(1)

Evropski sistem slikovnega arhiviranja lažnih in pravih dokumentov na spletu (FADO) je bil vzpostavljen s Skupnim ukrepom Sveta 98/700/PNZ (4) v okviru generalnega sekretariata Sveta. Sistem FADO je bil vzpostavljen, da bi olajšal izmenjavo informacij o pravih dokumentih in znanih načinih izdelave lažnih dokumentov med organi držav članic. Sistem FADO zagotavlja elektronsko shranjevanje, hitro izmenjavo in potrjevanje informacij o pravih in lažnih dokumentih. Ker je odkrivanje lažnih dokumentov pomembno tudi za državljane, organizacije in podjetja, je generalni sekretariat Sveta prave dokumente objavil tudi v javnem registru pravih potnih listin in osebnih dokumentov na spletu, imenovanem PRADO.

(2)

Ker je upravljanje sistema FADO zastarelo in bi ga bilo treba prilagoditi institucionalnemu okviru, določenem s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba Skupni ukrep 98/700/PNZ razveljaviti in nadomestiti z novim, posodobljenim instrumentom.

(3)

Ta uredba je potrebna nova pravna podlaga za upravljanje sistema FADO.

(4)

Zlorabe dokumentov lahko naposled ogrozijo notranjo varnost območja Unije. Uporaba sistema FADO kot sistema za elektronsko shranjevanje z opisom možnih prepoznavnih znakov tako pravih kot lažnih dokumentov je pomembno orodje za boj proti zlorabam dokumentov, zlasti na zunanjih mejah. Ker sistem FADO prispeva k ohranjanju visoke ravni varnosti na območju Unije, saj podpira policijo, mejne policiste in druge organe kazenskega pregona držav članic pri boju proti zlorabam dokumentov, je sistem FADO pomembno orodje za izvajanje schengenskega pravnega reda.

(5)

Čeprav se lažni dokumenti in zlorabe identitete pogosto odkrijejo na zunanjih mejah, je boj proti lažnim dokumentom eno od področij policijskega sodelovanja. Lažni dokumenti so izmišljeni dokumenti, dokumenti, ki so bili prenarejeni, in dokumenti, ki so bili ponarejeni. Uporaba lažnih dokumentov v območju Unije je v zadnjih letih v znatnem porastu. Zlorabe dokumentov in identitete vključujejo izdelavo in uporabo lažnih dokumentov ter uporabo pravih dokumentov, pridobljenih s preslepitvijo. Lažni dokumenti so večnamensko kriminalno orodje, ker jih je mogoče večkratno uporabiti za različne kriminalne dejavnosti, vključno s pranjem denarja in terorizmom. Tehnike izdelovanja lažnih dokumentov so vse bolj prefinjene, zato so potrebne visokokakovostne informacije o možnih prepoznavnih znakih, zlasti o zaščitnih elementih in značilnostih zlorab, in pogosto posodabljanje teh informacij.

(6)

Sistem FADO bi moral vsebovati informacije o vseh vrstah pravih potnih listin, osebnih dokumentov, dokumentov o prebivanju in osebnem stanju, vozniških ter prometnih dovoljenj, ki jih izdajo države članice, ter prepustnic, ki jih izda Unija, ter o lažnih različicah takih dokumentov, ki jih imajo. Možno bi moralo biti, da sistem FADO vsebuje informacije o drugih povezanih uradnih dokumentih, zlasti informacije, ki se predložijo vlogam za uradne dokumente, ki jih izdajo države članice, ter o lažnih različicah teh dokumentov. Prav tako bi moralo biti možno, da sistem FADO vsebuje informacije o vseh vrstah pravih potnih listin, osebnih dokumentov, dokumentov o prebivanju in osebnem stanju, vozniških ter prometnih dovoljenj ter drugih zadevnih uradnih dokumentov, zlasti informacije, ki se predložijo vlogam za uradne dokumente, ki jih izdajo tretje strani, kot so tretje države, ozemeljske enote, mednarodne organizacije in drugi subjekti, za katere velja mednarodno pravo, ter o lažnih različicah teh dokumentov.

(7)

Osebne podatke v sistemu FADO bi bilo treba obdelovati samo v obsegu, kot je nujno potreben za namene upravljanja sistema FADO. Neposredna posledica namena, zaradi katerega je bil ustvarjen sistem FADO, je, da bi bilo treba v sistem FADO shranjevati le omejene informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo. Sistem FADO bi moral vsebovati osebne podatke v obliki podobe obraza ali alfanumeričnih informacij le, če so povezani z varnostnimi elementi ali načinom izdelave lažnega dokumenta. Možno bi moralo biti, da se taki omejeni osebni podatki shranjujejo v obliki različnih elementov, navedenih v vzorcih pravih dokumentov, ali v obliki psevdonimiziranih podatkov v pravih ali lažnih dokumentih. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki jo ureja Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi morala sprejeti potrebne ukrepe za psevdonimizacijo vseh elementov osebnih podatkov, ki niso potrebni v zvezi z nameni, za katere se podatki obdelujejo v skladu z načelom zmanjšanja količine podatkov. V sistemu FADO ne bi smelo biti možno iskati nobenih elementov osebnih podatkov, niti prek njega identificirati nobene fizične osebe brez uporabe dodatnih podatkov. Sistem FADO se ne bi smel uporabljati za identifikacijo fizične osebe.

(8)

Kakršna koli obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe, bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7), kot je primerno.

(9)

Države članice lahko ohranijo ali razvijejo lastne nacionalne sisteme, ki vsebujejo informacije o pravih in lažnih dokumentih, vendar bi morale Agenciji zagotoviti informacije o pravih dokumentih, ki jih izdajo, vključno z njihovimi zaščitnimi elementi, in o lažnih različicah takih dokumentov, ki jih imajo. Agencija bi morala te informacije vnesti v sistem FADO ter zagotoviti enotnost in kakovost informacij.

(10)

Unija izdaja prepustnice članom institucij, organov, uradov in agencij Unije ter uslužbencev Unije za službeno uporabo v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1417/2013 (8). Unija bi morala biti dolžna Agenciji zagotoviti informacije o takih pravih dokumentih in njihovih zaščitnih elementih.

(11)

Sistem FADO bi moral različnim deležnikom, vključno s širšo javnostjo, zagotoviti različne ravni dostopa do sistema FADO, odvisno od njihovih potreb in občutljivosti zadevnih podatkov.

(12)

Za zagotovitev, da bodo države članice dobro nadzirale zlorabe dokumentov, bi bilo treba organom v državah članicah, ki so pristojni za področje zlorab dokumentov, kot so policija, mejna policija in drugi organi kazenskega pregona ter drugi ustrezni nacionalni organi, na podlagi potrebe po seznanitvi zagotoviti različno raven dostopa do sistema FADO, odvisno od njihovih potreb. Države članice bi morale določiti, kateri pristojni organi imajo dostop in raven dostopa, ki jim je zagotovljen. Komisija in Agencija bi morali tudi določiti službe in enote, ki so pristojne za dostop do sistema FADO. Sistem FADO pa bi moral uporabnikom dati na voljo informacije o vseh odkritih novih načinih izdelave lažnih dokumentov in o novih pravih dokumentih v obtoku, odvisno od njihovih pravic do dostopa.

(13)

V zadnjih letih je Agencija pridobila strokovno znanje na področju zlorab dokumentov. Z uporabo strokovnega znanja Agencije bi bilo zato treba povečati sinergije, kar bi koristilo državam članicam na tem področju. Agencija bi morala prevzeti in upravljati sistem FADO, kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/1896. Ta prevzem ne bi smel vplivati na akterje, ki že imajo dostop do sistema FADO, to pa so Komisija, Agencija, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (9), države članice in širša javnost. Po tem, ko Agencija prevzame sistem FADO, bi morala državam članicam zagotoviti podporo pri odkrivanju lažnih dokumentov. Poleg tega lahko Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Agenciji v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 po potrebi zagotavlja tehnično podporo.

(14)

Zagotoviti bi bilo treba, da bo sistem FADO v prehodnem obdobju deloval v celoti, dokler se prenos dejansko ne opravi in se obstoječe informacije ne prenesejo v novi sistem. Lastništvo obstoječih podatkov bi bilo nato treba prenesti na Agencijo.

(15)

Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic glede priznavanja potnih listov, potnih listin, vizumov ali drugih osebnih dokumentov.

(16)

Da se omogoči institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, razen Komisije in Agencije, tretjim stranem, kot so tretje države, ozemeljske enote, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, za katere velja mednarodno pravo, ali zasebnim subjektom, kot so letalski in drugi prevozniki, dostop do informacij v sistemu FADO, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z uvedbo ukrepov za odobritev omejenega dostopa do sistema FADO za te institucije, organe, urade in agencije Unije, tretje strani ter zasebne subjekte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehnično strukturo sistema FADO, določitvijo tehničnih specifikacij za postopke za nadzor in preverjanje informacij ter določitev datuma dejanske vzpostavitve sistema FADO s strani Agencije. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(18)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(19)

Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (13).

(20)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področje iz točke H člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (15).

(21)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki spadajo na področje iz točke H člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (17).

(22)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (18), ki spadajo na področje iz točke H člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU (19).

(23)

V skladu s točko (d) člena 46 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (20) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. decembra 2018 –