(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti, in skupna priporočila držav članic.

(2)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma najpozneje do leta 2020 za vse staleže.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki lahko dajejo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v razponih, vsekakor pa postopoma najpozneje do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2019 za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju določijo v skladu s cilji načrta.

(6)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih ICES 20–24 pod referenčnimi točkami ohranjanja biomase drstitvenega staleža, kot so določene v stolpcu A Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139. V skladu s členom 5(2) navedene uredbe bi bilo treba sprejeti vse ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na raven, ki omogoča največji trajnostni donos. V ta namen je zlasti treba glede na pričakovani učinek sprejetih popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike na splošno in načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Glede na navedeno in v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1139 je primerno, da se ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo pod razponom ribolovne umrljivosti iz stolpca A Priloge I k navedeni uredbi, saj je pri tej ravni upoštevano zmanjšanje biomase.

(7)

Za stalež trske iz zahodnega Baltskega morja znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža in da bi ga bilo treba omejiti. Zato je primerno določiti dnevno omejitev ulova na posameznega ribiča. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova.

(8)

Za stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, ICES še ni mogel določiti bioloških referenčnih točk, potem ko je prišlo do sprememb v biologiji staleža. Zato je primerno, da se kot prispevek k doseganju ciljev iz načrta določita TAC za trsko iz vzhodnega Baltskega morja v skladu s previdnostnim pristopom, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1380/2013, in obdobje prepovedi ribolova.

(9)

Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je primerno uvesti omejeno prožnost med območji za lososa od podrazdelkov ICES 22–31 do podrazdelka ICES 32 za državo članico, ki je zahtevala tako prilagodljivost.

(10)

ICES v mnenju navaja, da je pri ribolovu lososa ulov te vrste v 29 % primerov napačno sporočen, predvsem kot ulov morske postrvi. Večina morske postrvi v Baltskem morju se izkorišča v obalnih območjih, zato je primerno ribolov morske postrvi prepovedati zunaj štirih navtičnih milj in omejiti prilov te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in lososa, ki naj bi prispevalo k preprečevanju napačnega sporočanja ulova lososa kot ulova morske postrvi.

(11)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členov 33 in 34 Uredbe glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter prenosa podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev, za katere velja ta uredba in ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(12)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba predhodni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 določiti za obdobje od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019.

(14)

V prejšnjih letih je bil TAC za sardona v podobmočjih ICES 9 in 10 ter vodah Unije razdelka CECAF 34.1.1 določen za posamezno koledarsko leto. ICES je julija 2018 za ta stalež izdal mnenje za obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019. Ti obdobji bi bilo treba uskladiti, da bi se obdobje celotnega dovoljenega ulova ujemalo z obdobjem, ki je zajeto v mnenju ICES. Izjemoma in samo zaradi tega prehoda bi bilo treba spremeniti TAC za sardona, da bo zajemal obdobje 18 mesecev, ki se konča 30. junija 2019.

(15)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2019. Vendar pa bi se morala ta uredba za sardona v podobmočjih ICES 9 in 10 ter vodah Unije razdelka CECAF 34.1.1 uporabljati od 1. januarja 2018. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj ribolovne možnosti za to daljše obdobje presegajo možnosti, najprej določene v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2018/120 (5). Poleg tega se ta uredba za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja 4 uporablja od 1. novembra 2018 do 31. oktobra 2019. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –