(1)

„dejanski stroški“ pomenijo stroške, ki so dejansko nastali v koledarskem letu pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa in so določeni na podlagi računovodskih izkazov ali, če takih računovodskih izkazov ni, na podlagi končne revizije;

(2)

„enota služb zračnega prometa“ pomeni enoto, civilno ali vojaško, pristojno za zagotavljanje služb zračnega prometa v zadevnem zračnem prostoru;

(3)

„letališki koordinator“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki jo država članica imenuje za izvajanje nalog usklajevanja na koordiniranih letališčih iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 (9);

(4)

„upravljavec letališča“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja enega ali več aerodromov;

(5)

„uporabnik zračnega prostora“ pomeni operaterja zrakoplova v času izvedbe leta, ali če identiteta upravljavca ni znana, lastnika zrakoplova, razen če se lahko dokaže, da je bil takrat operater druga oseba;

(6)

„predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ pomeni vsako pravno osebo ali subjekt, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov zračnega prostora;

(7)

„center območne kontrole“ pomeni enoto, ki zagotavlja službe zračnega prometa kontroliranim letom na njenem področju pristojnosti;

(8)

„območje zaračunavanja na rutah“ pomeni obseg zračnega prostora, ki se razteza od tal do vključno zgornjega zračnega prostora, kjer se izvajajo navigacijske službe zračnega prometa na rutah in za katerega sta določeni enotna stroškovna osnova in enotna cena na enoto;

(9)

„izjemni dogodek“ pomeni okoliščine, v katerih je zmogljivost upravljanja zračnega prometa neobičajno zmanjšana tako, da je raven zamud pri upravljanju pretoka zračnega prometa neobičajno visoka kot posledica načrtovane omejitve zaradi operativne ali tehnične spremembe, zelo neugodnih vremenskih razmer, nerazpoložljivosti velikih delov zračnega prostora iz naravnih ali političnih razlogov ali kolektivnih ukrepov in aktivacije Evropske koordinacijske celice za krizne razmere v letalstvu (EACCC) s strani upravitelja omrežja;

(10)

„premiki IFR v zračnem prevozu na leto“ pomenijo vsoto vzletov in pristankov, opravljenih po pravilih instrumentalnega letenja, ki je izračunana kot letno povprečje treh predhodnih koledarskih let pred letom, v katerem je bilo treba predložiti načrt izvedbe v skladu s členom 12;

(11)

„indeks napovedane inflacije“ pomeni letni indeks inflacije na podlagi tretjega leta pred začetkom referenčnega obdobja, izračunan z uporabo najnovejše razpoložljive napovedi glede inflacije za povprečno spremembo indeksa cen življenjskih potrebščin v odstotkih, ki jo Mednarodni denarni sklad za zadevno državo članico objavi v času priprave načrta izvedbe. Če je sprememba v odstotkih, ki jo Mednarodni denarni sklad objavi za zadevno leto, negativna, se uporabi vrednost nič;

(12)

„indeks dejanske inflacije“ pomeni letni indeks dejanske inflacije na podlagi tretjega leta pred začetkom referenčnega obdobja, izračunan z uporabo dejanske stopnje inflacije, ki jo Komisija za zadevno državo objavi v Eurostatovem harmoniziranem indeksu življenjskih potrebščin aprila leta n + 1. Če je sprememba v odstotkih, ki jo Komisija objavi za zadevno leto, negativna, se uporabi vrednost nič;

(13)

„velika naložba“ pomeni pridobitev, razvoj, zamenjavo, nadgradnjo ali zakup osnovnih sredstev, pri čemer je realna skupna vrednost v celotni življenjski dobi sredstev višja od 5 milijonov EUR;

(14)

„nacionalni organ“ pomeni regulativni ali nadzorni organ, ki ga ena ali več držav članic ustanovi na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora;

(15)

„nova in obstoječa naložba“ pomeni pridobitev, razvoj, zamenjavo, nadgradnjo ali zakup osnovnih sredstev, pri čemer stroški amortizacije, stroški kapitala ali v primeru zakupa stroški poslovanja za navedeno naložbo nastanejo v referenčnem obdobju, zajetem v načrtu izvedbe;

(16)

„referenčno obdobje“ pomeni obdobje veljavnosti in uporabe vseevropskih ciljev uspešnosti iz točke (d) člena 11(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 7 te uredbe;

(17)

„referenčna vrednost“ pomeni vrednost zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ki jo upravitelj omrežja izračuna za vsako državo članico in vsak funkcionalni blok zračnega prostora, da se zagotovi izpolnitev vseevropskega cilja glede zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti;

(18)

„stroški prestrukturiranja“ pomenijo znatne enkratne stroške, ki jih imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v postopku prestrukturiranja zaradi uvajanja novih tehnologij, postopkov ali poslovnih modelov za spodbujanje zagotavljanja integriranih storitev, nadomestil zaposlenim, zapiranja centrov za kontrolo zračnega prometa, selitve dejavnosti na nove lokacije, odpisa sredstev ali pridobivanja strateških deležev v drugih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa;

(19)

„nedovoljeni vdor na vzletno-pristajalno stezo“ pomeni kateri koli dogodek na aerodromu, ki vključuje nepravilno prisotnost zrakoplova, vozila ali osebe na zaščitenem območju površine, ki je določena za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;

(20)

„izguba minimalnega razdvajanja“ pomeni stanje, v katerem se ni ohranilo predpisano minimalno razdvajanje med zrakoplovi;

(21)

„območje zaračunavanja na terminalih“ pomeni letališče ali skupino letališč na ozemljih države članice, kjer se izvajajo navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ter za katere sta uvedeni enotna stroškovna osnova in enotna cena za enoto.

(a)

zbiranja, pregledovanja, potrjevanja in razširjanja ustreznih podatkov o uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja;

(b)

zbiranja ali spremembe ključnih področij uspešnosti;

(c)

opredelitve ključnih kazalnikov uspešnosti in kazalnikov za spremljanje;

(d)

določitve razponov vseevropskih ciljev uspešnosti ter določitve in revizije vseevropskih ciljev uspešnosti;

(e)

določitve izhodiščnih vrednosti, mejnih vrednosti opozarjanja in primerjalnih skupin iz člena 9(4);

(f)

ocene skladnosti osnutkov nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti, določenih na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora z vseevropskimi cilji uspešnosti v skladu s členoma 14 in 15, ter pregleda osnutkov načrtov izvedbe v skladu s členoma 14(1) in 15(1);

(g)

preverjanja popolnosti osnutkov načrtov izvedbe v skladu s členom 13;

(h)

preverjanja osnutka načrta izvedbe omrežja iz člena 10(5) te uredbe v skladu s členom 19;

(i)

ocene revidiranih ciljev uspešnosti in popravnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(5);

(j)

spremljanja uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z naložbami v osnovna sredstva in drugimi naložbami, na ravni Unije, nacionalni ravni in ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora;

(k)

spremljanja uspešnosti funkcij omrežja v skladu s členom 37(2);

(l)

ocene informacij, ki jih nacionalni nadzorni organi za namene spremljanja uspešnosti evropskega omrežja upravljanja zračnega prometa predložijo v zvezi z načrti izvedbe, v skladu s členom 37(3);

(m)

ocene doseganja ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju;

(n)

vzdrževanja in podpore pri usklajevanju koledarja posvetovanj z zainteresiranimi stranmi glede načrtov izvedbe in zahtev glede posvetovanj iz člena 24(2) in (3) ter člena 30.

(a)

podpira Komisijo z zagotavljanjem ustreznih prispevkov za pripravo vseevropskih ciljev uspešnosti pred začetkom referenčnega obdobja in za spremljanje doseganja navedenih ciljev v referenčnem obdobju, tudi tako, da Komisijo nemudoma opozori na vse okoliščine, v katerih cilji uspešnosti niso izpolnjeni ali pa zanje obstaja tveganje, da ne bodo izpolnjeni, ali v katerih je ugotovljeno znatno in vztrajno zmanjševanje operativne uspešnosti;

(b)

na zahtevo Komisije podpre nacionalne nadzorne organe z zagotavljanjem ustreznih prispevkov za pripravo načrtov izvedbe in takojšnjim obvestilom zadevnega nacionalnega nadzornega organa o vseh okoliščinah, v katerih nacionalni cilji uspešnosti ali cilji uspešnosti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora niso izpolnjeni ali pa zanje obstaja tveganje, da ne bodo izpolnjeni, ali v katerih je ugotovljeno znatno in vztrajno zmanjševanje operativne uspešnosti;

(c)

podpira izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa pri doseganju nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora zlasti s pripravo in izvajanjem načrta delovanja omrežja iz člena 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123.

(a)

ustrezno obravnavo varnostnih vidikov, vključno z določanjem, revizijo in izvajanjem ključnih kazalnikov uspešnosti in vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti;

(b)

skladnost ključnih kazalnikov uspešnosti in ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti z evropskim načrtom za varnost v letalstvu iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/1139.

(a)

po tem, ko Komisija sprejme sklep na podlagi člena 14(2), člena 15(2) ali člena 15(4);

(b)

po tem, ko Komisija sprejme sklep na podlagi drugega pododstavka člena 15(7);

(c)

po tem, ko Komisija na zahtevo zadevne države članice ali držav članic sprejme sklep glede revizije ciljev uspešnosti v referenčnem obdobju v skladu s členom 18(1), če zadevna država članica prilagodi načrt izvedbe glede na revidirane cilje uspešnosti.

(a)

varnostna politika in cilji;

(b)

obvladovanje varnostnega tveganja;

(c)

zagotavljanje varnosti;

(d)

spodbujanje varnosti;

(e)

kultura varnosti.

(a)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na ravni Unije z učinkom na varnost, izračunana v skladu s točko 1.2(a) oddelka 2.

(b)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja na ravni Unije z učinkom na varnost, izračunana v skladu s točko 1.2(b) oddelka 2.

(a)

kazalnik je primerjava med dolžino dela dejanske trajektorije na ruti, izračunano iz podatkov o nadzoru, in doseženo razdaljo za lete po pravilih instrumentalnega letenja, ki so v zračnem prostoru ali prečkajo zračni prostor, kakor je opredeljen v členu 1 (v nadaljnjem besedilu: evropski zračni prostor);

(b)

„del trajektorije na ruti“ se nanaša na razdaljo, ki jo zrakoplov preleti zunaj kroga 40 NM okrog letališč;

(c)

če zrakoplov vzleti z letališča zunaj evropskega zračnega prostora ali pristane na njem, se za izračun tega kazalnika kot odhodni oziroma namembni kraj namesto odhodnega ali namembnega letališča uporabi vstopna ali izstopna točka evropskega zračnega prostora;

(d)

če zrakoplov vzleti z letališča znotraj evropskega zračnega prostora in pristane na njem ter prečka neevropski zračni prostor, se za izračun tega kazalnika upošteva samo del v evropskem zračnem prostoru;

(e)

„dosežena razdalja“ je funkcija položaja vstopnih in izstopnih točk leta v vsak del zračnega prostora in iz njega za vse dele trajektorije. Dosežena razdalja predstavlja prispevek navedenih točk k razdalji po velikem krogu med odhodnim in namembnim krajem leta;

(f)

kazalnik se izračuna kot povprečje za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja. Pri izračunu tega povprečja se iz izračuna izključi deset najvišjih in deset najnižjih dnevnih vrednosti.

(a)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za zadnji vloženi načrt trajektorije, izračunana, kot sledi:

(b)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za najkrajšo omejeno trajektorijo, izračunana, kot sledi:

(c)

Učinkovita uporaba rezerviranega ali ločenega zračnega prostora, izračunanega kot razmerje med prvotnim zahtevanim dodeljenim časom za rezervacijo ali ločevanje iz splošnega zračnega prometa, in končnim dodeljenim časom, v katerem se je zračni prostor uporabljal za izvajanje dejavnosti, ki zahtevajo takšno ločevanje ali rezervacijo. Kazalnik se izračuna za vse dodelitve zračnega prostora, o katerih je bil obveščen upravitelj omrežja.

(d)

Stopnja načrtovanja prek razpoložljivih struktur zračnega prostora, vključno z rezerviranim ali ločenim zračnim prostorom in pogojnimi rutami, ki je za splošni zračni promet izračunana kot razmerje med zrakoplovi, ki vložijo načrte leta prek takih struktur zračnega prostora, in številom zrakoplovov, ki bi lahko načrtovali prek navedenih struktur zračnega prostora.

(e)

Stopnja uporabe razpoložljivih struktur zračnega prostora, vključno z rezerviranim ali ločenim zračnim prostorom in pogojnimi rutami, za splošni zračni promet, ki je izračunana kot razmerje med zrakoplovi, ki letijo prek takih struktur zračnega prostora, in številom zrakoplovov, ki bi lahko načrtovali prek navedenih struktur zračnega prostora.

(a)

zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti je zamuda, ki jo izračuna upravitelj omrežja in je izražena kot razlika med ocenjenim časom vzleta in izračunanim časom vzleta, ki ga določi upravitelj omrežja;

(b)

za namene tega kazalnika:

(c)

ta kazalnik zajema vse lete po pravilih instrumentalnega letenja in vse razloge za zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa, razen izrednih dogodkov;

(d)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(a)

Povprečni čas zamude v minutah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa na terminalih in na letališčih ter ga povzročijo omejitve pristajanja na namembnem letališču, izračunan, kot sledi:

(b)

Odstotek letov z zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, daljšo od 15 minut, izračunan, kot sledi:

(c)

Povprečni čas zamude pri odhodu, ne glede na vzrok, izražen v minutah na let, izračunan, kot sledi:

(a)

ta kazalnik je izražen kot odstotek in izraža medletno spremembo povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti od izhodiščne vrednosti iz točke (a) člena 9(4);

(b)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja;

(c)

povprečni ugotovljeni stroški na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti so razmerje med ugotovljenimi stroški na rutah in napovedanim prometom na rutah, izraženo v enotah storitev na rutah, ki se vsako leto v referenčnem obdobju pričakuje na ravni Unije in je naveden v predpostavkah Komisije za določitev vseevropskih ciljev uspešnosti v skladu s členom 9(3);

(d)

povprečni ugotovljeni stroški na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti se izračunajo v eurih in realnih vrednostih.

(a)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja kot tehtano povprečje vsote ugotovljenih stroškov na enoto za vsako državo članico za navigacijske službe zračnega prometa in prilagoditev v skladu s členom 25(2), ki izhajajo iz navedenega leta;

(b)

ta kazalnik se navede v eurih in nominalnih vrednostih.

(a)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na letališčih v državi članici, izračunana kot skupno število nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo z učinkom na varnost, do katerih je prišlo na navedenih letališčih, deljeno s skupnim številom premikov po pravilih instrumentalnega in po pravilih vizualnega letenja na navedenih letališčih.

(b)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja v zračnem prostoru vseh kontrolnih enot služb zračnega prometa v državi članici, izračunana kot skupno število izgub minimalnega razdvajanja z učinkom na varnost, do katerih je prišlo v navedenem zračnem prostoru, deljeno s skupnim številom kontroliranih ur letenja v navedenem zračnem prostoru.

(c)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na letališču, izračunana kot skupno število nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo s kakršnim koli prispevkom služb zračnega prometa ali služb CNS z učinkom na varnost, do katerih je prišlo na navedenem letališču, deljeno s skupnim številom premikov po pravilih instrumentalnega in po pravilih vizualnega letenja na navedenem letališču.

(d)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja v zračnem prostoru, kjer izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa izvaja službe zračnega prometa, izračunana kot skupno število izgub minimalnega razdvajanja s kakršnim koli prispevkom služb zračnega prometa ali služb CNS z učinkom na varnost, deljeno s skupnim številom kontroliranih ur letenja v navedenem zračnem prostoru.

(e)

Če se uporabljajo avtomatizirani sistemi za zapis podatkov o varnosti, uporaba teh sistemov s strani izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa kot sestavni del njihovega okvira za obvladovanje varnostnega tveganja, za namene zbiranja, shranjevanja in analize podatkov, povezanih najmanj z izgubami minimalnega razdvajanja in nedovoljenimi vdori na vzletno-pristajalno stezo, v skoraj realnem času.

(a)

ta kazalnik je primerjava med dolžino dela dejanske trajektorije na ruti, izračunano iz podatkov o nadzoru, in doseženo razdaljo za lete po pravilih instrumentalnega letenja, ki so v lokalnem zračnem prostoru ali ga prečkajo;

(b)

„del trajektorije na ruti“ se nanaša na razdaljo, ki jo zrakoplov preleti zunaj kroga 40 NM okrog odhodnega in namembnega letališča;

(c)

če zrakoplov vzleti z letališča zunaj evropskega zračnega prostora ali pristane na njem, se za izračun tega kazalnika uporabi vstopna ali izstopna točka lokalnega zračnega prostora;

(d)

če zrakoplov vzleti z letališča znotraj lokalnega zračnega prostora in pristane na njem ter prečka nelokalni zračni prostor, se za izračun tega kazalnika upošteva samo del v lokalnem zračnem prostoru;

(e)

„dosežena razdalja“ je funkcija položaja vstopnih in izstopnih točk leta v lokalni zračni prostor in iz njega. Dosežena razdalja predstavlja prispevek navedenih točk k razdalji po velikem krogu med odhodnim in namembnim krajem leta;

(f)

za namene tega kazalnika „lokalno“ pomeni na lokalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, odvisno od ravni, na kateri je vzpostavljen načrt izvedbe;

(g)

kazalnik se izračuna kot povprečje za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja. Pri izračunu tega povprečja se iz izračuna izključi deset najvišjih in deset najnižjih dnevnih vrednosti.

(a)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za zadnji vloženi načrt trajektorije, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(b)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za najkrajšo omejeno trajektorijo, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(c)

Dodatni čas v fazi vožnje zrakoplova po tleh, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(d)

Dodatni čas v zračnem prostoru na terminalu, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(e)

Delež prihodov, pri katerih se uporablja operacija stalnega spuščanja (Continuous Descent Operation – CDO), izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(f)

Učinkovita uporaba rezerviranega ali ločenega lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(c) oddelka 1.

(g)

Stopnja načrtovanja prek razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(d) oddelka 1.

(h)

Stopnja uporabe razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(e) oddelka 1.

(i)

Za namene kazalnikov iz točk (a) in (b) „lokalno“ pomeni na lokalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, odvisno od ravni, na kateri je vzpostavljen načrt izvedbe, vključno s primeri prenosa pristojnosti za izvajanje služb zračnega prometa zaradi sodelovalnih čezmejnih ureditev. Za namene kazalnikov iz točk (c) in (d) „lokalno“ pomeni na ravni letališča z najmanj 80 000 premiki IFR v zračnem prevozu na leto. Za namene kazalnika iz točke (e) „lokalno“ pomeni na ravni letališča. Za namene kazalnikov iz točk od (f) do (h) „lokalno“ pomeni na nacionalni ravni z razčlenitvijo na ravni področja pristojnosti centrov območne kontrole, vključno s primeri prenosa pristojnosti za izvajanje služb zračnega prometa zaradi sodelovalnih čezmejnih ureditev.

(a)

Povprečne minute zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa, izračunane, kot sledi:

(b)

Povprečni čas zamude v minutah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa na terminalih in letališčih, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(a)

Odstotek letov po pravilih instrumentalnega letenja, ki upoštevajo svoje slote za odhod z letališča pri upravljanju pretoka zračnega prometa, izračunan za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(b)

Povprečne minute zamude kontrole zračnega prometa pred odhodom na let, ki jo povzročijo omejitve pri vzletu na odhodnem letališču, izračunane na lokalni ravni, kot sledi:

(c)

Povprečni čas splošne zamude pri vzletu v minutah na let, izračunan na lokalni ravni v skladu s točko 3.2(c) oddelka 1.

(d)

Za namene kazalnika iz točke (a) „lokalno“ pomeni na nacionalni ravni z razčlenitvijo na ravni letališča. Za namene kazalnika iz točk (b) in (c) „lokalno“ pomeni na ravni letališča za letališča s 80 000 premiki IFR ali več v zračnem prevozu na leto.

(a)

Povprečni ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na rutah, izračunani, kot sledi:

(b)

Povprečni ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, izračunani, kot sledi:

(c)

Za namene kazalnikov iz točk (a) in (b) „lokalno“ pomeni na ravni območja zaračunavanja.

(a)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja kot vsota ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa in prilagoditev v skladu s členom 25(2), ki izhajajo iz navedenega leta;

(b)

ta kazalnik se navede v nominalnih vrednostih in nacionalni valuti.

(a)

razmerje med časom, ko število letov za več kot 10 % presega omejitve zmogljivosti sektorja, ki jih navede izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, kadar so uvedene ureditve upravljanja pretoka zračnega prometa, in skupnim časom, kadar so uvedene ureditve upravljanja pretoka zračnega prometa, izračunano za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja;

(b)

za namene tega kazalnika se regulirani čas razdeli na prekrivajoče se urne prereze v časovnih presledkih po 20 minut.

(a)

Odstotek prihranka pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravljavca omrežja glede na celotni medletni prihranek pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, kadar se zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti izračuna v skladu s točko 3.1 oddelka 1.

(b)

Odstotek prihranka pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravljavca omrežja glede na celotni medletni prihranek pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu, kadar se zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu izračuna v skladu s točko 3.2(a) oddelka 1.

(a)

Letni odstotek letov po pravilih instrumentalnega letenja z zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa, daljšo od 15 minut.

(b)

Povprečje dnevnega števila ureditev upravljanja pretoka zračnega prometa v koledarskem letu, pri čemer je pri vsaki zamuda krajša od 200 minut.

(c)

Povprečje zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti ob koncih tedna v koledarskem letu, izraženo v minutah zamude na let.

(d)

Letni odstotek zamude pri prvi rotaciji zaradi zmogljivosti in osebja za predizbor centrov območne kontrole/letališč z največjim potencialom za zmanjšanje zamud, kot jih letno opredeli upravitelj omrežja.

(e)

Učinkovita uporaba rezerviranega ali ločenega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(c) oddelka 1.

(f)

Stopnja načrtovanja prek razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(d) oddelka 1.

(g)

Stopnja uporabe razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(e) oddelka 1.

(a)

ta kazalnik je razmerje med dejanskimi stroški za izvedbo nalog upravitelja omrežja in prometom na ruti, izraženo v enotah storitev na rutah, v referenčnem obdobju, na ravni geografskega območja, na katerem upravitelj omrežja izvaja svoje naloge, potrebne za izvedbo funkcij omrežja;

(b)

ta kazalnik se navede v eurih in realnih vrednostih;

(c)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(a)

ugotovljene stroške novih in obstoječih naložb, kar zadeva amortizacijo, stroške kapitala in stroške zakupa v celotnem referenčnem obdobju in za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja, kot se zahteva v Prilogi VII;

(b)

opis in utemeljitev velikih naložb, tudi v zvezi z naslednjimi elementi:

(c)

podrobnosti o sinergijah, doseženih na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ali, če je ustrezno, prek drugih pobud za čezmejno sodelovanje, zlasti v smislu skupne infrastrukture in javnih naročil.

(a)

ugotovljeni stroški navigacijskih služb zračnega prometa na rutah in terminalih, določeni v skladu s točkama (a) in (b) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 in s to uredbo, za vsako leto referenčnega obdobja;

(b)

napoved enot storitev na rutah in terminalih za vsako leto referenčnega obdobja;

(c)

izhodiščne vrednosti za cilje stroškovne učinkovitosti na rutah in terminalih iz točke (a) člena 10(2) ter opis in utemeljitev metodologije, uporabljene za oceno navedenih vrednosti za vsako območje zaračunavanja;

(d)

opis in utemeljitev meril in metodologije, uporabljenih za razporeditev stroškov na območja zaračunavanja in razporeditev stroškov med storitvami na rutah in terminalih, v skladu s členom 22(5);

(e)

opis in utemeljitev donosnosti lastniškega kapitala zadevnih izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, stopnje finančnega vzvoda ter ravni in sestave osnovnega premoženja, ki se uporablja za izračun stroškov kapitala, vključenih v ugotovljene stroške;

(f)

opis in utemeljitev ekonomskih predpostavk, ki vključujejo:

(g)

opis in utemeljitev prilagoditev, ki izhajajo iz let pred referenčnim obdobjem;

(h)

opredelitev in kategorizacija ugotovljenih stroškov, povezanih s stroškovnimi postavkami iz člena 28(3);

(i)

po potrebi opis kakršnega koli bistvenega prestrukturiranja, načrtovanega v referenčnem obdobju;

(j)

po potrebi odobrene stroške prestrukturiranja iz predhodnih referenčnih obdobij, ki jih je treba povrniti;

(k)

poročevalne preglednice in dodatne informacije, ki se zahtevajo v prilogah VII, IX in XI ter priložijo načrtu izvedbe.

(a)

opredelitev ustreznega razpona iz člena 27(2) in ključev za delitve tveganja, povezanega s prometom, iz člena 27(3);

(b)

kadar nacionalni nadzorni organ prilagodi vrednosti parametrov mehanizma za delitev tveganja, povezanega s prometom, iz točke (a) v skladu s členom 27(5):

(a)

opis in utemeljitev parametrov sistema spodbud, opredeljenega v skladu s členom 11(3), vključno s središčnimi vrednostmi, in mehanizma za prilagoditev središčnih vrednosti, kjer je primerno;

(b)

opredelitev izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa in območij zaračunavanja, za katere se uporabljajo sistemi spodbud;

(c)

kjer je primerno, opis dodatnih sistemov spodbud iz člena 11(4).

(a)

spremljanje izvajanja načrta izvedbe;

(b)

obravnavanje razmer, kadar cilji v referenčnem obdobju niso doseženi.

(a)

pripravo in uskladitvijo omrežnih in regionalnih operativnih konceptov;

(b)

razvojem in uskladitvijo projektov zračnega prostora na podlagi prednostnih nalog omrežja, vključno s čezmejnimi pobudami za projektiranje zračnega prostora;

(c)

zmanjšanjem neučinkovite uporabe omrežja rut in razpoložljivega zračnega prostora;

(d)

razvojem okrepljenih procesov upravljanja zračnega prostora ter upravljanja pretoka zračnega prometa in zmogljivosti;

(e)

usklajenim načrtovanjem zmogljivosti in merjenjem operativne uspešnosti;

(f)

podpiranjem odprave pomanjkanja kontrolorjev zračnega prometa v celotnem omrežju;

(g)

krepitvijo usklajevanja na tehničnem področju, tudi na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, in obravnavanjem tehnične interoperabilnosti med sistemi izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ter zlasti s sistemi upravitelja omrežja;

(h)

podporo varnosti omrežja ter izvajanjem, spremljanjem in izboljšanjem lokalne varnostne uspešnosti.

(a)

cilj uspešnosti za upravitelja omrežja glede učinkovitosti varnostnega upravljanja;

(b)

opis ukrepov, ki jih upravitelj omrežja sprejme za dosego tega cilja;

(c)

opis ukrepov, ki jih upravitelj omrežja sprejme za obravnavanje presežkov pri upravljanju pretoka zračnega prometa.

(a)

(a)

funkcija projektiranja evropskega omrežja rut:

(b)

funkcija upravljanja pretoka zračnega prometa:

(c)

usklajevanje funkcij omejenih virov:

(a)

pomoč pri spremljanju izvajanja načrta izvedbe omrežja in poročanju o njem;

(b)

obravnavanje razmer, kadar cilji v referenčnem obdobju niso doseženi;

(c)

komunikacijo z nacionalnimi nadzornimi organi.

(a)

Skladnost gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v referenčnem obdobju z gibanjem ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v istem obdobju, pri čemer se navedeni gibanji izrazita v odstotkih.

Za namene izračuna navedenih gibanj se uporabijo veljavne vseevropske in lokalne ciljne vrednosti uspešnosti ter izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto iz točke (a) člena 9(4) in točke (a) člena 10(2).

(b)

Skladnost gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v časovnem obdobju, ki zajema referenčno obdobje, zajeto v načrtu izvedbe, in predhodno referenčno obdobje (v nadaljnjem besedilu: dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto), z gibanjem ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni v istem obdobju, pri čemer se navedeni gibanji izrazita v odstotkih.

Dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja se izračuna z uporabo dejanske cene na enoto na ravni območja zaračunavanja za leto pred začetkom zadevnega predhodnega referenčnega obdobja.

(c)

Skladnost ravni ugotovljenih stroškov na enoto: primerjava izhodiščne vrednosti za ugotovljene stroške na enoto iz točke (a) člena 10(2) na ravni zadevnega območja zaračunavanja z ustrezno povprečno vrednostjo v območjih zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno operativno in gospodarsko okolje, kakor je opredeljeno v skladu s točko (c) člena 9(4).

(d)

Odstopanje od meril iz točk (a) do (c) se lahko šteje za potrebno in sorazmerno zaradi:

(a)

ukrepi za doseganje nacionalnih ciljev ali ciljev na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora na vsakem ključnem področju uspešnosti iz točke 3.2 Priloge II;

(b)

nacionalni cilji ali cilji na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let:

(c)

nacionalni cilji ali cilji na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora glede ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih:

(d)

ključni dejavniki in parametri, na katerih temeljijo nacionalni cilji uspešnosti ali cilji uspešnosti na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora ali uspešnost na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti:

(e)

vrednosti parametrov za delitev tveganja, povezanega s prometom, iz člena 27(2) in (3) ter, kadar nacionalni nadzorni organ prilagodi vrednosti teh parametrov v skladu s členom 27(5), utemeljitve, predložene za navedene vrednosti;

(f)

sistem ali sistemi spodbud iz člena 11;

(g)

prednosti, povezane z učinkovitostjo, in sinergije, ki jih omogočijo čezmejne pobude za sodelovanje, vključno s sodelovanjem na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora ali prek industrijskih združenj;

(h)

kar zadeva uporabo poenostavljene ureditve pristojbin iz člena 34, preverjanje, da so izpolnjena merila iz člena 34(2).

(a)

Popolnost osnutka načrta izvedbe omrežja, kar zadeva elemente, potrebne za oceno skladnosti z zahtevami iz člena 10(5) in Priloge III;

(b)

celovitost ukrepov, ki jih je upravitelj omrežja sprejel za prispevanje k optimizaciji omrežja, ki zajema ukrepe iz točke 2 Priloge III;

(c)

skladnost cilja na ravni učinkovitosti varnostnega upravljanja upravitelja omrežja z vseevropskimi cilji učinkovitosti, pri čemer je raven učinkovitosti varnostnega upravljanja za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja enaka ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti ali večja od njih;

(d)

ukrepi za izboljšanje učinkovitosti leta, ki izhajajo iz funkcije projektiranja evropskega omrežja rut;

(e)

prihranek pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravljavca omrežja;

(f)

prihranek pri zamudah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravljavca omrežja;

(g)

ustreznost ukrepov, namenjenih doseganju ciljev uspešnosti za funkcije omrežja, vključno z ustreznostjo naložb in kapitalskih stroškov v zvezi z evropskim osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa, skupnimi projekti iz člena 15a Uredbe (ES) št. 550/2004 in Uredbe (EU) št. 409/2013 ter po potrebi strateškim načrtom omrežja.

(a)

(a)

dogodki v zvezi z varnostjo, povezani z upravljanjem zračnega prometa;

(b)

informacije o varnostnih priporočilih in korektivnih ukrepih, sprejetih na podlagi analize ali preiskave incidenta, povezanega z upravljanjem zračnega prometa, v skladu z Uredbo (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(c)

informacije, ki jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prevoza, upravljavci letališč in letalski prevozniki zberejo z avtomatiziranimi sistemi za zapis podatkov o varnosti, če so na voljo, vsaj o nedovoljenih vdorih na vzletno-pristajalno stezo in izgubah minimalnega razdvajanja;

(d)

vsaj informacije o gibanju izgub minimalnega razdvajanja in nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo pri vseh enotah služb zračnega prometa.

(a)

podatke iz Eurocontrolove specifikacije z naslovom „Specifikacija Eurocontrol za razkrivanje gospodarskih informacij“, izdaja 2.6 z dne 31. decembra 2008 s sklicem Eurocontrol-SPEC-0117 za zagotavljanje podatkov do vključno leta 2013 in izdaja 3.0 z dne 4. decembra 2012 za zagotavljanje podatkov od leta 2014 naprej.

Ti podatki se predložijo pred 15. julijem leta n + 1, razen v prihodnost usmerjenih podatkov, ki se predložijo do 1. novembra leta n + 1;

(b)

informacije, ki so potrebne za namene spremljanja ključnih kazalnikov uspešnosti in kazalnikov za spremljanje iz točk 1.1 in 1.2 oddelka 2 Priloge I.

Te informacije se predložijo pred 1. februarjem vsakega leta;

(c)

informacije o dogodkih v zvezi z varnostjo, zbrane z avtomatiziranimi sistemi za zapis podatkov o varnosti, kadar so na voljo;

(d)

vsaj informacije o gibanjih izgube minimalnega razdvajanja in nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo pri vseh enotah služb zračnega prometa iz neobveznih poročil in avtomatiziranih sistemov za zapis podatkov o varnosti, kadar so na voljo.

(a)

podatke iz Eurocontrolove specifikacije z naslovom „Podatkovni tok upravljavca letališča – specifikacija podatkov“, različica 1.0, 2018.

Ti podatki se predložijo vsak mesec;

(b)

informacije o dogodkih v zvezi z varnostjo, zbrane z avtomatiziranimi sistemi za zapis podatkov o varnosti, kadar so na voljo.

Ti podatki se predložijo vsako leto.

(a)

podatke iz Eurocontrolove specifikacije z naslovom „Podatkovni tok letalskega prevoznika – specifikacija podatkov“, različica 1.0, 2018.

Ti podatki se predložijo vsak mesec;

(b)

informacije o dogodkih v zvezi z varnostjo, zbrane z avtomatiziranimi sistemi za zapis podatkov o varnosti, kadar so na voljo.

Ti podatki se predložijo vsako leto.

(a)

opis metodologije, uporabljene za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO za evropsko regijo (dokument 7754), kakor je bil nazadnje spremenjen, in opis metodologije, uporabljene za razporeditev teh stroškov med različna območja zaračunavanja;

(b)

opis metodologije in predpostavk, uporabljenih za določitev stroškov navigacijskih služb zračnega prometa, zagotovljenih letom po pravilih vizualnega letenja, kadar se letom po pravilih vizualnega letenja odobrijo oprostitve v skladu s členom 31(3), (4) in (5);

(c)

merila, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med službami na terminalih in rutah v skladu s členom 22(5);

(d)

razčlenitev meteoroloških stroškov na neposredne stroške ter stroške podpiranja meteoroloških naprav in storitev, ki so namenjeni tudi splošnim meteorološkim potrebam (v nadaljnjem besedilu: temeljni stroški MET). Temeljni stroški MET vključujejo splošno analizo in napoved, omrežja za opazovanje površine in zgornjega zračnega prostora, meteorološke komunikacijske sisteme, centre za obdelavo podatkov ter podporno temeljno raziskovanje, usposabljanje in upravljanje;

(e)

opis metodologije, uporabljene za razporeditev skupnih meteoroloških stroškov in temeljnih stroškov MET iz točke (d) med civilno letalstvo in območja zaračunavanja;

(f)

za vsak subjekt opis sestave vsake postavke ugotovljenih stroškov glede na vrsto in službo (točki 1 in 2 preglednice 1), vključno z opisom glavnih dejavnikov, s katerimi se pojasnijo načrtovane spremembe v referenčnem obdobju;

(g)

za vsak subjekt opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun amortizacijskih stroškov (točka 1.3 preglednice 1): nabavnih stroškov ali tekočih stroškov iz četrtega pododstavka člena 22(4) in, kjer se uporablja obračun po nabavnih cenah, predložitev primerljivih podatkov o nabavnih cenah;

(h)

za vsak subjekt opis in temeljne predpostavke za vsako postavko dodatnih informacij (točka 3 preglednice 1), vključno z opisom glavnih dejavnikov, s katerimi se pojasnijo spremembe v referenčnem obdobju;

(i)

za vsak subjekt opis predpostavk, uporabljenih za izračun stroškov kapitala (točka 1.4 preglednice 1), vključno s sestavo osnovnega premoženja, donosnostjo lastniškega kapitala, povprečnimi obrestmi na obveznosti in deleži financiranja sestave osnovnega premoženja prek obveznosti in lastniškega kapitala;

(j)

opis ugotovljenih stroškov skupnih projektov (točka 3.9 preglednice 1).

(a)

za vsak subjekt in vsako stroškovno postavko opis sporočenih dejanskih stroškov ter razlike med navedenimi in ugotovljenimi stroški za vsako leto referenčnega obdobja;

(b)

opis sporočenih dejanskih enot služb in opis morebitnih razlik med navedenimi enotami in številkami, ki jih predloži zadevni subjekt, ki zaračunava in pobira pristojbine, ter morebitnih razlik med navedenimi enotami in napovedjo iz načrta izvedbe, za vsako leto referenčnega obdobja;

(c)

razčlenitev dejanskih stroškov skupnih projektov na posamezne projekte;

(d)

utemeljitev razlike med ugotovljenimi in dejanskimi stroški novih in obstoječih naložb izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ter razlike med načrtovanim in dejanskim datumom začetka obratovanja osnovnih naložb, financiranih z navedenimi naložbami, za vsako leto referenčnega obdobja;

(e)

opis naložbenih projektov, ki se v referenčnem obdobju dodajo velikim naložbenim projektom, opredeljenim v načrtu izvedbe, oz. se prekličejo ali nadomestijo in jih odobri nacionalni nadzorni organ v skladu s členom 28(4).

(a)

opis in utemeljitev uvedbe različnih območij zaračunavanja, zlasti v zvezi z območji zaračunavanja na terminalih in morebitnim navzkrižnim subvencioniranjem med območji zaračunavanja;

(b)

opis politike oprostitev in opis finančnih sredstev za kritje s tem povezanih stroškov;

(c)

opis prilagoditev, ki izhajajo iz mehanizma za delitev tveganja, povezanega s prometom, v skladu s členom 27;

(d)

opis razlik med ugotovljenimi in dejanskimi stroški v letu n, ki izhajajo iz sprememb stroškov iz člena 28(3), vključno z opisom sprememb iz navedenega člena;

(e)

opis prilagoditev, ki izhajajo iz nepredvidenih sprememb stroškov v skladu s členom 28(3) do (6);

(f)

opis drugih prihodkov, če obstajajo, razčlenjenih na različne kategorije, navedene v členu 25(3);

(g)

opis uporabe sistemov finančnih spodbud iz člena 11(3) in (4) v letu n ter nastalih finančnih prednosti in slabosti; opis in utemeljitev prilagoditev pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa, izvedenih v letu n na podlagi člena 32, kjer je primerno, in prilagoditev, ki izhajajo iz tega;

(h)

opis prilagoditev, povezanih z začasno uporabo cene na enoto na podlagi člena 29(5);

(i)

opis navzkrižnega financiranja med območji zaračunavanja na rutah ali med območji zaračunavanja na terminalih v skladu s točko (e) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(j)

informacije o uporabi cene na enoto na podlagi člena 29(6), ki je nižja od cene na enoto, izračunane v skladu s členom 25(2), in sredstvih za financiranje razlike v prihodkih;

(k)

informacije in razčlenitev prilagoditev, povezanih s preteklimi referenčnimi obdobji, ki vplivajo na izračun cene na enoto.

(l)

informacije o stroških skupnih projektov in drugih financiranih projektov, razčlenjene na posamezne projekte, ter javnih sredstvih, ki so bila za te projekte pridobljena od javnih organov.

(a)

obstoj kakršnih koli znatnih pravnih, ekonomskih ali drugih ovir, ki bi izvajalcu službe preprečile ponudbo izvajanja ali nadaljevanje izvajanja navedenih storitev;

(b)

obseg, trajanje in vrednost pogodb o opravljanju storitev;

(c)

obstoj postopkov, ki omogočajo, da prvotni izvajalec opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, intelektualno lastnino in osebje prenese ali kako drugače da na voljo drugi stranki.

(a)

obstoj pravnih, pogodbenih ali izvedbenih ovir za spremembo izvajalca služb ali v primeru navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih preusmeritev letališča k samooskrbi z navigacijskimi službami zračnega prometa;

(b)

obstoj posvetovanja, da se pri spremembi ureditev izvajanja služb upoštevajo mnenja uporabnikov zračnega prostora.

(a)

obstoj javnega razpisnega postopka (se ne uporablja v primeru samooskrbe);

(b)

dokazila o kredibilnih drugih izvajalcih služb, ki lahko sodelujejo v razpisnem postopku in so izvajali službe v preteklosti, vključno z možnostjo samooskrbe letališča.

(a)

ali letališča dejavno konkurirajo za letalske prevoze;

(b)

v kolikšni meri letališča nosijo stroške pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa;

(c)

ali letališča delujejo v konkurenčnem okolju ali v okolju ekonomskih spodbud, namenjenih obvladovanju cen ali kakšnemu drugemu spodbujenemu zniževanju stroškov.

(a)

preglednici se izpolnita za vsako območje zaračunavanja. Stroški in cene se prikažejo v nacionalni valuti;

(b)

zneski za preglednico A so dejanski zneski za leto (n – 5) do leta (n – 1) in načrtovani zneski od leta (n) naprej;

(c)

letna cena v preglednici B prikazuje vrednost pogodbe. Zadevna država članica enoto rezultata, za katero velja, da določa vrednost pogodbe, opiše in sporoči v preglednici. Kar zadeva navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, se preglednica B ločeno izpolni za vsako letališče, na katerem se navigacijske službe zračnega prometa izvajajo pod tržnimi pogoji v območju zaračunavanja na terminalih.

(a)

opis enote rezultata, uporabljene v preglednici B;

(b)

opis meril, uporabljenih za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO za evropsko regijo (dokument 7754);

(c)

opis in utemeljitev razlik med načrtovanimi in dejanskimi zneski za leta od (n – 5) do (n –1) za vse podatke, navedene v preglednicah A in B;

(d)

opis in utemeljitev stroškov in naložb v zvezi s pričakovanim prometom, načrtovanih za petletno obdobje;

(e)

opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun stroškov amortizacije: po nabavni ali tekoči ceni;

(f)

utemeljitev stroškov kapitala, vključno s sestavinami osnovnega premoženja;

(g)

opis virov financiranja zadevnih navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z vsakim območjem zaračunavanja, kjer se službe izvajajo pod tržnimi pogoji.

(a)

dejanske stroške, nastale v preteklem letu, ter razliko med dejanskimi in ugotovljenimi stroški iz načrta izvedbe;

(b)

razvoj stroškov iz člena 28(3).

(a)

politiko zaračunavanja, med drugim vključno s časovnim okvirom prilagoditev cen na enoto in navzkrižnim financiranjem med območji zaračunavanja na terminalih;

(b)

razvoj prometa v primerjavi z napovedjo prometa iz načrta izvedbe;

(c)

uporabo mehanizma za delitev tveganja, povezanega s prometom, iz člena 27 in sistema ali sistemov spodbud, izvedenih na podlagi člena 11;

(d)

če je ustrezno, načrtovane spremembe območij zaračunavanja na terminalih v skladu s točko (a) člena 21(5);

(e)

če je ustrezno, storitve, za katere je predvideno izvajanje pod tržnimi pogoji v skladu s točko (b) člena 35(3).

(a)

omogoči upoštevanje znatnih in nepredvidenih sprememb v prometu, pri čemer se v tem primeru pri središčni vrednosti za leto n upošteva referenčna vrednost na ravni posameznega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa iz novembrske izdaje načrta delovanja omrežja v letu n – 1, in/ali

(b)

omeji področje uporabe spodbud, da zajemajo le razloge za zamude v zvezi z zmogljivostjo, usmerjanjem, kadrovsko strukturo in opremo službe kontrole zračnega prometa, upravljanjem zračnega prostora in posebnimi dogodki z oznakami C, R, S, T, M in P priročnika za upravljanje pretoka zračnega prometa in zmogljivosti.

(a)

omogoči upoštevanje znatnih in nepredvidenih sprememb v prometu, pri čemer se v tem primeru središčna vrednost za leto n prilagodi na podlagi objektivnih in preglednih načel, opredeljenih v načrtu izvedbe;

(b)

omeji področje uporabe spodbud, da zajemajo le razloge za zamude v zvezi z zmogljivostjo, usmerjanjem, kadrovsko strukturo in opremo službe kontrole zračnega prometa, upravljanjem zračnega prostora in posebnimi dogodki z oznakami C, R, S, T, M in P priročnika za upravljanje pretoka zračnega prometa in zmogljivosti.

(a)

Finančna prednost iz točke (e) člena 11(3) se izračuna kot odstotek ugotovljenih stroškov za leto n in se pridobi od uporabnikov zračnega prostora z zvišanjem cene na enoto v letu n + 2, kadar je odstopanje povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let v letu n, ki je manjša od središčne vrednosti, v absolutno izraženi vrednosti večje od spodnjega dela simetričnega razpona iz točke (d) člena 11(3).

Odstotek ugotovljenih stroškov nemoteno sledi drsni lestvici od spodnjega dela simetričnega razpona do mejne vrednosti opozarjanja iz točke (b)(iii) člena 9(4), pri čemer se uporabi največji fiksen odstotek, kadar je odstopanje povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let v letu n, ki je manjša od središčne vrednosti, v absolutno izraženi vrednosti enako mejni vrednosti opozarjanja ali večje od nje.

(b)

Finančna neugodnost iz točke (f) člena 11(3) se izračuna kot odstotek ugotovljenih stroškov za leto n in povrne uporabnikom zračnega prostora z znižanjem cene na enoto v letu n + 2, kadar je odstopanje povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let v letu n, ki je večja od središčne vrednosti, v absolutno izraženi vrednosti večje od zgornjega dela simetričnega razpona iz točke (d) člena 11(3).

Odstotek ugotovljenih stroškov nemoteno sledi drsni lestvici od zgornjega dela simetričnega razpona do mejne vrednosti opozarjanja iz točke (b)(iii) člena 9(4), pri čemer se uporabi največji fiksen odstotek, kadar je odstopanje povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let v letu n, ki je večja od središčne vrednosti, v absolutno izraženi vrednosti enako mejni vrednosti opozarjanja ali večje od nje.

(a)

Finančna prednost iz točke (e) člena 11(3) se izračuna kot odstotek ugotovljenih stroškov za leto n, ki se pridobijo od uporabnikov zračnega prostora z zvišanjem cene na enoto v letu n + 2, kadar je dejanska zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let v letu n manjša od spodnjega dela simetričnega razpona iz točke (d) člena 11(3).

Odstotek ugotovljenih stroškov nemoteno sledi drsni lestvici od spodnjega dela simetričnega razpona do 50 % središčne vrednosti, pri čemer se uporabi največji fiksen odstotek, kadar je dejanska zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let v letu n enaka 50 % središčne vrednosti ali manjša.

(b)

Finančna neugodnost iz točke (e) člena 11(3) se izračuna kot odstotek ugotovljenih stroškov za leto n in se povrne uporabnikom zračnega prostora z znižanjem cene na enoto v letu n + 2, kadar je dejanska zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let v letu n večja od zgornjega dela simetričnega razpona iz točke (d) člena 11(3).

Odstotek ugotovljenih stroškov nemoteno sledi drsni lestvici od zgornjega dela simetričnega razpona do 150 % središčne vrednosti, pri čemer se uporabi največji fiksen odstotek, kadar je dejanska zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let v letu n enaka 150 % središčne vrednosti ali večja.