—

Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

—

Konvencije UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005 (1),

—

Konvencije UNESCA o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

—

Odločbe št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialog (2008) (2);

—

sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 19. in 20. junija 2008 (3), v katerih je navedeno, da sta kulturno sodelovanje in medkulturni dialog sestavna dela vseh zunanjih politik;

—

resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo (4),

—

sklepe Sveta z dne 21. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih (5),

—

in sklepe z dne 21. maja 2008, ki so jih sprejeli Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (6);

—

sporočilo Komisije o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije z dne 10. maja 2007 (7);

—

zlasti v politično občutljivih regijah lahko medkulturni dialog prispeva k zbliževanju posameznikov in narodov, preprečevanju sporov in procesu sprave,

—

kulturne izmenjave in sodelovanje, med drugim tudi na avdiovizualnem področju, lahko pripomorejo k vzpostavljanju partnerskih odnosov, krepitvi mesta in vloge civilne družbe, pospeševanju procesa demokratizacije in dobrega upravljanja ter uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

kultura, ki je bistveni sestavni del na znanju temelječega gospodarstva, je tudi sektor z močnim gospodarskim potencialom, zlasti v zvezi z razvojem kulturne in ustvarjalne industrije ter trajnostnega kulturnega turizma,

—

umetniška, intelektualna in znanstvena umestitev Evrope v svetu je v veliki meri odvisna od dinamike njenega kulturnega ustvarjanja in kulturnih izmenjav s tretjimi državami,

—

kulturne vezi med Evropo in drugimi regijami sveta so lahko pomembne za razvijanje medkulturnega dialoga in izvajanje skupnih kulturnih projektov; poleg tega si mora Unija prizadevati za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti;

1.

kulturi zagotoviti pomembnejše mesto in vlogo v politikah in programih, ki se izvajajo v okviru zunanjih odnosov, ter spodbujati sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki so pristojne za področje kulture, zlasti z UNESCOm in Svetom Evrope, da bi izboljšali kakovost in raznolikost izvajanih kulturnih dejavnosti ter na splošno prispevali k uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev in k trajnostnemu razvoju;

2.

podpreti konvencijo UNESCA o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005, kar pomeni:

3.

spodbujati kulturni dialog pri dejavnostih, ki so se uspešno izvajale v državah članicah in zunaj Unije v Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) s konkretnimi projekti, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks; pri tem je treba upoštevati zlasti poročilo o tem letu, ki ga bo pripravila Komisija.

—

pripraviti evropsko strategijo za usklajeno in sistematično vključevanje kulture v zunanjepolitične odnose Unije in prispevajo k prizadevanjem za dopolnjevanje ukrepov Unije z ukrepi držav članic,

—

uvajati posebne strategije z regijami in tretjimi državami, da bi natančno opredelili cilje in pristope na področju kulturnih odnosov; te strategije bodo prilagojene zlasti značilnostim in trajnostnim razvojnim perspektivam njihovega kulturnega sektorja, stanju na področju kulturnih izmenjav z Unijo ter njihovim gospodarskim in socialnim razmeram,

—

te posebne strategije bodo v skladu z delitvijo pristojnosti po Pogodbi lahko opredeljene po zaključku strokovnih postopkov in postopkov usklajevanja z zadevnimi državami in regijami.

—

kulturnemu sodelovanju s tretjimi državami na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, zlasti da bi spodbudili kulturne in umetniške izmenjave ter koprodukcije, prispevali k usposabljanju in mobilnosti umetnikov in drugih strokovnjakov na področju kulture ter po potrebi okrepili razvojne zmogljivosti kulturnih sektorjev partnerskih držav, predvsem z izmenjavo strokovnega znanja,

—

spodbujanju mednarodnih dejavnosti, dobrin in storitev evropske kulture, vključno z avdiovizualnimi (na primer, zunanje avdiovizualne storitve), ter mobilnosti umetnikov in drugih evropskih strokovnjakov na področju kulture zunaj Unije,

—

večjezičnosti, zlasti z učenjem jezikov, prevajanjem in razvojem možnosti vseh evropskih jezikov za razvijanje kulturnega in gospodarskega dialoga s preostalim svetom, ter razvoju medkulturnih kompetenc,

—

mobilnosti mladih, in sicer v okviru ustreznih pobud in programov Skupnosti, njihovemu kulturnemu in umetniškemu izobraževanju, vključno z medijsko vzgojo, in dostopu do vseh najrazličnejših oblik umetniškega izražanja,

—

varstvu avtorskih in sorodnih pravic ter preprečevanju ponarejanja in piratstva in boju proti tema pojavoma na mednarodni ravni v okviru ustreznih dvostranskih in večstranskih sporazumov, političnega dialoga ter sodelovanja s tretjimi državami,

—

varovanju, ohranjanju in pravilnemu vrednotenju materialne in nematerialne kulturne dediščine ter mednarodnemu sodelovanju, tudi z izmenjavo izkušenj v smislu navedene konvencije UNESCA iz leta 1970, pri boju proti kraji in nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, zlasti s protipravno pridobljenimi dobrinami iz nezakonitih izkopavanj ali okradenih spomenikov.

—

analizo kulturnih sektorjev tretjih držav, vključno z njihovimi razvojnimi perspektivami in regulativnim okvirom, da bi lahko bolje opredelili potrebne strategije in ukrepe; Komisija bo ob sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami pomagala pri tej analizi,

—

uporabo izkušenj držav članic in spodbujanje sinergij, da bi prispevali k boljšemu dopolnjevanju ukrepov Unije in ukrepov držav članic ter spodbudili več skupnih kulturnih dejavnosti in projektov na mednarodni ravni; pri tem bi lahko imela pomembno vlogo odprta metoda usklajevanja na področju kulture,

—

v okviru obstoječih finančnih instrumentov opredelitev operativnih programov, ki bodo prilagojeni značilnostim kulturnega sektorja, zlasti malim produkcijskim in distribucijskim strukturam ter lokalnim značilnostim držav članic in partnerskih držav: boljši dostop strokovnjakov do informacij o podpornih programih in dejavnostih, poenostavitev postopkov za dodeljevanje subvencij, registracijo dolgoročne finančne podpore itd.,

—

pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih z regionalnimi organizacijami ali partnerskimi državami upoštevanje strategij, ki se izvajajo z njimi,

—

spodbujanje vključevanja umetnikov, drugih strokovnjakov na področju kulture in na splošno civilne družbe, obenem pa tudi držav članic in partnerskih držav v pripravo in izvajanje zunanjih kulturnih politik,

—

in nazadnje, spodbujanje boljšega sodelovanja kulturnih ustanov držav članic Unije – ki vključujejo tudi kulturne organizacije – s sorodnimi ustanovami v tretjih državah, zlasti z mrežnim povezovanjem.