„4.1.4

Če lahko voznik sistem za shranjevanje električne energije z možnostjo ponovnega polnjenja v vozilu napolni od zunaj, je gibanje vozila z lastnim pogonskim sistemom onemogočeno, dokler je konektor zunanjega vira napajanja z električno energijo fizično povezan z dovodom v vozilo. Za vozila kategorije L1e z maso v stanju, pripravljenem za vožnjo, ≤ 35 kg je premikanje vozila z lastnim pogonskim sistemom preprečeno, dokler je konektor polnilnika akumulatorja fizično povezan z zunanjim virom napajanja z električno energijo. Izpolnjevanje te zahteve se dokaže z uporabo konektorja ali polnilnika akumulatorja, ki ga določi proizvajalec vozila. V primeru stalno priključenih kablov za polnjenje se šteje, da je zahteva, navedena zgoraj, izpolnjena, kadar uporaba kabla za polnjenje očitno preprečuje uporabo vozila (npr. kabel je vedno napeljan prek upravljalnih elementov voznika, sedla voznika, sedeža voznika, krmila ali volana ali pa mora sedež, ki prekriva prostor za hrambo kabla, ostati v odprtem položaju).“;

„1.1.1.1

Zagotovi se, da niso dovoljena nobena odstopanja oblike in usmeritve nameščenih oznak, zlasti je prepovedano vsakršno prilagajanje videza nameščenih oznak.

1.1.1.2

Sprejmejo se manjše nepravilnosti glede debeline črt, uporabe oznak in druga zadevna odstopanja od proizvodnje, kot je navedeno v odstavku 4 standarda ISO 2575:2010/Amd1:2011 (načela zasnove).“;

„2.1.3

Zagotovi se, da niso dovoljena nobena odstopanja oblike in usmeritve nameščenih oznak, zlasti je prepovedano vsakršno prilagajanje videza nameščenih oznak.

Sprejmejo se manjše nepravilnosti glede debeline črt, uporabe oznak in druga zadevna odstopanja od proizvodnje, kot je navedeno v odstavku 4 standarda ISO 2575:2010/Amd1:2011 (načela zasnove).“;

„1.12

Kadar je vklop žarometa, ki se vklaplja samodejno, ali vklop svetilke za dnevno vožnjo povezan z delovanjem motorja, se to za vozila z električnim ali drugim alternativnim pogonskim sistemom in vozila, opremljena s samodejnim sistemom za vklop/izklop pogonskega sistema, razlaga kot povezano z vklopom glavnega nadzornega stikala vozila v običajnem načinu delovanja.“;

„2.3.11.8

Druge zahteve:

„2.3.15.8

Druge zahteve:

„1.1

V skladu z določbami iz točk od 1.1.1 do 1.1.2 so vse pnevmatike, ki so nameščene na vozila, vključno z morebitno rezervno pnevmatiko, homologirane v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 75.

1.1.1

Kadar je vozilo konstruirano za pogoje uporabe, ki niso združljivi z značilnostmi pnevmatik, homologiranih v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 75, veljavnim v zakonodaji Unije v času preskušanja vozila za podelitev homologacije, in je zato treba namestiti pnevmatike z drugačnimi značilnostmi, se zahteve iz točke 1.1 ne uporabljajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

„2.2

Proizvajalec vozila lahko omeji kategorijo uporabe originalnih in nadomestnih pnevmatik, ki se lahko namestijo na vozilo. V tem primeru se kategorije uporabe pnevmatik, ki se lahko vgradijo v vozilo, jasno navedejo v priročniku z navodili za uporabo vozila.“;

„2.3

Prostor, v katerem se vrti vsako kolo, mora omogočati neovirano gibanje pri uporabi največje dovoljene velikosti pnevmatik in širine platišča ob upoštevanju najmanjše in največje globine naleganja platišča, če je primerno, ter najmanjših in največjih omejitev glede vzmetenja in krmilnega sistema, ki jih določi proizvajalec vozila. To se preveri z izvedbo preverjanj največje in najširše pnevmatike v vsakem prostoru, ob upoštevanju velikosti platišč, največje dovoljene širine preseka in zunanjega premera pnevmatike, ki se uporabljajo, v povezavi z velikostjo pnevmatik, ki je navedena v veljavni zakonodaji. Preverjanja se opravijo z vrtenjem predstavnika pnevmatike dovoljenih skupnih mer v obliki največje ovojnice pnevmatike, ne le dejanske pnevmatike, v prostoru zadevnega kolesa.“;

„2.3.1

Vse pnevmatike, ki se lahko vgradijo v vozilo v skladu s točko 2.2, se upoštevajo pri določanju dovoljenih skupnih mer (tj. največje ovojnice) zadevne pnevmatike, veljavne v zakonodaji Unije v času preskušanja vozila za podelitev homologacije. V ta namen se upoštevajo zahteve iz Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 75 ali dovoljeni odstotki, navedeni za velikosti, ki niso vključene v zadevno Prilogo (npr. skupna širina večnamenskih pnevmatik (MST) + 25 %, pnevmatike za običajno uporabo in uporabo na snegu + 10 % v primeru kode za premer platišča 13 in več ter + 8 % v primeru kode za premer platišča do vključno 12).

2.3.2

Poleg tega je dovoljena dinamična rast višine pnevmatik s poševnimi vložki in pnevmatik s prepasano diagonalno zgradbo, ki so homologirane v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 75, odvisna od hitrostnega razreda in kategorije uporabe pnevmatike. Da se zagotovi ustrezen izbor nadomestnih pnevmatik s poševnimi vložki in pnevmatik s prepasano diagonalno zgradbo za končne uporabnike vozila, proizvajalec vozila za določanje dovoljenega odstopanja iz točke 4.1 Priloge 9 k Pravilniku UN/ECE št. 75 (tj. Hdyn = H × 1,10 do Hdyn = H × 1,18) upošteva dovoljene kategorije uporabe in hitrostni razred, ki je združljiv z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila. Po presoji proizvajalca vozila se lahko upoštevajo strožje kategorije.

2.4

Tehnična služba se lahko strinja z alternativnim preskusnim postopkom (npr. navidezno preskušanje), da preveri, ali so izpolnjene zahteve iz točk od 2.3 do 2.3.2, pod pogojem, da prostor med največjo ovojnico pnevmatike in konstrukcijo vozila na vseh točkah presega 10 mm.“;

„4.2.2

Pri vozilih, ki so običajno opremljena z navadnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami, pri čemer oznaka hitrostnega razreda zimske pnevmatike ustreza hitrosti, ki je večja od najvišje konstrukcijsko določene hitrosti ali ni manjša od 130 km/h (ali oboje). Če je najvišja konstrukcijsko določena hitrost večja od hitrosti, ki ustreza oznaki najnižjega hitrostnega razreda nameščenih zimskih pnevmatik, se znotraj vozila na vidnem mestu, če vozilo nima notranjosti, pa čim bliže instrumentom na armaturni plošči vozila, namesti opozorilni znak za najvišjo hitrost, ki je berljiv in stalno viden za voznika in v katerem je navedena nižja vrednost izmed največje hitrosti nameščenih zimskih pnevmatik ali hitrosti, ki jo za vozilo priporoča proizvajalec (tista, ki je manjša).“;

„2.1

Vse črke na tablici so izdelane iz odsevnega materiala, ki je homologiran kot razred D, E ali D/E v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 104 (******).

„3.3.1

Tablica je pravokotna, ± 5°, na vzdolžno ravnino vozila.“;

„—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;“;

„—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;“;

„1.1.6.3.1

Če je raven armaturne plošče nad ravnijo vodoravne ravnine, ki poteka skozi točko R položaja sedenja voznika, se nad zgornjo vodoravno mejo notranjega območja 2 uporabi preskusna naprava v obliki kolena, da se ocenijo dotakljivi robovi armaturne plošče in vsi elementi, ki so pod ravnijo armaturne plošče in so pritrjeni neposredno nanjo. Tehnična služba v poročilu o preskusu jasno navede, kateri deli v notranjosti se štejejo kot armaturna plošča in zadevni elementi, kot je bilo dogovorjeno s homologacijskim organom. Element za krmiljenje se pri določanju ravni armaturne plošče ne upošteva.“;

„2.1.8

Šteje se, da so dotakljivi robovi homologiranih notranjih vzvratnih ogledal (razred I) skladni z zahtevami iz te priloge.“;

„2.2.1

V tem območju in v območju iz točke 1.1.6.3.1 se preskusna naprava v obliki kolena pomika z vsakega danega začetnega mesta v vodoravni smeri in naprej, pri čemer se usmeritev osi X naprave lahko spreminja v določenih mejah. Vsi dotakljivi robovi, razen robov, ki so omenjeni v nadaljevanju, so zaobljeni, s krivinskim polmerom vsaj 3,2 mm. Stiki z zadnjim delom naprave se zanemarijo.“;

2.4.1

Šteje se, da so polmeri dotakljivih robov, ki jih ni mogoče natančno določiti z običajnimi merilnimi orodji (npr. merilnik polmerov) zaradi poševnih kotov, omejenih izbočenih delov, črt znakov ali oblikovnega sloga, reber in izboklin ter površinske zrnatosti, skladni z zahtevami, če so taki robovi vsaj topi.

2.4.2

Proizvajalec vozila lahko kot drugo možnost v celoti uporabi vse zadevne zahteve iz Pravilnika UN/ECE št. 21 (*******), kot je določeno za vozila kategorije M1, ki zajemajo vso notranjost, ne le njenih delov.

„1.1.2.1.1

Nastavitev lastnosti iskre, vključno s časom in/ali prisotnostjo, da se omeji največja konstrukcijsko določena hitrost vozila in/ali največja moč, je dovoljena za (pod)kategorije L3e-A2 (le, če je največja neto moč ≥ 20 kW), L3e-A3, L4e-A, L5e, L6eB in L7eC. Dovoljena je lahko tudi za druge (pod)kategorije, če zasnova nastavitev nima negativnega vpliva na emisije plinastih onesnaževal in CO2 ter porabo goriva pri pogojih največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila in/ali največje moči, kar preveri tehnična služba.“;

„1.1.2.5

Vsaj dve uporabljeni metodi za omejevanje iz točk od 1.1.2.1 do 1.1.2.4 delujeta neodvisno druga od druge, sta različne narave in imata različni filozofiji zasnove, čeprav lahko uporabljata podobne elemente (npr. obe temeljita na pojmu vrtilne frekvence kot merilu, vendar se pri eni meri znotraj motorja, pri drugi pa v menjalniku sistema za prenos moči). Če ena od metod ne deluje, kot je bilo predvideno (npr. zaradi nedovoljenega posega), to ne poslabša omejevalne funkcije drugih metod. V tem primeru je lahko največja dosegljiva moč in/ali hitrost vozila nižja kot v normalnih pogojih. Brez poseganja v dovoljena odstopanja od zahtev za skladnost proizvodnje iz točke 4.1.4. Priloge IV k Uredbi (EU) št. 44/2014 največja moč in/ali hitrost vozila ne sme biti večja od dokazane pri homologaciji, če se izloči ena od dveh redundančnih metod za omejevanje.“;

„1.1.2.6

Proizvajalec vozila lahko uporabi druge metode za omejevanje od metod, naštetih v točkah od 1.1.2.1 do 1.1.2.4, če lahko tehnični službi ob soglasju homologacijskega organa dokaže, da te nadomestne metode za omejevanje ustrezajo načelom redundančnosti iz točke 1.1.2.5, in če se v eni od metod za omejevanje uporabi vsaj en parameter, naveden v točki 1.1.2.1, 1.1.2.2 ali 1.1.2.3 (npr. omejevanje mase goriva, mase zraka, dovajanja iskre in omejevanje vrtilne frekvence v sistemu za prenos moči).

1.1.2.7

Proizvajalec lahko združi dve ali več posameznih metod za omejevanje iz točk od 1.1.2.1 do 1.1.2.4 kot del omejevalne strategije. Taka kombinacija metod za omejevanje se šteje kot ena sama metoda za omejevanje v smislu točke 1.1.2.5.

1.1.2.8

Posamezne metode za omejevanje ali kombinacije metod za omejevanje iz točk od 1.1.2.1 do 1.1.2.4 se lahko uporabijo večkrat, če delujejo neodvisno druga od druge, kot je zahtevano v točki 1.1.2.5, tako da če ena od metod ne deluje, kot je bilo predvideno (npr. zaradi nedovoljenega posega), to ne poslabša delovanja iste metode za omejevanje ali kombinacije metod pri drugi uporabi.

1.1.2.9

Omejevalna strategija, ki v primeru nedelovanja (npr. zaradi nedovoljenega posega) vključuje vklop posebnega (npr. „zasilnega“) načina delovanja z znatnim zmanjšanjem največje hitrosti vozila in/ali največje moči, ki ni primerna za normalno delovanje, ali ki vklopi zaporo vžiga, ki preprečuje delovanje motorja v času nedelovanja, se šteje kot ena metoda za omejevanje.“;

„1.1.4

Zagotavljanje in uporaba kakršnih koli drugih sredstev, ki upravljavcu vozila omogočajo neposredno ali posredno prilagoditev, nastavitev, izbiro ali spremembo zmogljivosti pogonskega sistema, določene na podlagi informacij, predloženih v skladu s postavkami od 1.8.2 do 1.8.9 točke 2.8 dela B Priloge I k Uredbi (EU) št. 901/2014 (npr. stikalo za visoko zmogljivost, poseben kodiran odzivnik za prepoznavanje v ključu za vžig, nastavitev fizičnega ali elektronskega premostitvenega elementa, izbirna možnost v elektronskem meniju, funkcija krmilne enote, ki jo je mogoče programirati), zaradi katerih pride do prekoračitev, sta prepovedana.“;

„2.1

Proizvajalec vozila dokaže skladnost s posebnimi zahtevami iz točk od 1.1 do 1.1.2.9 z dokazovanjem, da dve ali več funkcij, ki jih je izvedel z združevanjem določenih naprav in/ali funkcij v pogonskem sistemu vozila, zagotavlja zahtevano največjo trajno nazivno ali neto moč in/ali največjo omejitev hitrosti vozila ter da vsaka metoda to zagotavlja popolnoma neodvisno.“;

„1.1.1

Vozila iz kategorije L1e-A in kolesa, konstruirana za poganjanje s pedali, iz kategorije vozil L1e-B, so konstruirana in izdelana tako, da so skladna z vsemi predpisi glede zahtev in preskusnih metod za sklop stebla krmila, sedežno oporo, sprednje vilice in okvirje, kot so zajeti v standardu ISO 4210:2014, ne glede na kakršno koli neskladnost področij uporabe v tem tehničnem standardu. Najmanjša vrednost zahtevanih preskusnih sil je v skladu s tabelo 19-1 točke 1.1.1.1“;

„1.1.1.1

Tabela 19-1

Preskusne in najmanjše sile ali število preskusnih ciklov za vozila kategorije L1e-A in kolesa, konstruirana za poganjanje s pedali, iz kategorije vozil L1e-B

„3.2.1.3

Na sesalnih ceveh je berljivo nameščena oznaka s (pod)kategorijo vozila, kot je opredeljeno v členih 2 in 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 168/2013.“;

„3.2.2.5

Pri dvotaktnih motorjih največja debelina kakršnega koli tesnila med osnovo cilindra in okrovom ročične gredi, če obstaja, po vgradnji ne sme presegati 0,5 mm.“;

3.3.1

Morebitni pokrov brezstopenjskega menjalnika se pritrdi z najmanj dvema vijakoma, ki se odtrgata ali pa ju je mogoče odstraniti le s posebnim orodjem.

3.3.2

Mehanizem brezstopenjskega menjalnika, katerega namen je omejevanje pogonskega razmerja z omejevanjem dejanske oddaljenosti med dvema diskoma, je popolnoma integriran v enega ali oba diska tako, da je nemogoče spremeniti dejansko oddaljenost prek omejitve, zaradi katere bi se največja hitrost vozila povečala za več kot 10 % največje dovoljene hitrosti vozila, ne da bi se uničil sistem diskov. Če proizvajalec uporablja izmenljive distančne obročke v brezstopenjskem menjalniku, da prilagodi največjo hitrost vozila, popolna odstranitev teh obročkov ne sme povečati največje hitrosti vozila za več kot 10 %.“;

4.1

Vozila podkategorij L3e-A1 in L4e-A1 so skladna z zahtevami iz točk od 4.2 do 4.2.3 ali 4.3, 4.3.1 in 4.3.2 ali 4.4, 4.4.1 in 4.4.2 ter iz točk 4.5, 4.6 in 4.7. Poleg tega so skladna z zahtevami iz točk 3.2.2.1, 3.2.2.3, 3.2.2.4, 3.2.2.5, 3.2.3.1 in 3.2.3.3.

4.2

V vstopni vod se mora namestiti neodstranljiva puša. Če je ta puša nameščena v sesalni cevi, se pritrdi na blok motorja s posebnimi vijaki, ki se odtrgajo, ali z vijaki, ki se lahko odstranijo le s posebnim orodjem.

4.2.1

Trdota puše mora biti najmanj 60 HRC. V zoženem delu debelina ne sme biti večja od 4 mm.

4.2.2

Kakršen koli poseg v pušo z namenom njene odstranitve ali predelave povzroči porušitev puše in njenega nosilca ali popolno in trajno prenehanje delovanja motorja do ponovne vzpostavitve homologiranega stanja.

4.2.3

Na površini puše ali blizu nje je berljivo nameščena oznaka s (pod)kategorijo vozila, kot je opredeljeno v členih 2 in 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 168/2013.“;

„4.3

Vsaka sesalna cev se pritrdi z vijaki, ki se odtrgajo ali z vijaki, ki jih je mogoče odstraniti samo s posebnim orodjem. Del z zoženim presekom, ki je označen na zunanji strani, se nahaja v ceveh; na tem mestu je debelina stene manjša od 4 mm oziroma 5 mm, če je cev izdelana iz elastičnega materiala, kot je na primer guma.

4.3.1

Kakršen koli poseg v sesalno cev z namenom spremembe zoženega dela njenega preseka povzroči porušenje cevi ali popolno in trajno prenehanje delovanja motorja, do ponovne vzpostavitve homologiranega stanja.

4.3.2

Na sesalnih ceveh je berljivo nameščena oznaka s (pod)kategorijo vozila, kot je opredeljeno v členih 2 in 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 168/2013.

4.4

Del vstopnega voda v glavi valja ima zoženo območje. V nobenem delu vstopnega kanala ne sme biti dela, ki je ožji (razen v območju sedežev ventilov).

4.4.1

Kakršen koli poseg v vstopni vod z namenom spremembe preseka zoženega dela povzroči porušitev cevi ali popolno in trajno prenehanje delovanja motorja do ponovne vzpostavitve homologiranega stanja.

4.4.2

Na glavi valja je berljivo nameščena oznaka s (pod)kategorijo vozila, kot je opredeljeno v členih 2 in 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 168/2013.

4.5

Premer zoženih območij, navedenih v točki 4.2, se lahko razlikuje glede na (pod)kategorijo zadevnega vozila.

4.6

Proizvajalec navede premere zoženih območij in dokaže homologacijskim organom in tehnični službi, da je to območje najbolj kritično za prehod plinov in da ne obstaja drugo območje, s predelavo katerega bi se lahko povečala zmogljivost pogonske enote.

4.7

Največja debelina tesnila glave valja po vgradnji ne sme presegati 1,6 mm.“;

„5.1

Nobena varianta ali različica enakega tipa vozila podkategorije L3e-A2 ali L4e-A2, skladna z zahtevami za predelavo iz točke 4 Priloge III, ne sme biti izpeljana iz tipa L3e-A3 ali L4e-A3, variante ali različice z največjo neto močjo motorja in/ali največjo trajno nazivno močjo z več kot dvakratno vrednostjo, določeno v razvrstitvi podkategorij L3e-A2 ali L4e-A2 v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 168/2013 (npr. od 70 kW do 35 kW ali manj, od 50 kW do 35 kW ali manj).“;

„5.2.2

sistema dovajanja goriva;“;

„5.2.3

sistema dovajanja zraka, vključno z zračnimi filtri (spreminjanje ali odstranjevanje);

5.2.4

sistema za prenos moči;

5.2.5

krmilnih enot, ki krmilijo zmogljivost pogonske enote v pogonskem sistemu;

5.2.6

odstranitev katerega koli sestavnega dela (mehanskega, električnega, nosilnega itd.), ki omejuje polno obremenitev motorja, kar povzroči spremembo zmogljivosti pogonske enote, odobreno v skladu s Prilogo II (A) k Uredbi (EU) št. 168/2013.“;

6.1

V nadaljevanju naštete dele, opremo in sestavne dele proizvajalec vozila ali proizvajalec takih (nadomestnih) delov, opreme ali sestavnih delov obstojno in neizbrisno označi s številskimi kodami in oznakami, dodeljenimi za namene identifikacije. Oznaka je lahko v obliki nalepke, če ob normalni uporabi ostane berljiva in se lahko odlepi samo tako, da se uniči.

6.2

Oznaka iz točke 6.1 je načeloma vidna, ne da bi bilo treba odstraniti zadevni del ali druge dele vozila. Če nadgradnja ali drugi deli vozila zakrivajo oznako, proizvajalec vozila da pristojnim organom navodila za odpiranje oziroma odstranitev zadevnih delov in podatke o položaju te oznake.

6.3

Uporabljeni znaki, številke ali simboli so visoki najmanj 2,5 mm in jasno berljivi.

6.4

Deli, oprema in sestavni deli iz točke 6.1 so naslednji in veljajo za vse (pod)kategorije:

6.5

Poleg tega se naslednji deli, oprema in sestavni deli v kategorijah L1e, L2e in L6e označijo v skladu s točko 6.1:

„4.2.5

Vse druge homologacijske zahteve, z izjemo zahtev iz točk 4.2.2, 4.2.3 in 4.2.4, ki so določene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 168/2013, se štejejo za skupne in enake za konfiguracije motornih koles (L3e/L4e)-A2 in (L3e/L4e)-A3, zato se preskusi izvedejo le enkrat za obe konfiguraciji zmogljivosti in se o njih poroča le enkrat. Poleg tega se za homologacijo katere koli od teh konfiguracij sprejmejo poročila o preskusih, povezana s sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami in z deli ali opremo vozila, ki izpolnjuje iste homologacijske zahteve za obe konfiguraciji.

4.2.6

Za konfiguracijo motornega kolesa kategorije (L3e/L4e)-A2 se izda ena homologacija celotnega vozila, ki ima edinstveno številko homologacije.

4.2.7

Za konfiguracijo motornega kolesa kategorije (L3e/L4e)-A3 se izda ena homologacija celotnega vozila, ki ima edinstveno številko homologacije. Obe številki homologacije iz točke 4.2.6 in iz te točke se odtisneta na predpisano tablico v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 168/2013 in s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 901/2014. Za lažjo predelavo podkategorije (L3e/L4e)-A2 v konfiguracijo motornega kolesa (L3e/L4e)-A3 in obratno se v opisno mapo priloži predloga ustrezne izjave proizvajalca vozila v skladu z Dodatkom 24 k delu B Priloge I k Uredbi (EU) št. 901/2014. Poleg tega proizvajalec vozila v izjavo o skladnosti vnese namenski navedbi za konfiguraciji L3e-A2 in L3e-A3 v skladu s predlogo iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 901/2014.“;

„4.2.10

Izjava o skladnosti (CoC) se izpolni v skladu z zahtevami iz točke 1.7 Priloge IV k Uredbi (EU) št. 901/2014.

4.2.11

Motornim kolesom, ki jih je mogoče predelati iz podkategorij (L3e/ L4e)-A2 v (L3e/L4e)-A3 ali obratno, je dodeljena le ena identifikacijska številka vozila (VIN) konfiguracije motornega kolesa (L3e/L4e)-A2 in A3. Predpisana tablica, nameščena na vozilo, vsebuje to identifikacijsko številko vozila in jasno navedeni ravni stacionarnega hrupa za obe konfiguraciji, pa tudi največjo neto moč ali največjo trajno nazivno moč za konfiguracijo (L3e/L4e)-A2.“;

če velja x ≤ b, potem velja y = a · x + b;

če velja x > b, potem velja y = x;

a

=

vrednost naklona, ugotovljena po preskusu tipa V v skladu s Prilogo V(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013;

b

=

vrednost odseka, ugotovljena po preskusu tipa V v skladu s Prilogo V(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013;

x

=

rezultati preskusa emisij onesnaževal (HC, CO, dušikovi oksidi (NOx), nemetanski ogljikovodiki (NMHC) in po potrebi emisije delcev (PM)) na sestavino emisije uvoženega vozila (prevoženih največ 100 km po prvem zagonu na proizvodni liniji) v mg/km.

y

=

rezultat emisij skladnosti proizvodnje na sestavino emisije onesnaževal v mg/km. Povprečni rezultati skladnosti proizvodnje so nižji od mejnih vrednosti emisij onesnaževal, določenih v Prilogi VI(A) k Uredbi (EU) št. 168/2013.“;

„1.1.1

Vozila kategorij L1e, L3e in L4e izpolnjujejo naslednje splošne zahteve:

1.1.2.1

Vozila se ocenijo v skladu z določbami iz točk od 1.2 do 1.2.4.1.

1.1.2.2

Če so vozila opremljena s konstrukcijo ali s ploščami, ki naj bi deloma ali v celoti obdale voznika, potnika ali prtljago oziroma prekrile nekatere sestavne dele vozila, lahko proizvajalec vozila kot drugo možnost uporabi ustrezne zahteve iz pravilnika UN/ECE št. 26 (*), kot je določeno za vozila kategorije M1, ki zajemajo posebne zunanje štrleče dele ali celo zunanjo površino vozila. V takih primerih se pozornost posebej posveti zahtevanim polmerom, medtem ko stopnje štrlenja ročajev, tečajev, gumbov in anten ni treba preverjati.

Ustrezni zunanji štrleči deli, ocenjeni v skladu s to klavzulo, se jasno opredelijo v opisnem listu, vsa druga zunanja površina pa je skladna z zahtevami iz točk od 1 do 1.3.8.

1.1.3.1

Če je na motorno kolo pritrjena bočna prikolica, ki je snemljiva oziroma ni snemljiva, se prostor med motornim kolesom in bočno prikolico izvzame iz ocene (glej sliko 8-1).

Slika 8-1

Tloris motornega kolesa kategorije L4e z bočno prikolico

1.1.3.2

Če se bočna prikolica lahko sname, tako da se lahko motorno kolo uporablja brez nje, motorno kolo izpolnjuje zahteve za samostojna motorna kolesa iz točk od 1. do 1.3.8“;

„1.2.3

Preskuševalna naprava se enakomerno premakne s sprednjega dela vozila proti zadnjemu delu na obeh straneh vozila. Če se preskuševalna naprava dotakne krmilne ročice ali katerega koli dela, ki je pritrjen nanjo, se zavrti vstran do skrajnega položaja, med tem in po tem pa se preskus nadaljuje. Preskuševalna naprava med preskusom ostane v stiku z vozilom ali voznikom (glej sliko 8-2).

Slika 8-2

Območja gibanja preskuševalne naprave

1.2.3.1

Preskuševalna naprava se najprej dotakne sprednjega dela vozila in se premika navzven ob straneh, pri čemer sledi obrisu vozila in voznika, če je ustrezno. Preskuševalna naprava se lahko premika tudi navznoter, vendar hitrost ne sme preseči hitrosti gibanja proti zadnjemu delu vozila (tj. pod kotom 45° glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila).

1.2.3.2

Preskuševalna naprava odrine roke in stopala voznika, če pride z njimi v neposreden stik, in vse zadevne opore (npr. opore za noge) se lahko zaradi stika s preskuševalno napravo prosto zasukajo, prepognejo, ukrivijo ali upognejo in ocenijo v vseh vmesnih položajih.“;

„1.3.3.2

Če se polmer uporablja za zgornji rob, ne sme biti večji od 0,7-kratne debeline vetrobranskega stekla ali obrobe, če se meri pri zgornjem robu.“;

„1.3.5.2

Polmer, ki se uporablja za sprednji rob sprednjega blatnika, ni večji od 0,7-kratne debeline blatnika, če se meri pri sprednjem robu (npr. v primeru okrogle noge na robu pločevine se za zadevno debelino šteje premer noge).“;

„2.2.1

Na posodi za gorivo se opravi hidravlični preskus notranjega tlaka, in sicer na posodi s celotnim pripadajočim priborom, ki ni vgrajena v vozilo. Posoda se v celoti napolni z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost sta podobni gostoti in viskoznosti goriva, ali z vodo. Po prekinitvi vseh stikov z zunanjostjo se tlak postopoma zvišuje skozi cev, po kateri se gorivo dovaja motorju, na notranji tlak iz točke 1.2.9., ta tlak pa se vzdržuje najmanj 60 sekund.“;

„3.2.1

Preskus prepustnosti kot del preskušanja tipa IV iz dela A Priloge V k Uredbi (EU) št. 168/2013 brez upoštevanja meritev sipanja za namen tega preskusa v skladu s to prilogo se izvede na zadostnem številu posod za gorivo za namene preskušanja v skladu s točkami od 3.3 do 3.7.5.1. Celotno trajanje postopka predkondicioniranja je sestavljeno iz predskladiščenja, ki traja vsaj štiri tedne, in osemtedenskega shranjevanja v stabilnih pogojih, ki mu sledi.“;

„3.3.1

Posoda za gorivo se napolni do skupne nazivne prostornine z mešanico 50 % vode in 50 % etilenglikola ali katere koli druge hladilne tekočine, ki ne razjeda materiala posode za gorivo in katere zmrzišče je nižje od 243 ± 2 K (– 30 ± 2 °C).

Med preskusom je temperatura snovi v posodi za gorivo 253 ± 2 K (– 20 ± 2 °C). Posodo se ohladi na ustrezno temperaturo okolja. Posodo se lahko napolni tudi z ustrezno ohlajeno tekočino, vendar mora posoda na preskusni temperaturi ostati vsaj eno uro.

Za preskus se uporabi nihalo. Njegova udarna glava ima obliko enakostranične trikotne piramide, katere vogali in robovi so zaobljeni s polmerom 3,0 mm. Masa nihala, ki se prosto giba, je 15 kg ± 0,5 kg, energija nihala pa ni manjša od 30 J za vsak udarec na posodo za gorivo.

Tehnična služba lahko izbere poljubno število točk na posodi za gorivo, na katerih se opravi preskus, navedene točke pa predstavljajo položaje, ki se obravnavajo kot tvegani zaradi vgradnje posode in njenega položaja na vozilu. Nekovinska zaščita se ne upošteva, cevi za dovod goriva, ki obkrožajo posodo, ali šasija pa se lahko upoštevajo pri oceni tveganja.

Za vse udarce se lahko uporabi več kot ena posoda za gorivo, če so vse posode za gorivo prestale preskus prepustnosti.

Po enem udarcu na katero koli teh preskusnih točk tekočina ne sme uhajati.“;

„3.4.1

Posoda za gorivo se napolni do skupne nazivne prostornine, preskusna tekočina pa je voda pri 326 ± 2 K (53 ± 2 °C). Posodo se nato preskusi z notranjim tlakom, ki je enak ali do dvakrat višji od relativnega delovnega tlaka (konstrukcijsko določen tlak), ali nadtlakom v višini 30 kPa, odvisno od tega, kateri je višji. Posoda ostane zaprta in pod tlakom najmanj pet ur pri temperaturi okolja 326 ± 2 K (53 ± 2 °C).

Posoda za gorivo ne sme puščati ali ne sme biti tako začasno ali stalno deformirana, da bi bila zaradi tega neuporabna. Pri ugotavljanju deformacije posode je treba upoštevati posebne pogoje vgradnje.“;

„3.5.1

Z ravne ali skoraj ravne površine nove posode za gorivo se vzame šest preskusnih vzorcev približno enake debeline za natezni preskus. Njihova natezna trdnost in meje elastičnosti se določijo pri 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) pri hitrosti raztezanja 50 mm/min. Ugotovljene vrednosti se nato primerjajo z vrednostmi natezne trdnosti in elastičnosti, ugotovljenimi s podobnimi preskusi, pri katerih se uporabi posoda za gorivo, ki je prestala preskus prepustnosti. Material je sprejemljiv, če se natezna trdnost ne razlikuje za več kot 25 %.“;

„3.6.1

Posoda za gorivo se vgradi na reprezentativni del vozila in se z vodo pri 293 ± 2 K (20 ± 2 °C) napolni do 50 % skupne nazivne prostornine. Preskusna struktura, vključno s posodo za gorivo, je nato 60 minut pri temperaturi okolja 343 ± 2 K (70 ± 2 °C), po tem pa posoda za gorivo ne sme biti deformirana za stalno ali puščati, temveč mora biti v celoti uporabna.“;

„3.7.4.3

Povprečni čas zgorevanja (ACT) in povprečna dolžina zgorevanja (ACL) se izračunata, če nobeden od desetih vzorcev ni zgorel do oznake 100 mm ali je do oznake 100 mm zgorel le eden od 20 vzorcev.

„3.2.2.1

Proizvajalci lahko sprejmejo merila za napake z višjim odstotkom neuspelih vžigov od tistih, ki so bili navedeni organu, pri določeni vrtilni frekvenci motorja in pogojih obremenitve, če lahko organu dokažejo, da zaznavanje nižjih stopenj neuspelih vžigov ne bi bilo zanesljivo. Za namene spremljanja sistema OBD pomeni to tisti odstotek neuspelih vžigov glede na skupno število vžigov (kakor ga navede proizvajalec), zaradi katerega emisije presegajo mejne vrednosti OBD, določene v oddelku (B) Priloge VI k Uredbi (EU) št. 168/2013, ali tisti odstotek, ki lahko povzroči pregrevanje katalizatorja ali katalizatorjev izpušnih plinov in s tem nepopravljivo škodo.

3.2.2.2

Če proizvajalec homologacijskemu organu lahko dokaže, da ugotavljanje višjih odstotkov neuspelih vžigov še vedno ni izvedljivo ali da neuspelih vžigov ni mogoče ločevati od drugih vplivov (npr. poškodovano cestišče, menjanje prestav, po zagonu motorja itd.), se lahko sistem za spremljanje neuspelih vžigov izključi, dokler obstajajo take okoliščine.“;

„4.3

Pri določanju pomanjkljivosti se najprej ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s točkami 3.3.2.1, 3.3.2.2 in 3.3.2.3 za motorje s prisilnim vžigom ter točkami 3.3.3.1, 3.3.3.2 in 3.3.3.3 za motorje s kompresijskim vžigom.

4.4

Pred podelitvijo homologacije ali ob podelitvi homologacije niso dopustne pomanjkljivosti glede na zahteve iz točke 3 Dodatka 1, razen zahtev iz točke 3.11 Dodatka 1.“;

„2.6.2.

spremljanje nekaterih naprav iz tabele Ap2-1 fizično ni mogoče, zaradi nepopolnega spremljanja se odobri pomanjkljivost. Opisni mapi se priloži obsežna tehnična utemeljitev, zakaj naprava, ki jo spremlja OBD, ne more delovati.“;

—

dve navpični ravnini, ki potekata skozi oba stranska robova registrske tablice in tvorita s srednjo vzdolžno ravnino vozila kot 30°, izmerjen navzven levo in desno, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki poteka skozi središče registrske tablice;

—

ravnina, ki poteka skozi zgornji rob registrske tablice in tvori z vodoravno ravnino kot 15° navzgor;

—

vodoravna ravnina skozi spodnji rob registrske tablice.“;

Enačba 2-3:

Enačba 2-4:

, i = 2 do ng -1

„i“ številka prestave (≥ 2)

„ng“ skupno število prestav za vožnjo naprej

„Pn“ nazivna moč v kW

„mk“ referenčna masa v kg

„nidle“ vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

„s“ nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

„ndvi“ razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v prestavi „i“

i število prestave (≥ 4)

ng skupno število prestav za vožnjo naprej

Pn nazivna moč v kW

mk referenčna masa v kg

nidle vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

s nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

ndvi – 2 razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v prestavi i – 2

Pn nazivna moč v kW

mk referenčna masa v kg

nidle vrtilna frekvenca prostega teka v min– 1

s nazivna vrtilna frekvenca motorja v min– 1

ndv1 razmerje med vrtilno frekvenco motorja v min– 1 in hitrostjo vozila v km/h v 1. prestavi

Enačba 2-7a:

Enačba 2-8:

Enačba 2-9:

, i = 3 to ng“;

HCm masa ogljikovodikov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

dHC gostota ogljikovodikov pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

HCc je koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm) ekvivalenta ogljika (npr. koncentracija v propanu, množena s tri), ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-34:

pri čemer je:

CNMHC popravljena koncentracija NMHC v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika;

CTHC koncentracija vseh ogljikovodikov (THC) v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika in popravljena s količino THC v zraku za redčenje;

CCH4 koncentracija metana (CH4) v razredčenem izpušnem plinu, izražena v ppm ekvivalenta ogljika in popravljena s količino CH4 v zraku za redčenje;

Rf CH4 faktor odzivnosti FID na metan, kot je določeno v točki 5.2.3.4.1.

COm masa ogljikovodikov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

dCO gostota ogljikovega monoksida, dCO = 1,25 · 106 mg/m3 pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

COc koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm) ogljikovega monoksida, ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-37:

pri čemer je:

NOxm masa dušikovih oksidov, izpuščenih med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

gostota dušikovih oksidov v izpušnih plinih, za katere se predvideva, da bodo v obliki dušikovega oksida, = 2,05 · 106 mg/m3 pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

NOxc koncentracija razredčenih plinov, izražena v delcih na milijon (ppm), ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-39:

pri čemer je:

Enačba 2-42:

kjer so izpušni plini izpuščeni zunaj tunela;

Enačba 2-43:

kjer se izpušni plini vrnejo v tunel;

pri čemer je:

Enačba 2-44:

kjer so izpušni plini izpuščeni zunaj tunela;

Enačba 2-45:

kjer se izpušni plini vrnejo v tunel;

pri čemer je:

CO2m masa ogljikovega dioksida, izpuščenega med delom preskusa, izražena v mg/km;

S razdalja, določena v točki 6.1.1.3;

V celotna prostornina, določena v točki 6.1.1.4.1;

gostota ogljikovega monoksida, = 1,964 · 103 g/m3 pri referenčni temperaturi in tlaku (273,2 K in 101,3 kPa);

CO2c koncentracija razredčenih plinov, izražena kot odstotek ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki je z naslednjo enačbo popravljena tako, da upošteva zrak za redčenje:

Enačba 2-47:

pri čemer je:

Za vsako referenčno gorivo razen vodika:

Enačba 2-48:

Za gorivo s sestavo CxHyOz je splošna formula:

Enačba 2-49:

Za H2ZP je formula:

Enačba 2-50:

Za vodik se faktor redčenja izračuna:

Enačba 2-51:

Za referenčna goriva iz Dodatka X so vrednosti „X“ naslednje:

Tabela 1-8

Faktor „X“ v formuli za izračun DiF

=

koncentracija CO2 v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v odstotku prostornine;

CHC

=

koncentracija HC v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v ppm ekvivalenta ogljika;

CCO

=

koncentracija CO v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v ppm;

=

koncentracija H2O v razredčenem izpušnem plinu v vreči za vzorčenje, izražena v odstotku prostornine;

=

koncentracija H2O v zraku za redčenje, izražena v odstotku prostornine;

=

koncentracija vodika v razredčenem izpušnem plinu v vreči za zbiranje vzorcev, izražena v ppm;

A

=

količina ZP/biometana v mešanici H2ZP, izražena v odstotkih prostornine.“;

„3.2.1.3

Stikalo za način delovanja se namesti v skladu s tabelo Ap11-2.

Tabela Ap11-2

Pregledna tabela za določanje pogoja A ali B, odvisno od različnih konceptov hibridnih vozil in položaja stikala za izbiro hibridnega načina

(i)

v točki 1.1 se doda naslednji stavek:

„Za izpolnitev zahtev za preskušanje emisij zaradi izhlapevanja iz Uredbe (EU) št. 168/2013 se preskusijo le vozila (pod)kategorij L3e, L4e, L5e-A, L6e-A in L7e-A.“;

(ii)

v točki 4.4 se vrednost „301,2 ± 2 K (28 ± 5 °C)“ nadomesti z vrednostjo „301,2 ± 5 K (28 ± 5 °C)“;

(i)

v točki 4.4.1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Sistem za segrevanje posode za gorivo je sestavljen iz vsaj dveh ločenih ogrevalnih virov z dvema regulatorjema temperature.“;

(ii)

v točki 4.7.2 se besedna zveza „Dodatka 1“ nadomesti z besedno zvezo „Dodatka 4“;

(iii)

točka 5.2.3 se nadomesti z naslednjim:

(iv)

točki 5.3.1.5 in 5.3.1.6 se nadomestita z naslednjim:

(i)

točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Staranje posode z aktivnim ogljem

Slika Ap3.2-1:

Diagram gibanja plinov in odprtin v posodi z aktivnim ogljem

Posoda z aktivnim ogljem, ki je reprezentativna za družino pogonov iz Priloge XI, se ob soglasju homologacijskega organa in tehnične službe izbere in označi kot preskusna posoda.“;

(ii)

točka 3.1 se nadomesti z naslednjim:

„3.1.2

V fazi doseganja celotne razdalje se izvede več preskusov emisij tipa I, njihovo pogostost in količino pa določi proizvajalec ob soglasju tehnične službe in homologacijskega organa. Rezultati preskusa emisij tipa I imajo zadosten statistični pomen, da se lahko prepozna trend poslabšanja, ki je za tip vozila reprezentativen glede okoljskih značilnosti, ko se vozilo pošlje na trg (glej sliko 5-1).

Slika 5-1

Preskus tipa V – postopek preskusa vzdržljivosti z doseganjem celotne razdalje

“;

„3.2.2

V fazi doseganja delne razdalje se izvede več preskusov emisij tipa I, njihovo pogostost in število pa določi proizvajalec. Rezultati preskusa emisij tipa I imajo zadosten statistični pomen, da se lahko prepozna trend poslabšanja, ki je za tip vozila reprezentativen glede okoljskih značilnosti, ko se vozilo pošlje na trg (glej sliko 5-2).

Slika 5-2

Preskus tipa V – pospešen postopek preskusa vzdržljivosti z doseganjem delne razdalje

“;

(i)

točka 2.6 se nadomesti z naslednjim:

„2.6   Razvrstitev vozil za preskus tipa V

(ii)

točka 2.7.3.4 se nadomesti z naslednjim:

„1.4.3.1

pri vozilih z motorjem s prisilnim vžigom, ki za gorivo uporabljajo bencin (E5):

Enačba Ap1-1:

FC = (0,118/D) · ((0,848 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 ·CO2));

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

1.4.3.2

pri vozilih z motorjem s prisilnim vžigom, ki za gorivo uporabljajo UNP:

Enačba Ap1-2:

FCnorm = (0,1212 / 0,538) · ((0,825 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2))

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

Če se sestava goriva, uporabljenega na preskusu, razlikuje od sestave, predvidene za izračun normalizirane porabe, se na zahtevo proizvajalca lahko uporabi korekcijski faktor (cf), in sicer:

Enačba Ap1-3:

FCnorm = (0,1212 / 0,538) · (cf) · ((0,825 · HC) + (0,429 · CO) + (0,273 · CO2))

pri čemer so emisije HC, CO in CO2 iz izpušne cevi navedene v g/km.

Korekcijski faktor se izračuna na naslednji način:

Enačba Ap1-4:

cf = 0,825 + 0,0693 · nactual;

pri čemer je:

(i)

točka 3.4.1 se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka 4.4.1 se nadomesti z naslednjim:

„Vrednosti CO2 so:

pri čemer sta:

1.1

Naslednja preskusna metoda, določena v točki 4, se uporabi za meritev električnega dosega, izraženega v km, vozil z izključno električnim pogonskim sistemom ali električnega dosega in dosega zunanjega polnjenja vozil s hibridnim električnim pogonskim sistemom z zunanjim polnjenjem, kot so opredeljena v Dodatku 3.

1.2

Vozila kategorije L1e, zasnovana za uporabo pedal, iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 168/2013 in iz točke 1.1.2. Priloge XIX k Uredbi (EU) št. 3/2014 so izvzeta iz preskusa električnega dosega.“;

2.3.1

Vozila kategorije L, opremljena z ročno ali elektronsko krmiljenim, večnačinskim, nastavljivim izpušnim sistemom z dušilnikom, se preskusijo v vseh načinih.

2.3.2

Pri vozilih, opremljenih s sistemom za zmanjševanje hrupa, iz točke 2.9.1 se za poročanje o ravni zvočnega tlaka upošteva način z najvišjo povprečno ravnijo zvočnega tlaka.

2.4.1

Vsi izpušni sistemi ali sistemi za dušenje hrupa so izdelani tako, da ni mogoče zlahka odstraniti loput, izhodnih stožcev in drugih delov, ki so predvsem sestavni deli posod za dušenje zvoka/razteznih posod. Kadar je vgradnja takega dela nujna, mora biti pritrjen tako, da ga ni mogoče preprosto odstraniti (npr. z običajnimi pritrdilnimi elementi z navojem), če se ga odstrani, pa mora biti sklop izpušnega dušilnika trajno/nepopravljivo poškodovan.

2.4.2

Vsi načini delovanja izpušnih sistemov ali sistemov za dušenje hrupa z več nastavljivimi načini delovanja na ročno ali elektronsko krmiljenje ustrezajo vsem veljavnim zahtevam. Zabeležene ravni hrupa pri homologaciji so tiste, ki nastanejo v načinu z najvišjimi ravnmi hrupa.

2.4.3

Proizvajalec ne sme namerno spremeniti, prilagoditi ali uvesti kakršne koli naprave ali postopka, ki v običajnem cestnem prometu ne deluje, samo z namenom, da bi izpolnil zahteve glede hrupa za prejem homologacije.“;

„2.4.1.1

Absorpcijski vlaknasti materiali ne smejo vsebovati azbesta, pri izdelavi dušilnikov zvoka pa se smejo uporabljati le, če so trdno pritrjeni v dušilniku med njegovo celotno življenjsko dobo in izpolnjujejo zahteve iz točke 2.4.1.2, 2.4.1.3 ali 2.4.1.4.“;

(i)

točka 2.1.2 se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka 3.4 se nadomesti z naslednjim:

(i)

točka 3.3 se nadomesti z naslednjim:

„3.3   Preskusni postopek za merjenje izklopne razdalje

Po koncu poganjanja pedal se mora pomoč motorja izklopiti na vozni razdalji ≤ 3 m. Hitrost preskusnega vozila je 90 % največje hitrosti s pomočjo. Meritve je treba opraviti v skladu s standardom EN 15194:2009. V vozilih, opremljenih s pomožnim modulatorjem, ta v času preskusa ni vklopljen.“;

(ii)

točke od 3.3.1 do 3.3.5.10 se črtajo;

(iii)

točke od 3.4 do 3.4.3 se nadomestijo z naslednjim:

„3.4   Preskusni postopek za merjenje največjega faktorja pomoči

(iv)

vstavijo se naslednje točke od 3.4.4 do 3.4.9:

(v)

točke od 3.5 do 3.5.9 se črtajo;