30.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/40

(1)

Za ohranitev visoke ravni varnosti in s tem zaupanja potnikov, ki ju zagotavljajo skupni varnostni standardi, opredeljeni v Direktivi 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev bi bilo treba izboljšati uporabo navedene direktive. Direktiva 2009/45/ES bi se morala uporabljati le za potniške ladje in plovila, za katere so bili zasnovani varnostni standardi, določeni v navedeni direktivi. Zato bi bilo treba iz področja uporabe navedene direktive izključiti nekatere posebne vrste ladij, zlasti pomožna plovila, jadrnice in ladje, ki prevažajo, denimo k priobalnim napravam, usposobljeno osebje, ki se ne ukvarja z delovanjem ladje.

(2)

Pomožna plovila na ladji se uporabljajo za prevoz potnikov od potniških ladij neposredno do obale in nazaj po najkrajši varni morski poti. Ta plovila niso ustrezna za druge vrste storitev, kot so denimo turistični izleti ob obali, in se jih ne bi smelo uporabljati v takšne namene. Tovrstne izlete bi bilo treba opravljati z ladjami, ki izpolnjujejo zahteve obalne države za potniške ladje, kot je med drugim določeno v smernicah Mednarodne pomorske organizacije (IMO) (MSC.1/Circ.1417 o smernicah za pomožna plovila na potniških ladjah). Države članice in Komisija bi morale spodbujati razpravo v okviru IMO, da bi revidirali smernice in tako povečali varnost. Komisija bi morala oceniti, ali bi morale biti smernice zavezujoče.

(3)

Potniške ladje brez mehaničnega pogona ne spadajo v področje uporabe Direktive 2009/45/ES. Jadrnic, katerih mehanični pogon je namenjen le pomožni uporabi in uporabi v sili, se ne bi smelo registrirati v skladu z navedeno direktivo. Zato bi morala Komisija do leta 2020 oceniti potrebo po skupnih evropskih zahtevah za to kategorijo potniških ladij.

(4)

Priobalne naprave oskrbujejo plovila, ki prevažajo industrijske delavce. Ti delavci morajo uspešno opraviti obvezno varnostno usposabljanje in izpolnjevati določena obvezna merila zdravstvene sposobnosti. Zato bi morala zanje veljati drugačna in posebna varnostna pravila, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive. Države članice in Komisija bi morale dejavno podpirati delo IMO na področju varnostnih standardov za priobalna plovila, ki poteka na podlagi resolucije MSC.418(97).

(5)

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je pokazal, da nekatere države članice ne registrirajo ladij iz aluminija v skladu z Direktivo 2009/45/ES. To ustvarja neenake razmere, ki otežujejo uresničitev cilja glede doseganja visoke skupne ravni varnosti za potnike, ki potujejo v notranji plovbi v Uniji. Da bi se izognili neenotni uporabi, ki izhaja iz različnih razlag opredelitve aluminija kot enakovrednega materiala in uporabljivosti ustreznih standardov požarne varnosti, zaradi katerih prihaja do različnih razlag področja uporabe Direktive, bi bilo treba pojasniti opredelitev enakovrednega materiala iz Direktive 2009/45/ES. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo strožje ukrepe za preprečevanje požarov v skladu z določbami te direktive o dodatnih varnostnih zahtevah.

(6)

Precejšnje število potniških ladij, zgrajenih iz aluminijeve zlitine, zagotavlja redne in pogoste pomorske povezave med različnimi pristanišči v posamezni državi članici. Ker bi izpolnjevanje zahtev iz te direktive imelo resne posledice za takšne prevoze in s tem povezane socialno-ekonomske razmere ter finančne in tehnične posledice za obstoječe in nove ladje, bi morale imeti te države članice možnost, da za takšne potniške ladje za določen čas uporabljajo nacionalno pravo, pri čemer zagotovijo, da se ohrani ustrezna raven varnosti.

(7)

Za povečanje pravne jasnosti in skladnosti, s tem pa tudi ravni varnosti, bi bilo treba številne opredelitve pojmov in sklicevanja posodobiti ter dodatno uskladiti s povezanimi mednarodnimi pravili ali pravili Unije. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti nespreminjanju obstoječega področja uporabe Direktive 2009/45/ES. Zlasti opredelitev tradicionalne ladje bi bilo treba bolje uskladiti z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter hkrati ohraniti veljavna merila glede leta izdelave in vrste materiala. Opredelitev jahte za prosti čas in plovila za prosti čas bi bilo treba bolje uskladiti z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SOLAS iz leta 1974).

(8)

Za obstoječe predpisane zahteve, ki izhajajo iz Konvencije SOLAS iz leta 1974, se je z vidika načela sorazmernosti izkazalo, da jih je težko prilagoditi majhnim potniškim plovilom, krajšim od 24 metrov. Poleg tega so majhne ladje večinoma zgrajene iz materialov, ki niso jeklo. Zato je bilo v skladu z Direktivo 2009/45/ES registrirano zelo majhno število takih ladij. Za ladje, krajše od 24 metrov, ne obstajajo posebni pomisleki glede varnosti, Direktiva 2009/45/ES pa ne zagotavlja ustreznih standardov zanje, zato bi morale biti takšne ladje izključene iz področja uporabe navedene direktive in bi morali zanje veljati posebni varnostni standardi, ki jih določijo države članice, ki lahko bolje ocenijo lokalne omejitve plovbe za te ladje v smislu razdalje do obale ali pristanišča in vremenskih razmer. Pri določanju teh standardov bi morale države članice upoštevati smernice, ki jih bo objavila Komisija. V teh smernicah bi bilo treba, kakor je primerno, upoštevati mednarodne sporazume in konvencije IMO, z njimi pa ne bi smeli uvajati dodatnih zahtev, ki presegajo veljavne mednarodne predpise. Komisija naj čim prej sprejme takšne smernice.

(9)

Za nadaljnjo poenostavitev opredelitev morskih območij iz Direktive 2009/45/ES in zmanjšanje bremena za države članice bi bilo treba črtati odvečna in neustrezna merila. Ob ohranitvi ravni varnosti bi bilo treba opredelitev morskih območij, v katerih lahko plujejo ladje razreda C in D, poenostaviti s črtanjem merila „na kateri lahko pristanejo brodolomci“ in črtanjem „oddaljenosti od mesta zatočišča“ za namen opredelitve morskih območij. Primernost določene obale kot mesta zatočišča je dinamičen parameter, ki ga države članice lahko ocenijo le za vsak posamezen primer. Po potrebi bi bilo treba morebitne operativne omejitve za posamezno ladjo, povezane z njeno oddaljenostjo od mesta zatočišča, navesti v spričevalu o varnosti potniške ladje.

(10)

Zaradi specifičnih zemljepisnih in vremenskih značilnosti Grčije in velikega števila otokov, na katerih so potrebne redne in pogoste povezave tako s celino kot med samimi otoki, ter posledično velikega števila možnih pomorskih povezav, bi bilo treba Grčiji dovoliti, da odstopa od zahteve po določitvi morskih območij. Namesto tega bi bilo treba Grčiji dovoliti, da razvršča potniške ladje glede na specifično morsko pot, na kateri plujejo, pri čemer bi morala ohraniti enaka merila za razrede potniških ladij in enake varnostne standarde.

(11)

V izogib nenamernih negativnih posledic obstoječih določb, v skladu s katerimi se spremenjene tovorne ladje ne smejo šteti za nove potniške ladje, bi bilo treba pojasniti, da se zahteve glede sprememb uporabljajo za vse ladje, ne le za obstoječe potniške ladje.

(12)

Ker lahko država pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) pregleda potniško ladjo ali visokohitrostno potniško plovilo, ki pluje pod zastavo, ki ni zastava države pristanišča, ko opravlja notranja potovanja, so posebne določbe člena 5(3) Direktive 2009/45/ES odvečne in bi jih bilo treba črtati.

(13)

Zaradi razlik v pristopu med zahtevami iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 glede stabilnosti v poškodovanem stanju in posebnimi zahtevami Unije glede stabilnosti poškodovanih ro-ro potniških ladij iz Direktive 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) bi bilo treba oceniti potrebnost in dodano vrednost Direktive 2003/25/ES na podlagi tega, ali zahteve iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 zagotavljajo enako raven varnosti.

(14)

Za večjo preglednost ter lažje obveščanje o izjemah, enakovrednih nadomestitvah in dodatnih varnostnih ukrepih s strani držav članic bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati podatkovno zbirko. Ta bi morala vključevati sporočene ukrepe v obliki osnutka in v njihovi sprejeti obliki. Sprejeti ukrepi bi morali biti javno dostopni.

(15)

Ob upoštevanju sprememb, uvedenih s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba ustrezno posodobiti pooblastila za izvajanje Direktive 2009/45/ES, prenesena na Komisijo. Izvedbene akte bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(16)

Da bi upoštevali razvoj na mednarodni ravni in izkušnje ter povečali preglednost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z neuporabo – za namene te direktive – sprememb mednarodnih instrumentov, če bi bilo to potrebno, in posodobitvijo tehničnih zahtev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)

Ker so specifična sklicevanja v členu 14 na delo v IMO zastarela, bi bilo treba ta člen črtati. Toda splošni cilji mednarodnega ukrepanja za izboljšanje varnosti potniških ladij in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev so še vedno relevantni in bi jih bilo treba še naprej uresničevati v skladu s Pogodbama. Zato bi si morale države članice in Komisija v okviru IMO prizadevati za revizijo in izboljšanje pravil iz Konvencije SOLAS iz leta 1974.

(18)

Pomembno je, da se vse kazni, ki jih določijo države članice, ustrezno izvršijo ter da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(19)

Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) do 21. decembra 2026 oceniti izvajanje Direktive 2009/45/ES ter glede tega Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za to oceno.

(20)

Da neobalnim državam članicam, ki nimajo morskih pristanišč niti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, ne bi naložili nesorazmernega upravnega bremena, bi jim moralo biti dovoljeno, da odstopajo od določb te direktive. To pomeni, da jim ni treba prenesti te direktive, dokler izpolnjujejo navedene pogoje.

(21)

Človeški dejavnik je temeljni del varnosti ladij in z njo povezanih postopkov. Da bi ohranili visoko raven varnosti, je treba upoštevati povezavo med varnostjo, življenjskimi razmerami na ladji, delovnimi pogoji in usposabljanjem, vključno z usposabljanjem o čezmejnih dejavnostih reševanja in ukrepih v sili v skladu z mednarodnimi zahtevami. Zato bi morale države članice in Komisija imeti proaktivno vlogo na mednarodni ravni, da bi spremljali in izboljšali socialne vidike pomorščakov na ladjah.

(22)

Da bi olajšali proces izvajanja, bi morala EMSA podpirati Komisijo in države članice v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(23)

Direktivo 2009/45/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje potniške ladje in plovila, ne glede na njihovo zastavo, ko opravljajo notranja potovanja:

Vsaka država članica kot država pristanišča zagotavlja, da potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni država članica, v celoti izpolnjujejo zahteve iz te direktive, preden lahko opravljajo notranja potovanja v navedeni državi članici.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

3.   Države članice, ki nimajo morskih pristanišč niti potniških ladij ali plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, lahko odstopajo od določb te direktive, razen kar zadeva obveznost iz drugega pododstavka.

Države članice, ki nameravajo uveljaviti takšno odstopanje, Komisiji najpozneje 21. decembra 2019 sporočijo, ali so izpolnjeni ustrezni pogoji, in nato Komisijo vsako leto obvestijo o morebitnih spremembah. Takšne države članice potniškim ladjam ali plovilom, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ne smejo dovoliti, da plujejo pod njihovo zastavo, dokler ne prenesejo te direktive in je ne začnejo izvajati.“;

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Kategorizacija morskih območij in razredi potniških ladij

1.   Morska območja so razvrščena v naslednje kategorije:

2.   Vsaka država članica:

3.   Z odstopanjem od obveznosti vzpostavitve seznama morskih območij lahko Grčija vzpostavi in po potrebi posodablja seznam morskih poti v Grčiji, pri tem pa uporabi ustrezna merila za kategorije iz odstavka 1.

4.   Potniške ladje so razvrščene v naslednje razrede glede na morska območja, v katerih lahko plujejo:

5.   Za visokohitrostna potniška plovila se uporabljajo kategorije iz poglavja 1 (točki 1.4.10 in 1.4.11) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 1994 ali poglavja 1 (točki 1.4.12 in 1.4.13) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

člen 6 se spremeni:

(6)

člen 7 se spremeni:

(7)

člen 8 se spremeni:

(8)

člen 9 se spremeni:

(9)

člen 10 se spremeni:

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 10(3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(3) ali (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(11)

člen 11 se spremeni:

(12)

člen 12 se spremeni:

(13)

člen 13 se spremeni:

(14)

člen 14 se črta;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Pregled

Komisija oceni izvajanje te direktive ter predloži rezultate ocene Evropskemu parlamentu in Svetu do 22. decembra 2026.“;

(16)

Priloga I se spremeni: