(1)

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Uredba (EU) 2015/847 je bila sprejeta, da bi bilo zagotovljeno, da bi se po vsej Uniji enotno uporabljale zahteve Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za ponudnike storitev elektronskega prenosa in zlasti obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila. Najnovejše spremembe, uvedene junija 2019 v standardih FATF o novih tehnologijah, katerih namen je urejanje virtualnih sredstev in ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, določajo nove in podobne obveznosti za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, da bi se olajšala sledljivost prenosov virtualnih sredstev. V skladu s temi spremembami morajo ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi prenosom virtualnih sredstev priložiti informacije o originatorjih in upravičencih teh prenosov. Od ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi se prav tako zahteva, da morajo te informacije pridobiti, hraniti in jih izmenjati z nasprotno stranko na drugi strani prenosa virtualnih sredstev ter jih na zahtevo dati na voljo pristojnim organom.

(3)

Glede na to, da se Uredba (EU) 2015/847 trenutno uporablja samo za prenose sredstev, to je za bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), je primerno razširiti področje uporabe Uredbe (EU) 2015/847 tako, da bo zajemalo tudi prenose virtualnih sredstev.

(4)

Tokovi nezakonitega denarja prek prenosov sredstev in virtualnih sredstev lahko škodujejo integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije in mednarodni razvoj. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in oseb, ki jim pri tem pomagajo, da bi prikrili izvor premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali prenesli sredstva ali virtualna sredstva za kriminalne dejavnosti ali teroristične namene, bi lahko resno ogrozila trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev in virtualnih sredstev ter zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(5)

Brez sprejetja določenih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije je verjetno, da bi vpleteni v pranje denarja in tisti, ki financirajo terorizem, izkoriščali prost pretok kapitala znotraj enotnega finančnega območja Unije za lažje izvajanje svojih kriminalnih dejavnosti. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru FATF in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti pranje denarja in financiranje terorizma med prenosi sredstev ali virtualnih sredstev.

(6)

Zaradi obsega ukrepanja, ki naj bi bilo izvedeno, bi Unija morala zagotoviti, da se bodo Mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je FATF sprejela 16. februarja 2012 in nato revidirala 21. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: revidirana priporočila FATF), še posebej pa Priporočilo 15 FATF o novih tehnologijah, Priporočilo 16 FATF o elektronskih prenosih in revidirane pojasnjevalne opombe o teh priporočilih enotno uporabljali po vsej Uniji ter da se zlasti prepreči diskriminacija ali odstopanje med nacionalnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev znotraj države članice na eni strani in čezmejnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev med državami članicami na drugi strani. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev in virtualnih sredstev bi lahko imelo precejšen vpliv na nemoteno delovanje plačilnih sistemov in storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi na ravni Unije in bi zato lahko škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(7)

Za spodbujanje usklajenega pristopa na mednarodni ravni in za povečanje učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjem ukrepanju Unije upoštevati razvoj na mednarodni ravni, zlasti revidirana priporočila FATF.

(8)

Virtualna sredstva so zaradi svojega globalnega dosega, hitrosti, s katero je mogoče izvesti transakcije, in možnosti za anonimnost, ki jo ponuja njihov prenos, še toliko bolj dovzetna za kriminalno zlorabo, tudi v čezmejnih primerih. Za učinkovito obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz zlorabe virtualnih sredstev za namene pranja denarja in financiranje terorizma, bi morala Unija spodbujati uporabo s to uredbo določenih standardov na globalni ravni in tudi razvoj mednarodne in medjurisdikcijske razsežnosti regulativnega in nadzornega okvira za prenose virtualnih sredstev v povezavi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(9)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je zaradi svoje spremembe, ki je bila določena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta (8), uvedla opredelitev virtualnih valut in priznanih ponudnikov, ki opravljajo storitve menjave med virtualnimi valutami in fiat valutami, ter ponudnikov skrbniških denarnic med subjekti, za katere veljajo zahteve na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi prava Unije. Mednarodni dogodki v zadnjem času, zlasti v okviru FATF, zdaj kažejo, da je treba urediti dodatne kategorije ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki še niso zajete, in razširiti sedanjo opredelitev virtualne valute.

(10)

Opredelitev kriptosredstev v Uredbi (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ustreza opredelitvi virtualnih sredstev iz posodobljenih priporočil FATF, seznam storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih zajema navedena uredba, pa vključuje tudi ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki jih je kot take opredelila FATF in za katere se šteje, da bodo verjetno predmet pomislekov glede pranja denarja in financiranja terorizma. Za zagotovitev koherentnosti prava Unije na tem področju bi bilo treba v tej uredbi uporabljati isto opredelitev kriptosredstev, storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot v Uredbi (EU) 2023/1114.

(11)

Izvajanje in izvrševanje te uredbe je pomemben in učinkovit način preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima.

(12)

Namen te uredbe ni nalaganje nepotrebnih bremen ali stroškov ponudnikom plačilnih storitev, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali osebam, ki uporabljajo njihove storitve. S tega vidika bi moral biti preventivni pristop usmerjen in sorazmeren in bi se moral v celoti skladati s prostim pretokom kapitala, ki je zagotovljen po vsej Uniji.

(13)

V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: revidirana strategija) je zapisano, da se je treba še naprej truditi, da se preprečuje financiranje terorizma in nadzoruje, kako osumljeni teroristi uporabljajo svoja finančna sredstva. Priznano je, da si FATF neprestano prizadeva za izboljšanje svojih priporočil in deluje v smeri enotnega razumevanja, kako bi jih bilo treba izvesti. V revidirani strategiji je navedeno, da se izvajanje revidiranih priporočil FATF s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih teles s podobnimi nalogami, kot ji ima FATF, redno ocenjuje ter da je zato pomemben skupen pristop držav članic k izvajanju.

(14)

Poleg tega je bilo v Sporočilu Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma opredeljenih šest prednostnih področij za nujne ukrepe za izboljšanje ureditve Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z vzpostavitvijo skladnega regulativnega okvira za navedeno ureditev v Uniji, da se zagotovijo podrobnejša in bolj usklajena pravila, zlasti za obravnavanje posledic tehnoloških inovacij in razvoja mednarodnih standardov ter preprečevanje različnega izvajanja obstoječih pravil. Delo na mednarodni ravni kaže, da je treba razširiti krog sektorjev ali subjektov, za katere velja navedena ureditev, in oceniti, kako bi se morala uporabljati za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki do zdaj niso bili zajeti.

(15)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, katerih namen je zamrznitev sredstev in ekonomskih virov določenih oseb, skupin in subjektov, vključno z uredbami Sveta (ES) št. 2580/2001 (10), (ES) št. 881/2002 (11) in (EU) št. 356/2010 (12). Za dosego enakega cilja so bili sprejeti tudi ukrepi, katerih namen je zaščita finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in ekonomskih virov v teroristične namene. Direktiva (EU) 2015/849 vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom ali drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za prenašanje njihovih sredstev.

(16)

Sledljivost prenosov sredstev in kriptosredstev je lahko še zlasti pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju pranja denarja ter financiranja terorizma, kot tudi pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zlasti ukrepov, naloženih z uredbami (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010. Za zagotovitev prenosa informacij po vsej plačilni verigi ali verigi prenosov kriptosredstev je zato primerno določiti sistem, ki ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenosu sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pa obveznost, da prenosu kriptosredstev priložijo informacije o originatorju in upravičencu.

(17)

Nekateri prenosi kriptosredstev vključujejo posebne dejavnike visokega tveganja za pranje denarja, financiranje terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, zlasti prenosi, povezani s produkti, transakcijami ali tehnologijami, zasnovanimi za povečanje anonimnosti, vključno z zasebnimi denarnicami, mikserji ali tamblerji. Za zagotovitev sledljivosti takšnih prenosov bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (EBA), pojasniti zlasti, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo dejavnike tveganja, navedene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2015/849, tudi pri izvajanju transakcij z neunijskimi subjekti, ki niso regulirani, niso registrirani ali nimajo dovoljenja v nobeni tretji državi, ali z naslovi brez gostitelja. Kadar bi bili ugotovljeni primeri večjega tveganja, bi moral EBA izdati smernice in v njih opredeliti ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, o katerih bi morali pooblaščeni subjekti razmisliti za ublažitev teh tveganj, vključno s sprejetjem ustreznih postopkov, kakršna je uporaba analitičnih orodij tehnologije razpršene evidence, za odkrivanje izvora ali cilja kriptosredstev.

(18)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalne omejevalne ukrepe in omejevalne ukrepe Unije, naložene z uredbami na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so uredbe (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010 ter uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 (14), (EU) 2016/1686 (15) in (EU) 2017/1509 (16), ki lahko ponudnikom plačilnih storitev plačnikov in prejemnikov plačil, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorjev in upravičencev, ponudnikom posredniških plačilnih storitev in tudi ponudnikom posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi naložijo sprejetje ustreznih ukrepov za zamrznitev nekaterih sredstev in kriptosredstev ali upoštevanje posebnih omejitev v zvezi z določenimi prenosi sredstev ali kriptosredstev. Ponudniki plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali imeti vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole za zagotovitev izvajanja teh omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi preverjanja, ali so zadevne osebe uvrščene na seznam Unije in nacionalne sezname. EBA bi moral izdati smernice, ki bodo opredeljevale te notranje politike, postopke in kontrole. Zahteve iz te uredbe glede notranjih politik, postopkov in kontrol v zvezi z omejevalnimi ukrepi naj bi bile v bližnji prihodnosti razveljavljene z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(19)

Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala potekati popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Strogo bi morala biti prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov v komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Pri uporabi te uredbe se zahteva, da je prenos osebnih podatkov v tretjo državo izveden v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679. Pomembno je, da se ponudnikom plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe izven Unije, ne bi preprečevalo prenosa podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije, pod pogojem da uporabljajo ustrezna varovala. Poleg tega bi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca, ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ter ponudniki posredniških plačilnih storitev in ponudniki posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi morali imeti vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem ali nepooblaščenim razkritjem oziroma dostopom.

(20)

Osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in delujejo v okviru pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev, ter osebe, ki ponudnikom plačilnih storitev zagotavljajo le sisteme sporočil, druge podporne sisteme za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave, ne bi smele spadati v področje uporabe te uredbe.

(21)

Osebe, ki zgolj nudijo pomožno infrastrukturo, kot so ponudniki internetnih omrežnih in infrastrukturnih storitev, ponudniki storitev v oblaku ali razvijalci programske opreme, s katero lahko drug subjekt opravlja storitve prenosa kriptosredstev, razen če izvajajo prenose kriptosredstev, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(22)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za prenose kriptosredstev z osebe na osebo, pri izvedbi katerih ne sodeluje ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali za primere, v katerih sta tako originator kot upravičenec opravljata storitve prenosa kriptosredstev, ki delujeta v svojem imenu.

(23)

Prenosi sredstev, ki ustrezajo storitvam iz člena 3, točke (a) do (m) in točka (o), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Iz področja uporabe te uredbe je prav tako primerno izključiti prenose sredstev in žetonov elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala zajemati plačilne kartice, instrumente elektronskega denarja, mobilne telefone ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave informacijske tehnologije (IT) s podobnimi značilnostmi, kadar se uporabljajo izključno za nakup blaga ali storitev in številka kartice, instrumenta ali naprave spremlja vse prenose. Vendar pa uporaba plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi za izvrševanje prenosa sredstev ali žetonov elektronskega denarja med fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta izven področja trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, spada v področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morali biti dvigi na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev, prenosi sredstev, izvedeni prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki, ali z menicami, ter prenosi sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila ponudnika plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu, izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(24)

Za kriptosredstva, ki so edinstvena in nezamenljiva, zahteve iz te uredbe ne veljajo, razen če so razvrščena kot kriptosredstva ali sredstva v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.

(25)

Bankomati s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: kriptobankomati) lahko uporabnikom omogočajo izvedbo prenosov kriptosredstev na naslov za tovrstna sredstva z deponiranjem gotovine, pogosto brez kakršne koli identifikacije in preverjanja stranke. Kriptobankomati so še posebej izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj so zaradi anonimnosti in možnosti poslovanja z gotovino neznanega izvora idealen pripomoček za nezakonite dejavnosti. Na področje uporabe te uredbe bi bilo treba zajeti tudi prenose kriptosredstev, povezane s kriptobankomati, saj je treba upoštevati vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju ali dejavnem olajševanju prenosov kriptosredstev.

(26)

Da se upoštevajo posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov in pod pogojem, da je prenos sredstev mogoče kadar koli izslediti nazaj do plačnika, bi morale imeti države članice možnost, da iz področja uporabe te uredbe izvzamejo določene notranje prenose sredstev nizke vrednosti, vključno z elektronskimi žiro plačili, ki se uporabljajo za nakup blaga ali storitev.

(27)

Ker prenosi kriptosredstev in zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi inherentno ne poznajo meja in so globalnega dosega, ni objektivnih razlogov, da bi razlikovali med obravnavanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma pri nacionalnih prenosih ter obravnavanjem tovrstnega tveganja pri čezmejnih prenosih. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, za notranje prenose kriptosredstev nizkih vrednosti ne bi smelo biti nikakršnega izvzetja iz področja uporabe te uredbe, skladno z zahtevo FATF, naj bodo vsi prenosi kriptosredstev obravnavani kot čezmejni narave.

(28)

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali zagotoviti, da informacije o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu ne manjkajo ali niso nepopolne.

(29)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov ter za uravnoteženje tveganja, da se zaradi prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi morala v primeru prenosov sredstev, pri katerih preverjanje še ni bilo izvedeno, obveznost preverjanja, ali so informacije o plačniku ali prejemniku plačila točne, veljati le za posamezne prenose sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, razen če kaže, da je prenos povezan z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj presegli 1 000 EUR, so bila sredstva prejeta ali izplačana v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali kadar obstaja utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(30)

V primerjavi s prenosi sredstev se lahko prenosi kriptosredstev zaradi njihovega globalnega dosega in tehnoloških značilnosti izvajajo v več jurisdikcijah v večjem obsegu in hitreje. Poleg psevdoanonimnosti kriptosredstev te lastnosti prenosov kriptosredstev storilcem kaznivih dejanj omogočajo zelo hitro izvedbo velikih nezakonitih prenosov, pri čemer zaobhajajo obveznosti glede sledljivosti in se izogibajo odkritju, in sicer s pomočjo delitve obsežnejše transakcije na manjše zneske, uporabe več dozdevno nepovezanih naslovov tehnologije razpršene evidence, vključno z naslovi tehnologije razpršene evidence za enkratno uporabo, in uporabo avtomatiziranih postopkov. Poleg tega je večina kriptosredstev zelo nestanovitne narave in njihova vrednost lahko v zelo kratkem času znatno zaniha, zaradi česar je izračun povezanih transakcij še manj gotov. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, bi morale za prenose kriptosredstev veljati enake zahteve ne glede na njihov znesek in ne glede na to, ali so prenosi notranji ali čezmejni.

(31)

Za prenose sredstev ali za prenose kriptosredstev, pri katerih se šteje, da je bilo preverjanje izvedeno, se od ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ne bi smelo zahtevati, da preverijo točnost informacij o plačniku ali prejemniku plačila za vsak prenos sredstev ali o originatorju in upravičencu za vsak prenos kriptosredstev, pod pogojem da so izpolnjene obveznosti, določene v Direktivi (EU) 2015/849.

(32)

Ob upoštevanju zakonodajnih aktov Unije glede plačilnih storitev, in sicer Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19), Direktive (EU) 2015/2366 in Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi moralo zadostovati, da se zagotovi, da prenose sredstev znotraj Unije spremljajo le poenostavljene informacije, kot so številka plačilnega računa ali enolična identifikacijska oznaka transakcije.

(33)

Da se organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v tretjih državah, omogoči izsleditev vira sredstev ali kriptosredstev, uporabljenih za te namene, bi morale prenose sredstev ali prenose kriptosredstev iz Unije v države izven Unije spremljati popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila, ko gre za prenose sredstev, ter o originatorju in upravičencu, ko gre za prenose kriptosredstev. Popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila bi morale vključevati identifikator pravnih subjektov (LEI) ali kateri koli enakovreden uradni identifikator, kadar plačnik ta identifikator sporoči svojemu ponudniku plačilnih storitev, saj bi to omogočilo boljšo identifikacijo strank, ki sodelujejo v prenosu sredstev, in bi ga bilo enostavno vključiti v obstoječe oblike sporočila o plačilu, na primer tisto, ki jo je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo za računalniško izmenjavo podatkov med finančnimi institucijami. Organom, odgovornim za preprečevanja pranja denarja ali boj proti financiranju terorizma v tretjih državah, bi moral biti dostop do popolnih informacij o plačniku in prejemniku plačila oziroma o originatorju in upravičencu, kot je primerno, odobren samo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(34)

Kriptosredstva obstajajo v virtualni resničnosti, ki ne pozna meja, in se lahko prenesejo na katerega koli ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na to, ali je zadevni ponudnik registriran v kakšni jurisdikciji ali ne. V mnogih jurisdikcijah zunaj Unije glede varstva podatkov in njegovega izvrševanja veljajo drugačna pravila kot v Uniji. Pri prenosu kriptosredstev v imenu stranke na ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ni registriran v Uniji, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja oceniti sposobnost ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, da prejme in hrani informacije, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kadar je ustrezno z uporabo možnosti iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679. Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral po posvetu z EBA izdati smernice o praktičnem izvajanju zahtev glede varstva podatkov za prenose osebnih podatkov v tretje države pri prenosih kriptosredstev. Utegnilo bi se primeriti, da osebnih podatkov ne bi bilo mogoče poslati, ker ne bi bilo mogoče izpolniti zahtev iz Uredbe (EU) 2016/679. EBA bi moral izdati smernice o ustreznih postopkih za ugotavljanje, ali bi bilo treba prenos kriptosredstev v takih primerih izvršiti, zavrniti ali ustaviti.

(35)

Organi države članice, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah in na ravni Unije bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, vključno z organi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo informacij in najboljših praks.

(36)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti, da prenose kriptosredstev spremljajo ime originatorja, naslov njegove razpršene evidence, kadar je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, originatorjeva številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter naslov originatorja, vključno z državo, številka uradnega osebnega dokumenta in identifikacijska številka stranke ali pa, namesto tega, datum in kraj rojstva ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI, ali, če tega ni, kateri koli drug enakovreden uradni identifikator originatorja. Informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(37)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti tudi, da prenose kriptosredstev spremljata ime upravičenca, naslov njegove razpršene evidence v primerih, ko je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, njegova številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator upravičenca. Te informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(38)

V zvezi s prenosi kriptosredstev bi se morale zahteve iz te uredbe uporabljati za vse prenose, vključno s prenosi kriptosredstev na naslov brez gostitelja ali z njega, vsakič ko je vključen tudi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(39)

V primeru prenosa na naslov brez gostitelja ali z njega, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pridobiti informacije tako o originatorju kot o upravičencu, običajno od svoje stranke. Od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi naj se načeloma ne bi zahtevalo, da preverja informacije o uporabniku naslova brez gostitelja. V primeru prenosa, katerega znesek presega 1 000 EUR, ki se v imenu stranke ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pošilja na naslov brez gostitelja ali prejme z njega, pa bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi vseeno preveriti, ali ima stranka ta naslov brez gostitelja dejansko v lasti ali pod svojim nadzorom.

(40)

Kar zadeva prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil s paketnim prenosom sredstev, pri katerem gre za posamezne prenose iz Unije v države izven Unije, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose spremljajo le številka plačilnega računa plačnika ali enolična identifikacijska oznaka transakcije kot tudi popolne informacije o prejemniku plačila, v kolikor paket vsebuje popolne informacije o plačniku, katerih točnost je preverjena, ter popolne informacije o prejemniku plačila, ki omogočajo popolno sledljivost.

(41)

Kar zadeva paketne prenose kriptosredstev, bi moralo biti sprejemljivo, da se informacije o originatorju in upravičencu predložijo v paketih, če je to storjeno nemudoma in varno. Zahtevanih informacij ne bi smelo biti dovoljeno predložiti po prenosu, saj morajo biti informacije predložene pred izvedbo transakcije ali v trenutku, ko je transakcija zaključena, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugi pooblaščeni subjekti pa bi morali zahtevane informacije predložiti hkrati s samim paketnim prenosom kriptosredstev.

(42)

Za preverjanje ali prenose sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju in upravičencu manjkajo ali so nepopolne. Ti postopki bi morali vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi, kadar je to primerno. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevane informacije o transakciji vključijo v elektronski prenos ali s tem povezano sporočilo po vsej plačilni verigi.

(43)

Pri prenosih kriptosredstev bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvesti učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju ali upravičencu manjkajo oziroma so nepopolne. Ti postopki bi morali po potrebi vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi. Ne bi se smelo zahtevati, da so informacije neposredno priložene samemu prenosu kriptosredstev, če se predložijo pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev in so na zahtevo na voljo ustreznim organom.

(44)

Glede na potencialno grožnjo pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od ponudnikov plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo informacije o plačniku in prejemniku plačila, od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi pa, da zahtevajo informacije o originatorju in upravičencu. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Ustrezno temu bi morali imeti ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev in ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki se uporabijo, kadar prenosa sredstev ne spremljajo zahtevane informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali kadar prenosa kriptosredstev ne spremljajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu, da bi se ta ponudnik storitev lahko odločal, ali naj izvrši, zavrne ali ustavi ta prenos, ter določil primerno nadaljnje ukrepanje.

(45)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali, tako kot vsi pooblaščeni subjekti, oceniti in spremljati tveganje, povezano z njihovimi strankami, produkti in tržnimi potmi. Prav tako bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi oceniti tveganje, povezano s svojimi transakcijami, tudi ko izvajajo prenose na naslove brez gostitelja ali z njih. V slučaju, da ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ve ali ugotovi, da so informacije o originatorju ali upravičencu, ki uporablja naslov brez gostitelja, netočne, ali ko ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi naleti na neobičajne ali sumljive vzorce transakcij ali na situacije, ki predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, v povezavi s prenosi, ki vključujejo naslove brez gostitelja, bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi po potrebi izvajati ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja in tako ustrezno obvladovati in ublažiti tveganja. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral te okoliščine upoštevati pri oceni, ali prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija morda ni neobičajna in ali bi bilo treba o tem poročati finančni obveščevalni enoti (FIU) v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

(46)

To uredbo bi bilo treba pregledati v kontekstu sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 ter uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, da se zagotovi skladnost z ustreznimi določbami.

(47)

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ali ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral biti pri oceni tveganj posebej pozoren, če ugotovi, da informacije o plačniku ali prejemniku plačila oziroma o originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ali če je glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev njihov prenos treba obravnavati kot sumljiv, ter bi morali pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Direktive (EU) 2015/849.

(48)

Podobno kot prenosi sredstev med ponudniki plačilnih storitev bi tudi prenosi kriptosredstev, ki vključujejo ponudnike posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi kot vmesni element v verigi prenosov kriptosredstev, lahko olajšali prenose. V skladu z mednarodnimi standardi bi za take posredniške ponudnike morale veljati zahteve iz te uredbe, tako kot za ponudnike posredniških plačilnih storitev veljajo obstoječe obveznosti.

(49)

Določbe o prenosih sredstev in prenosih kriptosredstev, v zvezi s katerimi informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne ter v zvezi s katerimi je treba prenose kriptosredstev glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev obravnavati kot sumljive, se uporabljajo brez poseganja v katere koli obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, ponudnikov posredniških plačilnih storitev, ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi, da zavrnejo ali ustavijo prenose sredstev in prenose kriptosredstev, ki kršijo določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(50)

Za zagotovitev tehnološke nevtralnosti ta uredba ne bi smela predpisovati uporabe točno določene tehnologije za prenos informacij o transakcijah s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za zagotovitev učinkovitega izpolnjevanja zahtev, ki veljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu s to uredbo, bodo ključnega pomena pobude za določanje standardov, v katere bo vključen sektor kriptosredstev ali ki jih bo ta sektor vodil. Rešitve, ki bodo iz tega izhajale, bi morale biti interoperabilne, kar bi zagotavljala uporaba mednarodnih standardov ali standardov na ravni Unije, da bi bila izmenjava informacij lahko hitra.

(51)

Da se ponudnikom plačilnih storitev in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pomaga vzpostaviti učinkovite postopke za odkrivanje primerov, v katerih prejmejo prenose sredstev oziroma prenose kriptosredstev, pri katerih informacije o plačniku, prejemniku plačila, originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ter nadalje učinkovito ukrepati, bi morala EBA izdati smernice.

(52)

Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morali ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro odzvati na zahteve po informacijah o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo zadevni ponudniki plačilnih storitev sedež oziroma v kateri imajo zadevni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi registrirani svoj statutarni sedež.

(53)

Število delovnih dni, ki potečejo v državi članici ponudnika plačilnih storitev plačnika, določi število dni za odgovor na zahtevo po informacijah o plačniku.

(54)

Ker se lahko zgodi, da v kazenskih preiskavah zahtevanih podatkov ali posameznikov, vpletenih v transakcijo, ni mogoče identificirati več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, in da se omogoči dostop do ključnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevati, da določeno obdobje vodijo evidence informacij o plačniku in prejemniku plačila ali originatorju in upravičencu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem obdobju pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Če je to potrebno za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter po opravljeni oceni nujnosti in sorazmernosti ukrepa, bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo ali zahtevajo hranjenje evidenc za nadaljnje obdobje največ petih let, brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja za potekajoče kazenske preiskave in pravne postopke, ter popolnoma v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Te ukrepe bi lahko pregledali s stališča sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(55)

Za izboljšanje skladnosti s to uredbo in v skladu s Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ bi bilo treba povečati pooblastila pristojnih organov za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Določiti bi bilo treba upravne sankcije in ukrepe, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice določiti sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice bi morale o tem uradno obvestiti Komisijo ter stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima iz člena 9a(7) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(57)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji s posamezno državo članico, je sestavni del valutnega območja države članice ali je podpisalo monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo ponudnike plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih sistemih in sistemih poravnave te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva teh držav ali ozemelj, je primerno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(58)

Glede na potencialna velika tveganja, ki jih predstavljajo naslovi brez gostitelja, ter njihovo tehnološko in regulativno kompleksnost, tudi kar zadeva preverjanje informacij o lastništvu, bi morala Komisija do 1. julija 2026 oceniti, ali so potrebni dodatni posebni ukrepi za ublažitev tveganj, ki jih predstavljajo prenosi na naslove brez gostitelja ali z njih, ali prenosi subjektom, katerih sedež ni v Uniji, ali od takih subjektov, vključno z uvedbo morebitnih omejitev, oceniti pa bi morala tudi učinkovitost in sorazmernost mehanizmov, ki se uporabljajo za preverjanje točnosti informacij v zvezi z lastništvom naslovov brez gostitelja.

(59)

Trenutno se Direktiva (EU) 2015/849 uporablja samo za dve kategoriji ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, in sicer za ponudnike skrbniških denarnic in ponudnike, ki sodelujejo pri storitvah menjav med virtualnimi in fiat valutami. Da bi zapolnili obstoječe vrzeli v okviru za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter uskladitev prava Unije z mednarodnimi priporočili, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti tako, da bo vključevala vse kategorije ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2023/1114, ki zajema širši krog ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Zlasti da se zagotovi, da bodo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi veljale enake zahteve in raven nadzora kot za kreditne in finančne institucije, je primerno posodobiti seznam pooblaščenih subjektov tako, da se v kategorijo finančnih institucij za namene Direktive (EU) 2015/849 uvrstijo tudi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Poleg tega, glede na to, da opredelitvi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ustrezajo tudi tradicionalne finančne institucije, kadar ponujajo tovrstne storitve, obravnavanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot finančnih institucij omogoča enoten skladen sklop pravil za subjekte, ki opravljajo tako tradicionalne finančne storitve kot storitve v zvezi s kriptosredstvi. Direktivo (EU) 2015/849 bi bilo treba spremeniti tudi, da se zagotovi, da bodo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi lahko ustrezno blažili tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim izpostavljeni.

(60)

Odnosi, vzpostavljeni med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in subjekti s sedežem v tretjih državah za namene izvrševanja prenosov kriptosredstev ali opravljanja podobnih storitev v zvezi s kriptosredstvi, izkazujejo podobnosti s korespondenčnimi bančnimi odnosi z respondenčno institucijo iz tretje države. Ker je za te odnose značilno, da so stalni in se ponavljajo, bi jih bilo treba obravnavati kot vrsto korespondenčnega odnosa, zanje pa bi morali veljati posebni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja, načeloma podobni tistim, ki se uporabljajo v kontekstu bančnih in finančnih storitev. Zlasti bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri vzpostavljanju novega korespondenčnega odnosa z respondenčnim subjektom uporabiti posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, da se ugotovi in oceni izpostavljenost tveganju pri tem respondentu na podlagi njegovega ugleda, kakovosti nadzora in kontrol glede preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT). Na podlagi zbranih informacij bi morali korespondenčni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvesti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, pri katerih bi bilo treba upoštevati zlasti potencialno večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga predstavljajo neregistrirani subjekti in subjekti brez dovoljenja. To je še posebej pomembno, vse dokler bo izvajanje standardov FATF v zvezi s kriptosredstvi na svetovni ravni neenakomerno, kar pomeni dodatna tveganja in izzive. EBA bi moral zagotoviti smernice o tem, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvajajo okrepljeno skrbno preverjanje, in opredeliti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ko delajo s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki niso registrirani ali nimajo dovoljenja.

(61)

Z Uredbo (EU) 2023/1114 je bil vzpostavljen celovit regulativni okvir za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki prinaša harmonizacijo pravil v zvezi z izdajanjem dovoljenj in delovanjem ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi po vsej Uniji. Da bi se izognili podvajanju zahtev, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti in črtati zahteve glede registracije v zvezi s tistimi kategorijami ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere bo v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 veljala enotna ureditev izdajanja dovoljenj.

(62)

Ker ciljev te uredbe, in sicer preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z izvajanjem mednarodnih standardov ter z zagotavljanjem razpoložljivosti osnovnih informacij o plačnikih in prejemnikih plačil pri prenosih sredstev ter o originatorjih in upravičencih pri prenosih kriptosredstev, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Ta uredba upošteva Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.

(64)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2023/1114 bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe navedene uredbe. Države članice bi morale do tega datuma prenesti tudi spremembe Direktive (EU) 2015/849.

(65)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 22. septembra 2021 (24) –