This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32018R1620
Commission Delegated Regulation (EU) 2018/1620 of 13 July 2018 amending Delegated Regulation (EU) 2015/61 to supplement Regulation (EU) No 575/2013 of the European Parliament and the Council with regard to liquidity coverage requirement for credit institutions (Text with EEA relevance.)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1620 z dne 13. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (Besedilo velja za EGP.)
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1620 z dne 13. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (Besedilo velja za EGP.)
C/2018/4404
UL L 271, 30.10.2018, p. 10–24
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
30.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 271/10 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1620
z dne 13. julija 2018
o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 460 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 (2) bi bilo treba spremeniti, da bi se izboljšala usklajenost z mednarodnimi standardi in olajšalo učinkovitejše upravljanje likvidnosti s strani kreditnih institucij. |
(2) |
Za ustrezno upoštevanje dejavnosti, ki jih izvajajo kreditne institucije, dejavne zunaj Unije, bi bilo treba opustiti vse zahteve za najmanjšo velikost izdaje, ki se nanašajo na likvidna sredstva, ki jih ima podrejeno podjetje v tretji državi, tako da se lahko takšna sredstva priznajo za namene konsolidacije. V nasprotnem primeru bi lahko nadrejeni instituciji primanjkovalo likvidnih sredstev na konsolidirani ravni, ker bi bila zahteva glede likvidnosti, ki izhaja iz podrejene družbe v tretji državi, vključena v konsolidirano zahtevo glede likvidnosti, sredstva, ki jih ima ta podrejena družba za izpolnjevanje zahteve glede likvidnosti v tretji državi, pa bi bila izključena iz konsolidirane zahteve glede likvidnosti. Vendar bi bilo treba sredstva podrejene družbe v tretji državi priznati samo do ravni neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, nastalih v isti valuti, v kateri so sredstva denominirana, ki izhajajo iz te podrejene družbe. Poleg tega bi bilo treba sredstva, enako kot velja za sredstva katere koli druge tretje države, priznati samo, če se štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države. |
(3) |
Znano je, da lahko centralne banke zagotovijo likvidnost v svoji valuti in da je bonitetna ocena centralnih bank manj pomembna za namene likvidnosti kot za namene solventnosti. Zato in da bi se pravila iz Delegirane uredbe (EU) 2015/61 tesneje uskladila z mednarodnim standardom ter bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za mednarodno dejavne kreditne institucije, bi morale biti rezerve, ki jih ima podrejena družba ali podružnica kreditne institucije Unije v centralni banki tretje države, ki ji imenovana zunanja bonitetna agencija ni dodelila bonitetne ocene stopnje kreditne kvalitete 1, upravičene do obravnave kot likvidna sredstva stopnje 1, če so izpolnjeni določeni pogoji. Natančneje, te rezerve bi morale biti primerna za takšno obravnavo, če jih sme kreditna institucija v stresnih obdobjih kadar koli dvigniti, poleg tega pa so pogoji za njihov dvig določeni v sporazumu med nadzornim organom tretje države in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih tretje države. Vendar bi se morale navedene rezerve priznati kot sredstva stopnje 1 samo za kritje neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, ki so nastali v isti valuti, v kateri so denominirane rezerve. |
(4) |
Primerno je upoštevati Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena uredba vsebuje merila za določitev, ali je listinjenje mogoče opredeliti kot preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje (v nadaljnjem besedilu: listinjenje STS). Glede na to, da ta merila zagotavljajo, da so listinjenja STS visoke kakovosti, bi se morala uporabiti tudi za določanje, katera listinjenja se štejejo za visokokakovostna likvidna sredstva za izračun zahteve glede likvidnostnega kritja. Listinjenja bi zato morala biti primerna za sredstva stopnje 2B za namene Delegirane uredbe (EU) 2015/61, če poleg meril, že določenih v Delegirani uredbi (EU) 2015/61, ki so specifična za njihove likvidnostne značilnosti, izpolnjujejo vse zahteve iz Uredbe (EU) 2017/2402. |
(5) |
Izvajanje Delegirane uredbe (EU) 2015/61 ne bi smelo ovirati učinkovitega prenosa denarne politike v gospodarstvo. Lahko se pričakuje, da se bodo v okoliščinah hudih stresnih razmer posli z ECB ali centralno banko države članice obnovili. Zato bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da opustijo mehanizem poravnave za izračun likvidnostnega blažilnika pri zavarovanih poslih z ECB ali centralno banko države članice, če posli na vsaj eni strani posla vključujejo visokokakovostna likvidna sredstva in zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar bi se morali pristojni organi pred odobritvijo opustitve posvetovati s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, in tudi z ECB, če je zadevna centralna banka centralna banka Eurosistema. Poleg tega bi morala biti opustitev pogojena z ustreznimi varovali, da se preprečijo morebitne možnosti za regulativno arbitražo ali negativne spodbude za kreditne institucije. Nazadnje, da bi se predpisi Unije bolj uskladili z mednarodnim standardom, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor, bi bilo treba poleg tega zavarovanje s premoženjem, prejeto v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, izključiti iz mehanizma poravnave. |
(6) |
Poleg tega bi morala biti obravnava stopenj odlivov in prilivov za repo posle, povratne repo posle in zamenjave zavarovanja v celoti usklajena s pristopom v mednarodnem standardu za količnik likvidnostnega kritja, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor. Natančneje, izračun denarnih odlivov bi moral biti neposredno povezan s stopnjo podaljšanja posla (usklajeno z odbitki pri danem zavarovanju s premoženjem, uporabljenimi za denarno obveznost, kot v standardu Baselskega odbora za bančni nadzor) in ne z likvidnostno vrednostjo povezanega zavarovanja s premoženjem. |
(7) |
Zaradi različnih razlag, ki so se pojavile, je pomembno pojasniti različne določbe Delegirane uredbe (EU) 2015/61, zlasti glede izpolnjevanja zahteve glede likvidnostnega kritja; primernosti sredstev iz blažilnika, vključenih v skupino, na voljo za pridobitev financiranja v okviru neodobrenih kreditnih linij, ki jo upravlja centralna banka, enot kolektivnih naložbenih podjemov in vlog ter drugega financiranja v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog; izračuna dodatnih likvidnostnih odlivov za druge produkte in storitve; odobritve prednostne obravnave za okvirne kredite in okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine; obravnave kratke pozicije in priznanja denarnih zneskov iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh. |
(8) |
Delegirano uredbo (EU) 2015/61 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 se spremeni:
(1) |
v členu 2(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
člen 3 se spremeni:
|
(3) |
člen 4 se spremeni:
|
(4) |
člen 7 se spremeni:
|
(5) |
člen 8 se spremeni:
|
(6) |
člen 10 se spremeni:
|
(7) |
člen 11 se spremeni:
|
(8) |
člen 13 se spremeni:
|
(9) |
člen 15 se spremeni:
|
(10) |
člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Vloge ter drugo financiranje v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog 1. Če kreditna institucija spada v institucionalno shemo za zaščito vlog vrste, omenjene v členu 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, mrežo, ki bi bila upravičena do opustitve uporabe iz člena 10 navedene uredbe, ali zadružno mrežo v državi članici, se lahko vpogledne vloge, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji, obravnavajo kot likvidna sredstva, razen če centralna institucija, ki prejme vloge, te obravnava kot vloge za operativne namene. Če se vloge obravnavajo kot likvidna sredstva, se obravnavajo v skladu z eno od naslednjih določb:
2. Če ima v skladu z zakonodajo države članice ali pravno zavezujočimi dokumenti, ki urejajo eno od mrež ali shem, opisanih v odstavku 1, kreditna institucija dostop do nečrpanega likvidnostnega financiranja centralne institucije ali druge institucije v isti mreži ali shemi v roku 30 koledarskih dni, se tako financiranje obravnava kot sredstvo stopnje 2B, v obsegu, v katerem ni zavarovano z likvidnimi sredstvi in v katerem se ne obravnava v skladu z določbami člena 34. Za nečrpani odobreni glavni znesek likvidnostnega financiranja se uporablja najmanjši odbitek v višini 25 %.“; |
(11) |
člen 17 se spremeni:
|
(12) |
člen 21 se nadomesti z naslednjim: „Člen 21 Pobot poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti 1. Kreditne institucije izračunajo likvidnostne odlive in prilive, ki se pričakujejo v obdobju, ki traja 30 koledarskih dni, za pogodbe iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 in kreditne izvedene finančne instrumente na neto osnovi po posameznih nasprotnih strankah, če obstajajo dvostranske pogodbe o pobotu, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 295 navedene uredbe. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 kreditne institucije denarne odlive in prilive, ki izhajajo iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v tuji valuti in vključujejo popolno izmenjavo zneskov glavnice, ki se izvede hkrati (ali isti dan), izračunajo na neto osnovi, tudi če navedeni posli niso zajeti v dvostranski pogodbi o pobotu. 3. Za namene tega člena se šteje, da neto osnova ne vključuje zavarovanja s premoženjem, ki se da ali prejme v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar pa se v primeru zavarovanja s premoženjem, ki naj bi se prejelo v naslednjih 30 koledarskih dneh, šteje, da neto osnova ne vključuje zadevnega zavarovanja le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
|
(13) |
člen 22 se spremeni:
|
(14) |
v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Kreditne institucije redno ocenjujejo verjetnost in potencialen obseg likvidnostnih odlivov v 30 koledarskih dneh za produkte ali storitve, ki niso omenjeni v členih 27 do 31a in ki jih te kreditne institucijo ponujajo ali financirajo ali v zvezi s katerimi bi morebitni kupci menili, da so povezani s temi kreditnimi institucijami. Ti produkti ali storitve med drugim vključujejo:
|
(15) |
v členu 25(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
(16) |
na koncu člena 26 se doda naslednji odstavek: „Pristojni organi obvestijo EBA, katere institucije imajo koristi od pobota odlivov s soodvisnimi prilivi iz tega člena. EBA lahko zahteva podporno dokumentacijo.“; |
(17) |
člen 28 se spremeni:
|
(18) |
v členu 29 se odstavek 2 spremeni:
|
(19) |
člen 30 se spremeni:
|
(20) |
člen 31 se spremeni:
|
(21) |
vstavi se naslednji člen 31a: „Člen 31a Odlivi iz naslova obveznosti in zavez, ki niso zajete z drugimi določbami tega poglavja 1. Kreditne institucije s 100-odstotno stopnjo odliva pomnožijo vse obveznosti, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31. 2. Če vsota vseh pogodbenih obveznosti za zagotovitev financiranja nefinančnim strankam v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31, presega znesek prilivov od teh nefinančnih strank, izračunanih v skladu s točko (a) člena 32(3), se za presežni znesek uporabi 100-odstotna stopnja odliva. Za namene tega odstavka nefinančne stranke med drugim vključujejo fizične osebe, MSP, podjetja, države, multilateralne razvojne banke in subjekte javnega sektorja ter ne vključujejo finančnih strank in centralnih bank.“; |
(22) |
člen 32 se spremeni:
|
(23) |
člen 34(2) se spremeni:
|
(24) |
Priloga I se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 30. aprila 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. julija 2018
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).