B1

Ta standard določa računovodenje posameznega najema. Podjetje pa lahko kot praktično rešitev ta standard uporabi za portfelj najemov s podobnimi značilnostmi, če utemeljeno pričakuje, da uporaba tega standarda za portfelj na računovodske izkaze ne bo vplivala bistveno drugače od uporabe tega standarda na posamezne najeme v portfelju. Podjetje pri računovodenju za portfelj uporablja ocene in predpostavke, ki odražajo velikost in sestavo portfelja.

B2

Podjetje pri uporabi tega standarda združi dve ali več pogodb, ki jih je sklenilo ob istem času ali približno ob istem času z isto nasprotno stranko (ali njenimi povezanimi strankami), in jih obravnava kot eno samo pogodbo, če je izpolnjeno eno ali več od naslednjih meril:

B3

Ta standard najemniku dovoljuje obravnavati najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, z uporabo 6. člena, razen če veljajo določbe iz B7. člena. Najemnik vrednost sredstva, ki je predmet najema, oceni na podlagi vrednosti novega sredstva, ne glede na starost sredstva, ki se najema.

B4

Ali gre za sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ocenjuje na absolutni podlagi. Pri najemih sredstev majhne vrednosti se lahko uporabi računovodska obravnava iz 6. člena ne glede na to, ali so ti najemi za najemnika pomembni. Najemnikova velikost, narava ali položaj ne vpliva na oceno. Zato je pričakovati, da bodo pri različnih najemih glede tega, ali gre pri določenem sredstvu, ki je predmet najema, za sredstvo majhne vrednosti, veljale enake ugotovitve.

B5

Sredstvo, ki je predmet najema, je lahko majhne vrednosti le, če:

B6

Najem sredstva, ki je predmet najema, se ne šteje za najem sredstva majhne vrednosti, če je sredstvo take narave, da takrat, kadar je novo, običajno ni sredstvo majhne vrednosti. na primer najem avtomobila se ne bi štel za najem sredstva majhne vrednosti, ker nov avtomobil običajno ni majhne vrednosti.

B7

Če da najemnik sredstvo v podnajem ali pričakuje, da ga bo dal v podnajem, se glavni najem ne šteje za najem sredstva majhne vrednosti.

B8

Sredstva, ki so predmet najema, majhne vrednosti so lahko na primer tablični in osebni računalniki, malo pisarniško pohištvo in telefoni.

B9

Podjetje pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva (glej B13.–B20. člen), oceni, ali ima stranka v celotnem obdobju uporabe hkrati:

B10

Če ima stranka pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.

B11

Pogodba za prejem blaga ali storitev se lahko sklene s skupnim aranžmajem ali v imenu skupnega aranžmaja, kot je opredeljeno v MSRP 11 Skupni aranžmaji. V tem primeru se skupni aranžma šteje za stranko v pogodbi. Glede na to podjetje pri ocenjevanju, ali taka pogodba vsebuje najem, oceni, ali ima skupni aranžma pravico do obvladovanja identificiranega sredstva skozi celotno obdobje uporabe.

B12

Podjetje oceni, ali pogodba vsebuje najem, za vsako potencialno ločeno najemno sestavino. Napotki za ločene najemne sestavine so v B32. členu.

B13

Sredstvo se običajno šteje za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da se implicitno določi takrat, ko se da sredstvo stranki na razpolago za uporabo.

B14

Tudi če je sredstvo identificirano, stranka nima pravice do uporabe identificiranega sredstva, če ima dobavitelj skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva. Dobaviteljeva pravica do zamenjave sredstva se šteje za materialno samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

B15

Če ima dobavitelj pravico ali obvezo zamenjave sredstva samo na določen datum, od določenega datuma ali ob nastopu določenega dogodka, dobaviteljeva pravica zamenjave ni materialna, ker nima dejanske možnosti, da bi alternativna sredstva zamenjal skozi celotno obdobje uporabe.

B16

Ocena podjetja, ali gre pri dobaviteljevi pravici do zamenjave za materialno pravico, temelji na dejstvih in okoliščinah ob sklenitvi pogodbe, v njej pa se ne upoštevajo prihodnji dogodki, za katere se ob začetku veljavnosti pogodbe šteje, da ni verjetno, da bi se zgodili. Nekaj primerov prihodnjih dogodkov, za katere se ob sklenitvi pogodbe šteje, da ni verjetno, da bi se zgodili, in se zato ne upoštevajo pri oceni:

B17

Če se sredstvo nahaja v strankinih prostorih ali drugje, so stroški, povezani z zamenjavo, na splošno višji, kot bi bili, če bi se sredstvo nahajalo v dobaviteljevih prostorih, zato je v takem primeru verjetneje, da bodo presegali koristi, povezane z zamenjavo sredstva.

B18

Dobaviteljeva pravica ali obveza zamenjave sredstva zaradi popravila ali vzdrževanja, če sredstvo ne deluje pravilno ali če je na voljo tehnična posodobitev, ne pomeni, da stranka nima pravice do uporabe identificiranega sredstva.

B19

Če stranka ne more takoj ugotoviti, ali ima dobavitelj materialno pravico do zamenjave, za vsako pravico do zamenjave domneva, da ni materialna.

B20

Zmogljivostni del sredstva se šteje za identificirano sredstvo, če je fizično ločen (na primer tla zgradbe). Zmogljivostni ali kakšen drug del sredstva, ki ni fizično ločen (na primer zmogljivostni del optičnega kabla) ni identificirano sredstvo, razen če predstavlja skoraj vso zmogljivost sredstva in stranki s tem omogoča, da pridobi skoraj vse gospodarske koristi od uporabe sredstva.

B21

Da bi stranka lahko obvladovala uporabo identificiranega sredstva, mora imeti pravico do pridobitve vseh pomembnih gospodarskih koristi od uporabe sredstva skozi celotno obdobje uporabe (na primer z izključno pravico do uporabe sredstva skozi to obdobje). Stranka lahko pridobi gospodarske koristi od uporabe sredstvaneposredno ali posredno na različne načine, kot je uporaba ali imetništvo sredstva ali dajanje sredstva v podnajem. Med gospodarskimi koristmi od uporabe sredstva so njegovi glavni in stranski proizvodi (vključno z morebitnimi denarnimi tokovi, ki izhajajo iz njih) ter druge gospodarske koristi od uporabe sredstva, ki bi jih bilo mogoče uresničiti v komercialnem poslu s tretjo osebo.

B22

Podjetje pri ocenjevanju pravice do pridobitve vseh pomembnih gospodarskih koristi od uporabe sredstva upošteva vse gospodarske koristi, ki izhajajo iz uporabe sredstva v opredeljenem obsegu strankine pravice do uporabe sredstva (glej B30. člen). Na primer:

B23

Če se v pogodbi zahteva, da stranka dobavitelju ali kakšni drugi osebi izplača del denarnih tokov, ki izhajajo iz uporabe sredstva, kot nadomestilo, se denarni tokovi, izplačani kot nadomestilo, štejejo za del gospodarskih koristi, ki jih stranka pridobi od uporabe sredstva. Na primer, če mora stranka dobavitelju kot nadomestilo za uporabo prostora za prodajo na drobno plačati določen odstotek prihodkov od prodaje na tem prostoru, ta zahteva ne pomeni, da stranka nima pravice do pridobitve bolj ali manj vseh pomembnih gospodarskih koristi od uporabe tega prostora za prodajo na drobno. Denarni tokovi iz te prodaje se namreč štejejo za gospodarske koristi, ki jih stranka pridobi od uporabe prostora za prodajo na drobno, pri čemer del teh koristi plača dobavitelju kot nadomestilo za pravico do uporabe tega prostora.

B24

Stranka ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje uporabe samo, če:

B25

Stranka ima pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, če lahko v okviru svoje pravice do uporabe, opredeljene v pogodbi, spreminja način in namen uporabe sredstva skozi celotno obdobje uporabe. Podjetje pri tej oceni upošteva pravice odločanja, ki so najpomembnejše za spreminjanje načina in namena uporabe sredstva skozi celotno obdobje uporabe. Pravice odločanja se štejejo za pomembne, če vplivajo na gospodarske koristi, pridobljene z uporabo. Najpomembnejše pravice do odločanja bodo v različnih pogodbah verjetno različne, odvisno od narave sredstva in pogojev pogodbe.

B26

Primeri pravic odločanja, ki v določenih okoliščinah dajejo pravico do spreminjanja načina in namena uporabe sredstva v opredeljenem okviru strankine pravice do uporabe, vključujejo:

B27

Med primeri pravic odločanja, ki ne dajejo pravice do spreminjanja načina in namena uporabe sredstva, so pravice, ki so omejene na upravljanje in vzdrževanje sredstva. Take pravice ima lahko stranka ali dobavitelj. Pravice, kot so pravice do upravljanja ali vzdrževanja sredstva, so sicer pogosto bistvenega pomena za učinkovito uporabo sredstva, vendar ne pomenijo pravic o usmerjanju načina in namena uporabe sredstva in so pogosto odvisne od odločitev o načinu in namenu uporabe sredstva. Toda pravice do upravljanja sredstva lahko stranki dajejo pravico do usmerjanja uporabe sredstva, če so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva sprejete vnaprej (glej B24.(b)(i) člen).

B28

Pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva se lahko sprejmejo vnaprej na več načinov. Pomembne odločitve se lahko sprejmejo na primer z zasnovo sredstva ali pogodbenimi omejitvami uporabe sredstva.

B29

Podjetje pri odločanju o tem, ali ima stranka pravico do usmerjanja uporabe sredstva, upošteva samo pravice odločanja o uporabi sredstva med obdobjem uporabe, razen če je sredstvo (ali določene vidike sredstva) zasnovala stranka, kot je opisano v B24.(b)(ii) členu. Zato podjetje, razen če so podani pogoji iz B24.(b)(ii) člena, ne upošteva odločitev, ki so sprejete pred obdobjem uporabe. Če lahko na primer stranka izložek sredstva določi samo pred obdobjem uporabe, se šteje, da nima pravice do usmerjanja uporabe tega sredstva. Možnost določanja izložkov v pogodbi pred obdobjem uporabe brez drugih pravic odločanja, povezanih z uporabo sredstva, daje stranki enake pravice kot kateremu koli kupcu, ki kupi blago ali storitve.

B30

V pogodbi so lahko zajeti tudi pogoji, katerih namen je zaščititi dobaviteljev interes do tega sredstva ali drugih sredstev, varovati njegovo osebje ali zagotoviti, da bo dobavitelj spoštoval zakone in predpise. To so primeri pravic do zaščite. Na primer: v pogodbi (i) je lahko določena največja količina uporabe sredstva ali omejen kraj ali čas strankine uporabe sredstva, (ii) se od stranke zahteva, da upošteva posebne prakse obratovanja, ali (iii) se od stranke zahteva, da dobavitelja obvešča o spremembah načina uporabe sredstva. Pravice do zaščite običajno opredeljujejo obseg strankinih pravic do uporabe, vendar same po sebi stranki ne preprečujejo, da bi imela pravico do usmerjanja uporabe sredstva.

B31

Diagram za pomoč podjetjem pri ocenjevanju, ali je pogodba najemna pogodba oziroma ali vsebuje najem.

B32

Pravica do uporabe sredstva, ki je predmet najema, je ločena sestavina najema, če veljata oba naslednja pogoja:

B33

V pogodbi je lahko zajet znesek, ki ga najemnik plača za dejavnosti in stroške, s katerimi se blago ali storitev ne prenese nanj. Na primer: najemnik lahko v celotni znesek za plačilo všteje stroške upravnih nalog ali druge stroške, povezane z najemom, s katerimi se blago ali storitev ne prenese na najemnika. Iz tovrstnih zneskov za plačilo ne izhaja ločena sestavina pogodbe, temveč se štejejo za del celotnega nadomestila, ki se razporedi na ločeno identificirane sestavine pogodbe.

B34

Pri ugotavljanju trajanja najema in ocenjevanju trajanja obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati, podjetje uporablja opredelitev iz pogodbe in ugotovi obdobje, v katerem je pogodba pravno izvršljiva. Najem ni več izvršljiv, če imata najemnik in najemodajalec pravico, da odpovesta najem brez privoljenja druge stranke z zelo kaznijo.

B35

Če ima pravico do odpovedi samo najemnik, se ta pravica šteje za možnost odpovedi najema, ki je na razpolago najemniku in ki jo podjetje upošteva pri ugotavljanju trajanja najema. Če ima pravico do odpovedi samo najemodajalec, je obdobje, za katerega velja možnost odpovedi najema, zajeto v obdobju, v katerem najema ni mogoče prekiniti.

B36

Obdobje najema se začne na datum začetka najema in zajema tudi obdobja brez plačila najemnine, ki jih je najemodajalec omogočil najemniku.

B37

Podjetje na datum začetka najema oceni, ali je precej gotovo, da bo najemnik izrabil možnost podaljšanja najema ali nakupa sredstva, ki je predmet najema, oziroma da ne bo izrabil možnosti odpovedi najema. Podjetje upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine, s katerimi dobi najemnik ekonomsko spodbudo za to, da izrabi možnost ali ne, vključno s pričakovanimi spremembami dejstev in okoliščin od datuma začetka najema do izvršitvenega datuma možnosti. Med dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so:

B38

Možnost za podaljšanje ali odpoved najema se lahko poveže z eno ali več elementi pogodbe (na primer z jamstvom za preostalo vrednost), in sicer tako, da najemnik najemodajalcu jamči najnižji ali nespremenljiv denarni donos, ki je skoraj enak ne glede na to, ali se možnost izrabi ali ne. V takih primerih podjetje ne glede na navodila za po vsebini nespremenljive najemnine iz B42. člena domneva, da je precej gotovo, da bo najemnik izrabil možnost podaljšanja najema oziroma da ne bo izrabil možnosti odpovedi najema.

B39

Krajše, kot je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, verjetneje je, da bo najemnik izkoristil možnost podaljšanja najema, oziroma da ne bo izkoristil možnost odpovedi najema. Razlog za to je, da bodo stroški, povezani s pridobitvijo nadomestnega sredstva, verjetno sorazmerno toliko višji, kolikor krajše bo obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati.

B40

Najemnikovo preteklo ravnanje glede obdobja, v katerem je običajno uporabljal določene vrste sredstev (ne glede nato, ali jih je imel v najemu ali v lasti), in gospodarski razlogi za to so lahko koristen vir informacij pri ocenjevanju, ali je precej verjetno, da bo najemnik možnost izrabil ali ne. Če je najemnik na primer uporabljal določene vrste sredstev določeno obdobje ali če pogosto izkoristi možnost za najem določenih vrst sredstev, ki so predmet najema, bo pri oceni, ali je precej verjetno, da bo izrabil možnost za najem teh sredstev, upošteval gospodarske razloge za svoje ravnanje v preteklosti.

B41

20. člen določa, da najemnik po datumu začetka najema ponovno oceni obdobje najema ob nastopu pomembnega dogodka ali pomembne spremembe okoliščin, ki jih najemnik obvladuje in ki vplivajo na to, ali je precej gotovo, da bo najemnik izrabil možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema, ali da ne bo izrabil možnosti, ki je bila prej upoštevana pri njegovi določitvi trajanja najema. Pomembni dogodki ali spremembe okoliščin so na primer:

B42

V najemninah so zajeta vsa po vsebini nespremenljiva plačila. Po vsebini nespremenljiva plačila so plačila, ki so po obliki spremenljiva, po vsebini pa neizogibna. Za po vsebini nespremenljiva plačila gre na primer, če:

B43

Podjetje se lahko dogovori za najem, še preden je sredstvo, ki je predmet najema, najemniku na razpolago za uporabo. Pri nekaterih najemih je treba sredstvo, ki je predmet najema, morda šele zgraditi ali ga predelati za najemnikovo uporabo. Glede na pogoje pogodbe se lahko od najemnika zahtevajo plačila v zvezi z gradnjo ali zasnovo sredstva.

B44

Če najemniku nastanejo stroški v zvezi z gradnjo ali zasnovo sredstva, ki je predmet najema, jih obračuna z uporabo drugih veljavnih standardov, kot je MRS 16. Stroški, povezani z gradnjo ali zasnovo sredstva, ki je predmet najema, ne zajemajo najemnikovih plačil za pravico do uporabe sredstva, ki je predmet najema. Plačila za pravico do uporabe sredstva, ki je predmet najema, so najemnine, ne glede na to, kdaj so plačana.

B45

Najemnik lahko pridobi pravni naslov za sredstvo, ki je predmet najema, še preden se to sredstvo prenese na najemodajalca in se sredstvo da najemniku v najem. Pridobitev pravnega naslova sama po sebi ni odločilna za obračunavanje transakcije.

B46

Če najemnik obvladuje (ali začne obvladovati) sredstvo, ki je predmet najema, še preden se to sredstvo prenese na najemodajalca, gre za transakcijo prodaje s povratnim najemom, ki se obračunava z uporabo 98.–103. člena.

B47

Če pa najemnik ne začne obvladovati sredstva, ki je predmet najema, še preden se to sredstvo prenese na najemodajalca, ne gre za transakcijo prodaje s povratnim najemom. To velja na primer, če se proizvajalec, najemodajalec in najemnik dogovorijo za transakcijo, v kateri najemodajalec kupi sredstvo od proizvajalca in ga nato da v najem najemniku. Najemnik lahko pridobi pravni naslov za sredstvo, ki je predmet najema, še preden se pravni naslov prenese na najemodajalca. Če v tem primeru najemnik pridobi pravni naslov za sredstvo, ki je predmet najema, vendar ne začne obvladovati sredstva, preden se to sredstvo prenese na najemodajalca, se transakcija ne obračuna kot transakcija prodaje s povratnim najemom, temveč kot najem.

B48

Pri ugotavljanju, ali so za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena potrebne dodatne informacije, najemnik upošteva:

B49

Med dodatnimi informacijami v zvezi s spremenljivimi najemninami, ki so lahko v določenih okoliščinah potrebne za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena, so lahko informacije, s pomočjo katerih lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo na primer:

B50

Med dodatnimi informacijami v zvezi z možnostmi podaljšanja ali odpovedi, ki so lahko v določenih okoliščinah potrebne za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena, so lahko informacije, s pomočjo katerih lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo na primer:

B51

Med dodatnimi informacijami v zvezi z jamstvi za preostalo vrednost, ki so lahko v določenih okoliščinah potrebne za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena, so lahko informacije, s pomočjo katerih lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo na primer:

B52

Med dodatnimi informacijami v zvezi s transakcijami prodaje s povratnim najemom, ki so lahko v določenih okoliščinah potrebne za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena, so lahko informacije, s pomočjo katerih lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo na primer:

B53

Razvrstitev najemov za najemodajalce v tem standardu izhaja iz obsega, v katerem se z najemom prenesejo tveganja in koristi lastništva sredstva, ki je predmet najema. Med tveganji so med drugim možnosti izgub zaradi neizrabljene zmogljivosti ali tehnološke zastarelosti ter nihanj donosa zaradi spreminjanja gospodarskih okoliščin. Koristi so lahko povezane s pričakovanjem, da bo uporaba sredstva, ki je predmet najema, prinašala dobiček v njegovi dobi gospodarne uporabe, in pričakovanjem dobička iz povečane vrednosti ali iz trženja preostale vrednosti.

B54

V najemni pogodbi so lahko pogoji, s katerimi se najemnine prilagajajo konkretnim spremembam, do katerih pride med datumom sklenitve najema in datumom začetka najema (kot je sprememba najemodajalčevih stroškov s sredstvom, ki je predmet najema, ali sprememba najemodajalčevih stroškov financiranja najema). V tem primeru se za namen razvrstitve najema šteje, da so posledice takih sprememb nastopile na dan sklenitve najema.

B55

Kadar najem zajema tako element zemljišč kot tudi element zgradb, najemodajalec za vsak posamezen element oceni, ali predstavlja finančni ali poslovni najem, pri čemer uporablja 62.–66. in B53.–B54. člen. Pri ugotavljanju, ali element zemljišč predstavlja poslovni ali finančni najem, je pomemben dejavnik ta, da imajo zemljišča praviloma neomejeno dobo gospodarne uporabe.

B56

Kadar je pri razvrščanju in obračunavanju najema zemljišča in zgradb potrebno, najemodajalec ob sklenitvi najema porazdeli vsoto najemnin (vključno z vnaprejšnjimi enkratnimi plačili) med zemljišče in zgradbe sorazmerno z ustreznimi poštenimi vrednostmi najemnih pravic v zemljišču in zgradbah, ki so predmet najema. Če najemnin ni možno zanesljivo porazdeliti med zemljišče ali zgradbe, se celoten najem razvrsti med finančne najeme, razen če je jasno, da sta tako najem zgradb kot zemljišča poslovna najema; v tem primeru, pa celoten najem razvrsti med poslovne najeme.

B57

Pri najemu zemljišča in zgradb, pri katerih znesek za element zemljišča ni bistven za najem, lahko najemodajalec zemljišče in zgradbe za namen razvrstitve najema šteje za eno samo enoto in jo razvrsti med finančne ali poslovne najeme, pri čemer uporablja 62.–66. in B53.–B54. člen. Najemodajalec v takem primeru za dobo gospodarne uporabe sredstva, ki je predmet najema, šteje dobo gospodarne uporabe zgradb.

B58

Pri razvrščanju podnajemov vmesni najemodajalec razvrsti podnajem med finančne ali poslovne najeme ob upoštevanju naslednjega:

C1

Podjetje mora uporabljati ta standard za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe tega standarda ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. Če podjetje ta standard uporabi prej, mora to razkriti.

C2

Za namen zahtev iz C1.–C19. člena se za datum začetka uporabe šteje začetek letnega poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi ta standard.

C3

Praktična rešitev za podjetje je, da mu ni treba ponovno presoditi, ali je pogodba na datum začetka uporabe najemna oziroma ali vsebuje najem. Namesto tega je podjetju dovoljeno, da:

C4

Če se podjetje odloči za praktično rešitev iz C3. člena, to razkrije in praktično rešitev uporabi za vse svoje pogodbe. Zato podjetje zahteve iz 9.–11. člena uporabi samo za pogodbe, ki jih je sklenilo (ali spremenilo) na datum začetka uporabe ali po tem datumu.

C5

Najemnik ta standard uporabi za svoje najeme:

C6

Najemnik tisto izmed možnosti iz C5. člena, za katero se je odločil, uporablja dosledno za vse najeme, pri katerih je najemnik.

C7

Če se najemnik odloči, da bo uporabljal ta standard v skladu s C5.(b) členom, ne navaja ponovno primerjalnih informacij. Namesto tega pripozna kumulativni učinek začetne uporabe tega standarda kot prilagoditev začetnega stanja zadržanega čistega dobička (ali druge sestavine kapitala, kot je primerno) na datum začetne uporabe.

C8

Če se najemnik odloči, da bo uporabljal ta standard v skladu s C5.(b) členom:

C9

Pri najemih, ki so bili prej razvrščeni med poslovne najeme z uporabo MRS 17, najemnik ne glede na zahteve iz C8. člena:

C10

Če najemnik uporablja ta standard za nazaj v skladu s C5.(b) členom, lahko za najeme, ki so bili prej razvrščeni med poslovne najeme z uporabo MRS 17, uporabi eno ali več od spodaj navedenih praktičnih rešitev. Za vsak primer posebej lahko uporablja naslednje praktične rešitve:

C11

Če se najemnik odloči, da bo ta standard v skladu s C5.(b) členom uporabil za najeme, ki so bili razvrščeni med finančne najeme z uporabo MRS 17, se za knjigovodsko vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznosti iz najema šteje knjigovodska vrednost sredstva v najemu in obveznosti iz najema neposredno pred tem datumom, izmerjena z uporabo MRS 17. Pri teh najemih najemnik sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema obračuna z uporabo tega standarda od datuma začetne uporabe.

C12

Če se najemnik odloči za uporabo tega standarda v skladu s C5.(b) členom, razkrije informacije o začetni uporabi, zahtevane v 28. členu MRS 8, razen informacij iz 28.(f) člena MRS 8. Namesto informacij iz 28.(f) člena MRS 8 razkrije:

C13

Če najemnik uporablja eno ali več praktičnih rešitev iz C10. člena, to razkrije.

C14

Razen kot je opisano v C15. členu, najemodajalcu ni treba opraviti prilagoditev ob prehodu za najeme, pri katerih je najemodajalec, te najeme pa obračuna z uporabo tega standarda od datuma začetne uporabe.

C15

Vmesni najemodajalec:

C16

Podjetje ne oceni ponovno transakcij prodaje s povratnim najemom, ki so bile sklenjene pred datumom začetne uporabe, da bi ugotovilo, ali sredstvo, ki je predmet najema, izpolnjuje zahteve iz MSRP 15 za obračunavanje kot prodaja.

C17

Če je bila transakcija prodaje s povratnim najemom obračunana kot prodaja in finančni najem z uporabo MRS 17, prodajalec-najemnik:

C18

Če je bila transakcija prodaje s povratnim najemom obračunana kot prodaja in poslovni najem z uporabo MRS 17, prodajalec-najemnik:

C19

Če je najemnik predhodno pripoznal sredstvo ali obveznost z uporabo MSRP 3 Poslovne združitve glede na ugodne ali neugodne pogoje poslovnega najema, pridobljenega v sklopu poslovne kombinacije, najemnik odpravi pripoznanje tega sredstva ali obveznosti, knjigovodsko vrednost sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, pa prilagodi za ustrezni znesek na datum začetne uporabe.

C20

Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9 Finančni instrumenti, vsako sklicevanje MSRP 9 v tem standardu pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

C21

Ta standard nadomešča naslednje standarde in pojasnila:

30.

Če podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP uporablja pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost za postavko opredmetenih osnovnih sredstev, naložbeno nepremičnino, neopredmeteno sredstvo ali sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe (glej D5. in D7. člen), morajo prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP za vsako vrstično postavko v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP razkriti:

39AB

Z MSRP 16 Najemi, izdanim januarja 2016, so bili spremenjeni 30., C4., D1., D7., D8.B in D9. člen, D9.A člen je bil črtan in dodani so bili D9.B–D9.E členi. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

C4

Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, ob prvi uporabi MSRP 3 tega standarda ne uporabi za nazaj za preteklo poslovno združitev, ima to za navedeno poslovno združitev naslednje posledice:

D1

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

…

D7

Izbira v D5. in D6. členu je na voljo tudi za:

…

D8B

Nekatera podjetja imajo v lasti opredmetena osnovna sredstva, sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ali neopredmetena sredstva, ki se uporabljajo ali so se predhodno uporabljala pri poslovanju, za katerega velja regulacija cen. Knjigovodska vrednost takšnih postavk lahko vključuje zneske, ki so bili določeni v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, vendar ne izpolnjujejo pogojev za kapitalizacijo v skladu z MSRP. V tem primeru se lahko podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, odloči, da bo uporabilo knjigovodsko vrednost takšne postavke v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na dan prehoda na MSRP kot predpostavljeno vrednost. Če podjetje uporablja to izjemo za postavko, ni treba, da jo uporablja za vse postavke. Podjetje na datum prehoda na MSRP preveri oslabitev posamezne postavke, za katero se uporablja ta izjema, v skladu z MRS 36. Za namene tega člena velja za poslovanje regulacija cen, če cene ureja okvirna ureditev za določanje cen, ki se lahko odjemalcem zaračunajo za blago in storitve, to okvirno ureditev pa nadzoruje in/ali odobri regulator cen (v skladu z opredelitvijo v MSRP 14 Zakonsko predpisani odlog plačila računov).

D9

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko oceni, ali pogodba, ki obstaja na datum prehoda na MSRP, vsebuje najem, z uporabo 9.–11. člena MSRP 16 za te pogodbe na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na ta datum.

D9A

[črtano]

D9B

Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP in ki je najemnik, pripozna obveznosti iz najema in sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe“ lahko za vse svoje najeme uporabi naslednji pristop (ob upoštevanju praktičnih rešitev iz D9.D člena):

D9C

Pri najemih, ki ustrezajo opredelitvi naložbenih nepremičnin v MRS 40 in se merijo z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40 od datuma prehoda na MSRP, podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP in ki je najemnik, ne glede na zahteve iz D9.B člena meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po pošteni vrednosti na datum prehoda na MSRP.

D9D

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP in je najemnik, si lahko na datum prehoda na MSRP izbere eno ali več od naslednjih možnosti, ki jih uporabi za vsak najem posebej:

D9E

Izrazi „najemnine“, „najemnik“, „najemnikova predpostavljena obrestna mera za izposojanje“, „datum začetka najema“, „začetni neposredni stroški“ in „trajanje najema“ so opredeljeni v MSRP 16 in se v tem standardu uporabljajo v enakem pomenu.

14.

Napotki za pripoznavanje neopredmetenih sredstev so v B31.–B40. členu. 22.–28B. člen določa vrste prepoznavnih sredstev in obveznosti, ki vključujejo postavke, za katere ta MSRP določa omejene izjeme pri načelu in pogojih pripoznavanja.

17.

Ta MSRP predvideva dve izjemi od načela v 15. členu:

28A

Prevzemnik pripozna sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema za najeme, določene v skladu z MSRP 16, v katerih je prevzeto podjetje najemnik. Prevzemniku ni treba pripoznati sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema za:

28 B

Prevzemnik meri obveznost iz najema po sedanji vrednosti preostalih najemnin (kot so opredeljene v MSRP 16), kot da bi bil prevzeti najem nov najem na datum prevzema. Prevzemnik meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, v enaki vrednosti kot obveznost iz najema, prilagojeno tako, da odraža ugodne ali neugodne pogoje najema v primerjavi s tržnimi pogoji.

64M

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, so bili spremenjeni 14., 17., B32. in B42. člen, črtani so bili B28.–B30. člen in z njimi povezan naslov, dodani pa so bili 28A.–28B. člen in z njimi povezan naslov. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

B28

[črtano]

B29

[črtano]

B30

[črtano]

B32

Neopredmeteno sredstvo, ki izpolnjuje pogodbeno-pravno sodilo, je prepoznavno tudi, če ni prenosljivo ali ločljivo od prevzetega podjetja oz. od drugih pravic in obvez. Na primer:

B42

Pri merjenju poštene vrednosti sredstva, kot je zgradba ali patent, ki je predmet poslovnega najema, v katerem je prevzeto podjetje najemodajalec, na datum prevzema mora prevzemnik upoštevati pogoje najema. Prevzemnik ne pripozna ločenega sredstva ali obveznosti, če so pogoji poslovnega najema ugodni ali neugodni v primerjavi s tržnimi pogoji.

4.

Podjetje tega MSRP ne uporablja za:

41I

Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 4. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

29.

Razkritja poštene vrednosti se ne zahtevajo:

44CC

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, sta bila spremenjena 29. in B11.D člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

B11D

Pogodbeni zneski, razkriti v analizah zapadlosti v plačilo v skladu z 39.(a) in (b) členom, so pogodbeni nediskontirani denarni tokovi, na primer:

2.1

5.5.15

…

7.1.5

Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, so bili spremenjeni 2.1., 5.5.15., B4.3.8., B5.5.34. in B5.5.46. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

B4.3.8

Ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta so tesno povezani z ekonomskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe v naslednjih primerih. V teh primerih podjetje vgrajenega finančnega instrumenta ne obračunava ločeno od gostiteljske pogodbe.

B5.5.34

Pri merjenju popravka vrednosti za izgubo pri terjatvi iz najema bi morali biti denarni tokovi, uporabljeni za ugotovitev pričakovanih kreditnih izgub, skladni z denarnimi tokovi, uporabljenimi pri merjenju terjatve iz najema v skladu z MSRP 16 Najemi.

…

B5.5.46

Pričakovane kreditne izgube pri terjatvah iz najema se diskontirajo na podlagi iste diskontne mere, kot se uporablja za merjenje terjatve iz najema v skladu z MSRP 16.

…

6.

Zahteve v zvezi z merjenjem in razkritjem iz tega MSRP se ne uporabljajo za:

C6

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 6. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

5.

Podjetje uporabi ta standard za vse pogodbe s kupci, razen za naslednje:

97.

Stroški, ki so neposredno povezani s pogodbo (ali posamezno pričakovano pogodbo), vključujejo kar koli od naslednjega:

B66

Če ima podjetje obvezo ali pravico do ponovnega nakupa sredstva (nestandardizirana terminska pogodba ali nakupna opcija), kupec ne pridobi obvladovanja sredstva, ker je omejen pri usmerjanju uporabe sredstva in pridobitvi vseh preostalih koristi, ki izhajajo iz sredstva, četudi ima sredstvo morda fizično v posesti. Zato podjetje pogodbo obračuna kot eno od naslednjega:

B70

Če ima podjetje obvezo za ponovni nakup sredstva na zahtevo kupca (prodajna opcija) po ceni, ki je nižja od prvotne prodajne cene sredstva, na začetku pogodbe preuči, ali ima kupec pomembno gospodarsko spodbudo za uveljavljanje te pravice. Če kupec to pravico uveljavi, to povzroči, da dejansko plača nadomestilo podjetju za pravico do uporabe določenega sredstva za določen čas. Če ima kupec precejšnjo gospodarsko spodbudo za uveljavljanje te pravice, podjetje pogodbo obračuna kot najem v skladu z MSRP 16, razen če je pogodba del transakcije nakupa s povratnim najemom. Če je pogodba del transakcije nakupa s povratnim najemom, podjetje še naprej pripoznava sredstvo ter pripoznava finančno obveznost za vsako nadomestilo, ki ga prejme od kupca. Podjetje tako obveznost obračuna v skladu z MSRP 9.

…

C1A

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, so bili spremenjeni členi 5, 97, B66 in B70. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

123.

V postopku izvajanja računovodskih usmeritev v podjetju poslovodno osebje poleg ocen podaja tudi presoje, ki lahko zelo vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Poslovodno osebje na primer presoja:

139Q

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 123. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

12.

Stroški pretvarjanja zalog vključujejo stroške, ki so neposredno povezani s proizvedenimi enotami, na primer stroške neposrednega dela. Vključujejo tudi dosledno razporeditev stalnih in spremenljivih posrednih stroškov pri proizvajanju, ki nastajajo pri spreminjanju materialov v dokončane proizvode. Stalni posredni proizvajalni stroški so posredni stroški proizvodnje, ki ostajajo razmeroma stalni ne glede na obseg proizvodnje, kot so amortizacija in vzdrževanje zgradb tovarne, oprema in sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, ter stroški poslovodstva in uprave tovarne. Spremenljivi posredni proizvajalni stroški pa so tisti posredni stroški pri proizvajanju, katerih spreminjanje je neposredno ali skoraj neposredno povezano z obsegom proizvodnje; takšni so stroški posrednega materiala in posrednega dela.

…

40G

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 12. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

17.

Ločeno razkritje denarnih tokov, ki izhajajo iz aktivnosti financiranja, je pomembno zaradi tega, ker je koristno pri napovedovanju terjatev do podjetja, ki jih bodo imeli do prihodnjih denarnih tokov prinašalci kapitala. Zgledi denarnih tokov, ki izhajajo iz finančnih aktivnosti, so:

44.

Marsikatere naložbene in finančne aktivnosti nimajo neposrednega vpliva na sprotne denarne tokove, čeprav vplivajo na sestavo kapitala in sredstev v podjetju. Izključitev nedenarnih transakcij iz izkaza denarnih tokov je skladna s ciljem izkaza denarnih sredstev, ker takšne postavke ne izkazujejo denarnih tokov v obravnavanem obdobju. Zgledi nedenarnih transakcij so:

59.

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, sta bila spremenjena 17. in 44. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

20.

MSRP dovoljujejo ali zahtevajo, da se nekatera sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti ali se prevrednotijo (glej na primer MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MSRP 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, MRS 40 Naložbene nepremičnine in MSRP 16 Najemi). V nekaterih pravnih sistemih prevrednotenje (revalorizacija) oz. druga vrsta preračuna sredstva na pošteno vrednost vpliva na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v obravnavanem obdobju. Zaradi tega se davčna osnova sredstva prilagodi in ne pride do nobene začasne razlike. V drugih pravnih sistemih prevrednotenje ali preračun sredstva ne vpliva na obdavčljivi dobiček v obdobju prevrednotenja oz. preračuna, zato se davčna osnova sredstva ne prilagodi. Kljub temu bo posledica obnovitve knjigovodske vrednosti v prihodnosti obdavčljivi pritok gospodarskih koristi v podjetje in znesek, ki se bo odštel za davčne namene, se bo razlikoval od zneska teh gospodarskih koristi. Razlika med knjigovodsko vrednostjo prevrednotenega (revaloriziranega) sredstva in njegovo davčno osnovo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek. To drži tudi, če:

20.

MSRP dovoljujejo ali zahtevajo, da se nekatera sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti ali se prevrednotijo (glej na primer MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, MRS 38 Neopredmetena sredstva, MRS 40 Naložbene nepremičnine, MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 16 Najemi). V nekaterih pravnih sistemih prevrednotenje (revalorizacija) oz. druga vrsta preračuna sredstva na pošteno vrednost vpliva na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v obravnavanem obdobju. Zaradi tega se davčna osnova sredstva prilagodi in ne pride do nobene začasne razlike. V drugih pravnih sistemih prevrednotenje ali preračun sredstva ne vpliva na obdavčljivi dobiček v obdobju prevrednotenja oz. preračuna, zato se davčna osnova sredstva ne prilagodi. Kljub temu bo posledica obnovitve knjigovodske vrednosti v prihodnosti obdavčljivi pritok gospodarskih koristi v podjetje in znesek, ki se bo odštel za davčne namene, se bo razlikoval od zneska teh gospodarskih koristi. Razlika med knjigovodsko vrednostjo prevrednotenega (revaloriziranega) sredstva in njegovo davčno osnovo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek. To drži tudi, če:

98G

Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 20. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

4.

[črtano]

5.

Podjetje, ki uporablja model nabavne vrednosti v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine, uporablja model nabavne vrednosti iz tega standarda za naložbene nepremičnine, ki so v njegovi lasti.

10.

Podjetje po tem načelu pripoznavanja ovrednoti vse nabavne vrednosti oziroma stroške opredmetenih osnovnih sredstev v trenutku, v katerem se pojavijo. Ti stroški zajemajo začetne nabavne vrednosti oziroma stroške pridobitve ali graditve opredmetenega osnovnega sredstva in stroške, ki nastanejo zaradi kasnejšega dodajanja ali vzdrževanja sredstva ali zamenjave njegovih delov. Stroški postavke opredmetenih osnovnih sredstev lahko zajemajo stroške, nastale v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali vzdrževanje postavke opredmetenih osnovnih sredstev, na primer amortizacija sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.

27.

[črtano]

44.

Podjetje razporedi prvotno pripoznani znesek za opredmeteno osnovno sredstvo po njegovih pomembnejših delih in posebej amortizira vsak tak del. Lahko je npr. primerno ločeno amortiziranje osnovne konstrukcije in motorjev zrakoplova. Podobno, če podjetje pridobi opredmetena osnovna sredstva, ki so predmet poslovnega najema, v katerem je najemodajalec, bi bilo lahko ustrezno posebej amortizirati zneske, ki se kažejo v nabavni vrednosti postavke in jih je mogoče pripisati ugodnim ali neugodnim pogojem najema v primerjavi s pogoji na trgu.

68.

…

69.

Odtujitev posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je mogoča na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo). Datum odtujitve posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je datum, ko prejemnik pridobi pravico obvladovanja tega sredstva v skladu z zahtevami iz MSRP 15 za določanje, kdaj je izvršitvena obveza izpolnjena. MSRP 16 se uporablja za odtujitev s prodajo in povratnim najemom.

…

81L

Z MSRP 16, izdanim januarja 2016, sta bila črtana 4. in 27. člen ter spremenjeni 5., 10., 44. in 68.–69. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

16.

Bistvena lastnost denarne postavke je pravica prejeti (ali obveznost plačati) določeno ali določljivo višino denarnih enot. Med primeri so: pokojnine in drugi zaslužki zaposlencev, izplačljivi v denarju; dolgoročnerezervacije, ki se poravnajo z denarjem; obveznosti iz najema in denarne dividende, ki se pripoznajo kot obveznost. Med denarne postavke prav tako spada pogodba o prejetju (ali plačilu) spremenljivega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja ali spremenljive vrednosti sredstev, kjer je poštena vrednost za prejetje (ali plačilo) enaka določeni ali določljivi višini denarnih enot. In nasprotno, bistvena lastnost nedenarne postavke je ta, da pravica prejeti (ali obveznost plačati) določeno ali določljivo višino denarnih enot ne obstaja. Med primeri so: vnaprej plačani zneski za blago in storitve; dobro ime; neopredmetena sredstva; zaloge; opredmetena osnovna sredstva, sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, in rezervacije, ki se poravnajo z dobavo nedenarnega sredstva.

60 K

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 16. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

6.

Med stroški izposojanja so lahko tudi:

29C

Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 6. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

97S

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, sta bila spremenjena AG9. in AG10. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

AG9

Z najemom se običajno ustvari pravica najemodajalca, da prejme tok plačil, ki so skoraj enaka kot združena plačila glavnice in obresti v okviru posojilne pogodbe, in obveznost najemnika, da jih plača. Najemodajalec pri finančnem najemu svojo naložbo obračuna v znesku terjatve in ne kot sredstvo, ki je predmet finančnega najema. Najemodajalec torej šteje finančni najem za finančni instrument. V skladu z MSRP 16 najemodajalec ne pripozna svoje pravice do prejema najemnine iz poslovnega najema. Še vedno obračunava sredstvo, ki jepredmet najema, samo in ne prihodnje terjatve na podlagi pogodbe. Najemodajalec torej poslovnega najema ne šteje za finančni instrument, razen v zvezi s posameznimi najemninami, ki so terjatve do najemnika, trenutno zapadle v plačilo.

AG10

Fizična sredstva (kot so opredmetena osnovna sredstva), sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, in neopredmetena sredstva (kot so patenti in blagovne znamke) se ne štejejo za finančna sredstva. Obvladovanje takih fizičnih sredstev, sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in neopredmetenih sredstev sicer omogoča ustvarjanje pritoka denarja ali drugega finančnega sredstva, vendar iz njega ne izvira sedanja pravica do prejema denarja ali drugega finančnega sredstva.

…

5.

Če kak drug standard obravnava določeno vrsto rezervacij, pogojnih obveznosti ali pogojnih sredstev, podjetje uporablja tisti standard namesto tega. Na primer, nekatere vrste rezervacij obravnavajo standardi o:

102.

Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 5. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.

3.

Če kak drug standard predpisuje obračunavanje določene vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard namesto tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

6.

Pravice, katerih imetnik je najemnik v skladu z licenčnimi pogodbami za postavke, kot so filmi, videoposnetki, gledališke igre, rokopisi, patenti in avtorske pravice, spadajo v področje uporabe tega standarda in so izključene iz področja uporabe MSRP 16.

…

113.

114.

Neopredmeteno sredstvo se lahko odtuji na različne načine (npr. s prodajo, oddajo v finančni najem ali donacijo). Datum odtujitve neopredmetenega sredstva je datum, ko prejemnik začne obvladovati to sredstvo v skladu z zahtevami za določitev, kdaj je izvršitvena obveza izpolnjena, iz MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. MSRP 16 se uporablja za odtujitev s prodajo in povratnim najemom.

130L

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, so bili spremenjeni 3., 6., 113. in 114. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

2.

103 V

Z MSRP 16 Najemi, ki je bil izdan januarja 2016, sta bila spremenjena 2. in AG33. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 16.

AG33

Ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta so tesno povezani z ekonomskimi značilnostmi in tveganji gostiteljske pogodbe v naslednjih primerih. V teh primerih podjetje vgrajenega finančnega instrumenta ne obračunava ločeno od gostiteljske pogodbe.

2.

Ta standard se ne uporablja za: