(1)

Energija iz obnovljivih virov je v središču prehoda na čisto energijo, ki je potreben za uresničitev ciljev evropskega zelenega dogovora, zagotavljanje cenovno dostopne energije ter zmanjšanje odvisnosti Unije od fosilnih goriv in uvoza energije.

(2)

Energija iz obnovljivih virov državljanom Unije prinaša številne koristi: prispevek k prizadevanjem za obvladovanje podnebnih sprememb, pomoč pri varstvu okolja, ustvarjanje rasti in delovnih mest, prispevek k vodilnemu položaju Unije na tehnološkem in industrijskem področju ter povečanje odpornosti gospodarstva Unije.

(3)

Energetskemu sektorju gre pripisati več kot 75 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pospešitev proizvodnje energije z razvojem in uporabo obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je zato bistvenega pomena pri doseganju cilja Unije glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 in prispeva k doseganju cilja Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(4)

Hitro povečanje deleža energije iz obnovljivih virov je ključno pri reševanju problema visokih cen energije. Nižji fiksni stroški energije iz obnovljivih virov in variabilni stroški, ki so blizu nič, pomenijo, da so bili stroški električne energije iz obnovljivih virov stabilnejši in nižji od stroškov fosilnih goriv. Zaradi pospešenega uvajanja obnovljivih virov energije bo Unija manj odvisna od fosilnih goriv, predvsem uvoženih.

(5)

Kot je priznano v sporočilu „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ (v nadaljnjem besedilu: sporočilo REPowerEU) (2), je hitro povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov bistveno za zmanjšanje odvisnosti Unije od fosilnih goriv in postopno opuščanje potrošnje ruskega plina. Načrt REPowerEU vsebuje ukrepe za uresničitev tega cilja, enako kot tudi evropski semester, v okviru katerega se predlagajo priporočila za posamezne države glede izdaje dovoljenj, ki so prilagojena razmeram v posameznih državah članicah.

(6)

S sporočilom REPowerEU je bila uvedena tudi pobuda za pospeševalnik za vodik, s katero so se podvojili cilji za leto 2030 glede obnovljivega vodika, da bi se zmanjšala zunanja odvisnost Unije od uvoza fosilnih goriv. Za proizvodnjo 10 milijonov ton obnovljivega vodika bo Unija do leta 2030 potrebovala dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v višini 80 GW.

(7)

Projekti na področju energije iz obnovljivih virov morajo biti načeloma odobreni, da se lahko opravlja načrtovana dejavnost. Postopki izdaje dovoljenj pomagajo zagotoviti varnost in zanesljivost projektov. Vendar zapletenost, raznolikost in predolgo trajanje navedenih postopkov močno ovirajo potrebno hitro uvedbo energije iz obnovljivih virov ter doseganje cenovno dostopnejšega, zanesljivejšega in bolj trajnostnega energetskega sistema Unije.

(8)

Zamude pri obdelavi odobritev za projekte ogrožajo pravočasno doseganje energetskih in podnebnih ciljev ter povečujejo stroške projektov, ki so za to potrebni. Zaradi dinamičnih inovacij lahko zamude privedejo tudi do namestitve manj učinkovitih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(9)

Te ovire so bile opredeljene že v Direktivi 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki od držav članic zahteva, da ocenijo postopke izdaje dovoljenj, da bi se zmanjšale regulativne in neregulativne ovire za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) so bile uvedene zahteve za poenostavitev upravnih postopkov za razvijalce energije iz obnovljivih virov. Te zahteve so okrepljene z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Njihov popoln in hiter prenos v vseh državah članicah znatno prispeva k skrajšanju upravnih postopkov ter je najpomembnejša prednostna naloga, ki bi jo bilo treba izvršiti čim prej.

(10)

Komisija podpira države članice prek Instrumenta za tehnično podporo (6), ki zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje za oblikovanje in izvajanje reform, vključno s tistimi za racionalizacijo okvira za postopke odobritve in izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ter spodbuja uporabo podjetniških pogodb o nakupu električne energije za energijo iz obnovljivih virov. Tehnična podpora na primer vključuje krepitev upravne zmogljivosti, usklajevanje zakonodajnih okvirov in izmenjavo ustreznih dobrih praks.

(11)

Roki za postopke izdaje dovoljenj iz Direktive (EU) 2018/2001 se uporabljajo brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega okoljskega prava Unije, v sodne pritožbe, pravna sredstva in druge postopke pred sodiščem ter v mehanizme za alternativno reševanje sporov, vključno s pritožbenimi postopki, zunajsodnimi pritožbami in pravnimi sredstvi, pri čemer se lahko podaljšajo za čas trajanja takih postopkov.

(12)

Pomanjkanje javne podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov je še ena velika ovira za njihovo izvajanje v številnih državah članicah. V ta namen bi bilo treba potrebe in stališča državljanov in družbenih deležnikov upoštevati na vseh stopnjah razvoja projektov na področju obnovljivih virov energije – od razvoja politike do prostorskega načrtovanja in razvoja projektov – ter spodbujati dobre prakse za zagotavljanje pravične porazdelitve različnih vplivov obratov na lokalno prebivalstvo.

(13)

Večina ovir, povezanih z izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in povezano omrežno infrastrukturo, ter dobre prakse za njihovo odpravo so bile opredeljene na ravni držav članic.

(14)

Upravne ovire so postale pomembnejše zaradi izboljšav v zvezi z drugimi ovirami, kot so stroški tehnologije, ki so se v zadnjih desetih letih drastično znižali, ali težave s financiranjem, ki so jih ublažila znižanja stroškov in vse večje število podjetniških pogodb o nakupu električne energije za energijo iz obnovljivih virov.

(15)

To priporočilo obravnava te pomisleke in poziva k iskanju rešitev v obstoječem pravnem okviru. Ne posega v pravo Unije, zlasti na področju energije in okolja, ter v obveznosti, ki iz njega izhajajo. Prav tako ne posega v pravila Unije o konkurenci, zlasti v člene 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter v prakso odločanja Komisije pri izvrševanju pravil Unije o konkurenci.

(16)

Skupaj s tem priporočilom je bil sprejet zakonodajni predlog za spremembo in okrepitev določb Direktive (EU) 2018/2001 v zvezi z upravnimi postopki. Ker je nujno pospešiti uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov, bi morale države članice v skladu s členom 15b predloga spremembe Direktive (EU) 2018/2001 o izdaji dovoljenj čim prej začeti opredeljevati primerna kopenska in morska območja ter pripravljati načrte za posebej primerna območja („območja, namenjena obnovljivim virom energije“).

(17)

Pomorsko prostorsko načrtovanje je ključno orodje za opredelitev prihodnjih območij za uvajanje energije iz obnovljivih virov ter spodbujanje večkratne uporabe pomorskega prostora, vključno z ohranjanjem in varstvom morskega okolja. Države članice so morale v skladu z direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju (7) svoje nacionalne pomorske prostorske načrte sprejeti do 31. marca 2021. Komisija poziva države članice, ki direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju še ne izvajajo v celoti, naj pripravijo in sprejmejo svoje nacionalne načrte (8).

(18)

Ovire, ki izhajajo iz postopkov izdaje dovoljenj, bi lahko vplivale tudi na prihodnjo uvedbo inovativnih tehnologij za razogljičenje, ki so potrebne za podnebno nevtralnost. Vzpostavitev regulativnih peskovnikov, tj. preskušanje inovativnih tehnologij, proizvodov, storitev ali pristopov, ki niso v celoti skladni z obstoječim pravnim in regulativnim okvirom, v resničnem okolju, bi lahko podprla inovacije in olajšala poznejše prilagajanje regulativnega okolja, da bi se omogočila njihova uporaba.

(19)

Razvoj projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki se delno ali v celoti financirajo s podjetniškimi pogodbami o nakupu, bo pomagal pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov. Poleg tega podjetniške pogodbe o nakupu prinašajo neposredne koristi za končne potrošnike, vključno z zagotavljanjem konkurenčne in predvidljive cene energije ter prispevanjem k agendi družbene odgovornosti podjetij v Uniji.

(20)

Čeprav se je v zadnjih petih letih število podjetniških pogodb o nakupu vsako leto povečalo, predstavlja delež projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih neposredno financirajo poslovni odjemalci, le 15–20 % letnega trga. Sklepanje podjetniških pogodb o nakupu je v glavnem omejeno na nekatere države članice, na električno energijo kot nosilca energije in na velika multinacionalna podjetja z neposrednim stikom s potrošniki.

(21)

Komisija skupaj s tem priporočilom prek geografskega laboratorija za energijo in industrijo (EIGL) (9) daje na voljo digitalno konsolidirane nabore podatkov o najrazličnejših pomembnih energetskih in okoljskih dejavnikih, da bi državam članicam pomagala opredeliti območja, namenjena obnovljivim virom energije, za hitro uvedbo novih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Komisija namerava to orodje za kartiranje dodatno razviti z vključitvijo dodatnih naborov podatkov in povezav z digitalnimi orodji držav članic za prostorsko načrtovanje –