanji strukturi.

5.2. Izboljsanje delovanja Okvirnega programa

51. Hkrati je potrebno izboljsati regulativno in administrativno okolje. Cilj je povečati preglednost ocenjevalnega postopka, zmanjsati zaostanke in do skrajnosti zmanjsati stroske priprave projektov [28].

[28] V skladu z ugotovitvami pomladanskega zasedanja Evropskega sveta v marcu 2004 (26. točka z ugotovitvami).

52. Finančne in administrativne ukrepe je potrebno ponovno pregledati in poenostaviti v luči sedanjih praktičnih izkusenj. Z izhajanjem iz ugotovitev Odbora za ocenjevanje instrumentov 6. Okvirnega programa, bo v tem smislu vpeljan postopek, ki bo vključeval uporabnike programov in nacionalne raziskovalne strukture. Finančna pravila bodo ponovno pregledana, predlogi pa bodo Svetu in Evropskemu parlamentu predstavljeni v okviru predlogov za odločitve Komisije za naslednji Okvirni program in Pravil za udelezbo v njem.

6. PROTI 7. OKVIRNEMU PROGRAMU

53. Tu predstavljene usmeritve morajo biti predmet dvojne razprave: o politikah med Institucijami; med akterji in uporabniki raziskovanja v Evropi. Na začetku leta 2005 bo Komisija na osnovi izsledkov te dvojne razprave namreč predstavila svoj predlog za 7. Okvirni raziskovalni program Unije. Poleg določenih usmeritev za sheme finančne podpore, bo takrat predstavila tudi predloge glede tematskih prioritet raziskovanja.