27.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 20/6

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prejšnja preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1256/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7306 30 41, ex 7306 30 49, ex 7306 30 72 in ex 7306 30 77, s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske („LRK“), Rusije, Tajske in Ukrajine („dokončni protidampinški ukrepi“). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 10,1 % do 90,6 %.

(2)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov 18. septembra 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Zaščitni odbor industrije varjenih jeklenih cevi Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje varjenih cevi v Uniji, v tem primeru več kot 25 %.

(3)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(4)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in je 19. decembra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je potekalo v obdobju od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz Belorusije, LRK, Rusije in Ukrajine („zadevne države“), nepovezane uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevnih držav. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(7)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(8)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK, Rusije in Ukrajine je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(9)

Komisija ni prejela izpolnjenega vprašalnika za izbor vzorca od nobenega proizvajalca izvoznika iz LRK. Prejela je izpolnjen vprašalnik za izbor vzorca od enega proizvajalca izvoznika iz Ukrajine. Prejela je tri izpolnjene vprašalnike za izbor vzorca od proizvajalcev izvoznikov iz Rusije. Zato je Komisija menila, da vzorčenje proizvajalcev izvoznikov ni potrebno.

(10)

Zaradi velikega števila nepovezanih uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku. Glede na to, da Komisija ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika, se vzorčenje ni uporabilo za nepovezane uvoznike.

(11)

Ker je v postopek vključenih veliko proizvajalcev Unije, je bilo v obvestilu o začetku navedeno, da je Komisija za ugotovitev škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta predizbor je bil izveden na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo v začetni fazi, temeljil pa je na obsegu prodaje in proizvodnje ter geografski lokaciji proizvajalcev v Uniji. Vzorec je ustrezal največjemu reprezentativnemu obsegu proizvodnje in prodaje, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati, tj. 52 % celotne proizvodnje in prodaje nepovezanim strankam v EU s strani industrije Unije. Poleg tega je bil vzorec reprezentativen z vidika geografske lokacije družb, saj je zajemal štiri različne države članice. Na dan objave obvestila o začetku so potekala posvetovanja v zvezi s predlaganim vzorcem s proizvajalci iz EU. Predlagani vzorec je bil potrjen, saj se ni javil noben dodaten proizvajalec, poleg tega pa tudi ni bilo pripomb v zvezi z vzorcem.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. Komisija je zato poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem Unije, vključenim v vzorec. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(13)

Zadevni izdelek so varjene cevi iz železa ali nelegiranega jekla s krožnim prečnim prerezom in zunanjim premerom največ 168,3 mm, razen cevi za naftovode ali plinovode, zaščitne cevi („casing“) in proizvodne cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina, preciznih cevi in cevi, opremljenih s priborom (fiting), ustreznih za pretok plina ali tekočine, ki se uporablja za civilne zrakoplove, ki so trenutno uvrščene pod oznake KN ex 7306 30 41, ex 7306 30 49, ex 7306 30 72 in ex 7306 30 77, s poreklom iz Belorusije, LRK, Rusije in Ukrajine.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene.

(15)

Ugotovljeno je bilo, da imajo varjene cevi, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter varjene cevi, ki se proizvajajo in prodajajo v zadevnih državah in primerljivi državi, v bistvu enake fizikalne, kemične in tehnične značilnosti ter enake osnovne uporabe kot varjene cevi, proizvedene v zadevnih državah in prodane za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz štirih zadevnih držav zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(17)

Vse štiri države, ki so v preiskavi, so v OPP izvažale zanemarljive količine zadevnega izdelka. Zato nadaljevanje dampinga v nobeni od štirih držav, ki so v preiskavi, ni verjetno. Ocena je bila omejena na verjetnost ponovitve dampinga ob uporabi izvoznih cen za druge tretje države. Kot v prejšnji preiskavi se izvoz v Belorusijo v ta namen ni upošteval.

(18)

V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe Belorusija in LRK ne štejeta za državi s tržnim gospodarstvom. V prejšnji preiskavi so bile kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti uporabljene ZDA. V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se ZDA v tem pregledu zaradi izteka ukrepa uporabijo kot primerljiva država, kot je predlagal vložnik.

(19)

Komisija je prejela pripombe družbe Mogilev in beloruskih oblasti. Zainteresirane strani iz LRK niso poslale pripomb.

(20)

Zainteresirane strani iz Belorusije so trdile, da ZDA niso ustrezna izbira zaradi domnevnih povezav med edinim sodelujočim ameriškim proizvajalcem in industrijo Unije.

(21)

Zainteresirane strani iz Belorusije so predlagale, naj se kot primerljiva država uporabi Rusija, saj naj bi bila ruska jeklarska industrija podobna beloruski zaradi njunih skupnih vezi z državami nekdanje Sovjetske zveze.

(22)

Vendar pa je preiskava pokazala, da se pri stroških proizvodnje edinega sodelujočega proizvajalca v Rusiji (glej uvodno izjavo 69) ni ustrezno upoštevala vrednost zemeljskega plina. Poleg tega sodelovanje tega proizvajalca v Rusiji ne zadostuje (glej uvodno izjavo 61). Zato se Rusija ni štela kot primerna primerljiva država.

(23)

Komisija je tudi navedla druge tretje države, ki izvažajo zadevni izdelek v Unijo. Komisija je vzpostavila stik s proizvajalci v 14 državah proizvajalkah jekla. To je vključevalo na primer Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Južno Afriko, Južno Korejo in Tajvan.

(24)

Na koncu ni sodeloval noben proizvajalec iz ZDA. Vendar pa je Komisija prejela izpolnjene vprašalnike od proizvajalcev iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Južne Afrike. Zaradi znatnega obsega domače prodaje proizvajalca iz Južne Afrike je Komisija menila, da je Južna Afrika najprimernejša izbira.

(25)

Največji znani proizvajalec iz Belorusije, družba OJSC Mogilev Metallurgical Works („družba Mogilev“) je sodeloval v preiskavi. Vendar družba Mogilev v OPP ni izvažala zadevnega izdelka v Unijo. Zato so informacije o verjetnih izvoznih cenah v Unijo temeljile na izvoznih cenah v druge tretje države, kot je navedeno v uvodni izjavi 27.

(26)

Normalna vrednost za Belorusijo je bila določena za vsako vrsto podobnega izdelka na podlagi domačih prodajnih cen za nepovezane stranke v običajnem poteku trgovine v Južni Afriki („primerljiva država“). Če ni bilo prodaje posamezne vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali če vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu Južne Afrike, je Komisija konstruirala normalno vrednost, tako da je proizvodnim stroškom podobnega izdelka prištela prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček.

(27)

V OPP družba Mogilev zadevnega izdelka ni izvažala v Unijo. Verjetna izvozna cena je bila tako določena na podlagi prodajnih cen v druge tretje države.

(28)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in verjetno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(29)

Po potrebi so se upoštevale razlike v prevoznih stroških, rabatih, popustih in obsegu trgovine.

(30)

Na podlagi navedenega je bila verjetna stopnja dampinga v smislu člena 11(2) osnovne uredbe določena na 28,4 %.

(31)

Proizvodne linije družbe Mogilev so se uporabljale tako za proizvodnjo varjenih cevi kot tudi za proizvodnjo drugih izdelkov s cevnim prerezom (proizvodnjo obeh proizvodov ločuje le manjša proizvodna faza). Družba Mogilev je proizvedla precejšnjo količino drugih izdelkov s cevnim prerezom in jih med drugim izvozila tudi v Unijo, saj za ta izdelek ni nobenih veljavnih protidampinških dajatev. Poleg tega je družba Mogilev proizvajala varjene cevi s premerom več kot 168,3 mm („velike cevi“), za katere ne veljajo protidampinške dajatve v Uniji.

(32)

Na podlagi trenutnega nabora izdelkov so bile neizkoriščene zmogljivosti družbe Mogilev ocenjene na približno 20 000 ton, kar je približno 5 % potrošnje Unije.

(33)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, tako obstaja tveganje, da bo družba Mogilev prodala znatne količine varjenih cevi na trg Unije po dampinških cenah.

(34)

Po razkritju je družba Mogilev trdila, da je njena dejanska neizkoriščena zmogljivost precej manjša zaradi ozkega grla pri hidravličnem preskusu. Vendar je hidravlični preskus le manjši del celotnega proizvodnega procesa zadevnega izdelka, zato je tako ozko grlo relativno enostavno odstraniti. Tako ni mogoče sprejeti argumenta, da se neizkoriščena zmogljivost obrata določi na podlagi ozkega grla pri opremi za hidravlični preskus.

(35)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, je za družbo Mogilev trenutno bolj donosna proizvodnja drugih izdelkov s cevnim prerezom, saj zanje ne veljajo protidampinške dajatve, medtem ko za varjene cevi veljajo protidampinške dajatve v Uniji. Dejansko je bila proizvodnja v OPP močno osredotočena na izdelke, za katere ne veljajo protidampinške dajatve v Uniji, ki so predstavljali veliko večino proizvedenih izdelkov. V odsotnosti ukrepov za varjene cevi se lahko pričakuje, da bo družba Mogilev proizvajala bolj uravnotežen nabor izdelkov in namesto izdelkov, za katere trenutno ni ukrepov, proizvedla več varjenih cevi.

(36)

Zato obstaja veliko tveganje, da bo družba Mogilev vsaj delno preusmerila proizvodnjo z izdelkov, za katere trenutno ne veljajo protidampinške dajatve, na varjene cevi za trg Unije po dampinških cenah, če bi se ukrepi razveljavili.

(37)

Po razkritju je družba Mogilev trdila, da svojega nabora izdelkov ne bo z drugih izdelkov s cevnim prerezom takoj preusmerila na varjene cevi, saj že vrsto let prodaja druge izdelke s cevnim prerezom v veliko večjem obsegu kot varjene cevi, zato ni razloga za spremembo.

(38)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je EU za družbo Mogilev največji trg za druge izdelke s cevnim prerezom in da družba Mogilev trenutno ne prodaja varjenih cevi na trgu Unije. Družba Mogilev ni predložila nobenih dokazov, da bi se deleža prodaje obeh vrst izdelkov v EU spremenila, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato se ohrani ugotovitev, da bo družba Mogilev v primeru razveljavitve ukrepov verjetno proizvajala bolj uravnotežen nabor izdelkov in proizvodnjo za trg Unije vsaj deloma preusmerila z drugih izdelkov s cevnim prerezom na varjene cevi.

(39)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, Belorusija v OPP ni izvažala zadevnega izdelka v Unijo. Zato bi morala verjetnost tveganja za preusmeritev trgovine na trg Unije, če bi se ukrepi razveljavili, temeljiti na naslednjem:

(40)

Pri primerjavi povprečnih prodajnih cen družbe Mogilev v druge države s tistimi na trgu Unije je opazna znatna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen. V primerjavi s povprečno prodajno ceno industrije Unije je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen med 30 % in 50 %. Cene družbe Mogilev so tudi nižje od cen drugih izvoznic na trg Unije, na primer Indije in Turčije.

(41)

Verjetna privlačnost trga Unije je še večja zaradi dejstva, da družba Mogilev že ima prodajne poti, ki se trenutno uporabljajo za prodajo drugih izdelkov, vendar bi se lahko ob razveljavitvi ukrepov uporabljale tudi za prodajo zadevnega izdelka.

(42)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja večje tveganje za preusmeritev izvoza na trg Unije po dampinških cenah, saj je trg Unije veliko bolj zanimiv z vidika cen.

(43)

Po razkritju je družba Mogilev trdila, da se znatno povečanje njene prodaje varjenih cevi na domačem in na ruskem trgu v celotnem obravnavanem obdobju ni pravilno upoštevalo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo povečanje obsega prodaje na teh trgih med preiskavo potrjeno. Družba Mogilev je v svojih komentarjih po razkritju nadalje potrdila, da se varjene cevi prodajajo po ceni, ki je nižja od prevladujočih tržnih cen na trgu EU. Zato dejstvo, da se je obseg prodaje teh izdelkov na domačem in na ruskem trgu sčasoma povečal, ne zmanjšuje ali odpravlja tveganja za preusmeritev na trg Unije zaradi ugodnejših cen. Zahtevek družbe Mogilev se zato zavrne.

(44)

Glede na razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti v Belorusiji, tveganje za preusmeritev proizvodnje z drugih izdelkov na zadevni izdelek in privlačne ravni cen na trgu Unije je mogoče sklepati, da obstaja tveganje za povečanje dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz Belorusije, če bi bili veljavni ukrepi razveljavljeni.

(45)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, Komisija ni prejela nobenega odgovora iz LRK. Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, torej temelji na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Kitajski organi so bili obveščeni o nameri Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve opre na razpoložljiva dejstva.

(46)

Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov v povezavi z drugimi viri informacij, kot so statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in podatki o kitajskem izvozu) in Metal Bulletin.

(47)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. Zdelo se je primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni, in sicer na podlagi povprečnih vrednosti, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(48)

Normalna vrednost za LRK je bila določena na podlagi povprečne domače prodajne cene za nepovezane stranke v običajnem poteku trgovine v Južni Afriki („primerljiva država“).

(49)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, so morale izvozne cene v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljiti na razpoložljivih dejstvih.

(50)

Komisija je najprej proučila statistične podatke Eurostata. Vendar so bile količine izdelka, uvoženega iz LRK, zelo majhne, tako da njihove cene niso štele za reprezentativne. Zato je bila verjetna izvozna cena določena na podlagi statističnih podatkov o kitajskem izvozu v tretje države.

(51)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in verjetno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(52)

Po potrebi so se upoštevale razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, nevračljivem DDV, izvoznih stroških, rabatih in popustih.

(53)

Na podlagi navedenega je bila verjetna stopnja dampinga v smislu člena 11(2) osnovne uredbe 39,3 %.

(54)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, so bili uporabljeni naslednji viri:

(55)

Kitajska industrija varjenih cevi je znana kot daleč največja na svetu. Metal Bulletin je za varjene cevi za leto 2012 poročal o letni proizvodnji približno 35 milijonov ton. Vložnik je ocenil, da proizvodna zmogljivost za varjene cevi v LRK močno presega 45 milijonov ton na leto. To pomeni, da skupna neizkoriščena zmogljivost presega 10 milijonov ton, kar je 25-krat več kot celotna očitna potrošnja varjenih cevi v EU.

(56)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, tako obstaja precejšnje tveganje, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki prodali znatne količine varjenih cevi na trg Unije po dampinških cenah.

(57)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, temeljijo ugotovitve na razpoložljivih dejstvih. V ta namen tveganje za preusmeritev trgovine na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni, temelji na javno dostopnih virih.

(58)

Javno dostopni viri, na primer Metal Bulletin, so poročali o ravni kitajskih cen, ki je veliko nižja od povprečne prodajne cen industrije Unije v višini 848 EUR/tono in povprečnih uvoznih cen v Unijo iz glavnih držav izvoznic, kot sta Indija in Turčija. V primerjavi s povprečno prodajno ceno industrije Unije je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen med 30 % in 50 %. To nedvomno kaže na privlačnost trga Unije in zmožnost Kitajske, da konkurira s ceno, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(59)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da zaradi navedene znatne razlike v cenah obstaja večje tveganje za preusmeritev trgovine iz tretjih držav z nižjimi cenami na donosnejši trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(60)

Glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v LRK in privlačne ravni cen na trgu Unije je mogoče sklepati, da obstaja tveganje za precejšnje povečanje dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz LRK, če bi bili veljavni ukrepi razveljavljeni.

(61)

Dva ruska proizvajalca izvoznika, ki predstavljata približno 75 % ruske proizvodnje in sta predložila izpolnjen vprašalnik glede vzorčenja, sta Komisijo pozneje obvestila, da ne bosta izpolnila vprašalnika za proizvajalce izvoznike. Z izpolnjenim vprašalnikom in sprejetjem preveritvenega obiska je v preiskavi sodeloval samo en majhen proizvajalec, ki ne izvaža v Unijo, zanemarljiv pa je tudi njegov izvoz v druge države. Ker proizvajalci izvozniki v Rusiji niso sodelovali, splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, torej temelji na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Nesodelujoča proizvajalca izvoznika iz Rusije in ruski organi so bili obveščeni o nameri Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe in svoje ugotovitve opre na razpoložljiva dejstva.

(62)

Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena z uporabo zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov v povezavi z drugimi viri informacij, kot so Eurostatovi statistični podatki o uvozu, statistični podatki o ruskem izvozu in Metal Bulletin.

(63)

Odsotnost sodelovanja je vplivala na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. Zato se je zdelo primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni, in sicer na podlagi povprečnih vrednosti, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(64)

Komisija je ugotovila, da Eurostatovi statistični podatki poročajo o uvozu zadevnega izdelka iz Rusije. Vendar pa so bile količine zelo majhne, zato cene tega uvoza niso štele za reprezentativne. Zato so informacije o verjetnih izvoznih cenah v Unijo temeljile na izvoznih cenah v druge tretje države, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je morala Komisija za določitev normalne vrednosti uporabiti razpoložljiva dejstva, ker proizvajalci izvozniki v Rusiji niso sodelovali. V ta namen je uporabila informacije, ki jih je predložil sodelujoči ruski proizvajalec.

(66)

Normalna vrednost je bila določena v skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe. Najprej je bilo ocenjeno, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka v OPP reprezentativen v primerjavi z ruskim izvozom v tretje države. Domača prodaja je štela za reprezentativno, če je obseg prodaje podobnega izdelka predstavljal 5 % ali več ruskega izvoza v tretje države.

(67)

Nato je bilo proučeno, ali se je podobni izdelek prodajal v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto izdelka.

(68)

Za izvedbo preskusa običajnega poteka trgovine so se upoštevali povprečni stroški proizvodnje. V zvezi s proizvodnimi stroški in zlasti stroški za energijo se je glede plina v preiskavi ugotavljalo, ali so cene, ki jih je plačeval edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ustrezno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in distribucijo plina.

(69)

Ugotovljeno je bilo, da je domača cena plina, ki so jo plačevali proizvajalci izvozniki, znašala približno 30 % izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so domače cene plina v Rusiji nadzorovane in precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih izvoznih trgih ruskega zemeljskega plina. Ker evidenca proizvajalca izvoznika ni ustrezno odražala stroškov za plin v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi. Ker ni bilo na razpolago nobenih dovolj reprezentativnih neizkrivljenih cen plina z ruskega domačega trga, se je zdelo primerno, da prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe temelji na informacijah z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji (Waidhaus), prilagojeni glede na lokalne distribucijske stroške. Waidhaus je glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin, njegove cene pa ustrezno odražajo stroške. Zato se lahko v smislu člena 2(5) osnovne uredbe šteje za reprezentativen trg.

(70)

Zato je Komisija v preskusu običajnega poteka trgovine uporabila povprečne stroške proizvodnje po prilagoditvi glede na stroške plina.

(71)

Normalna vrednost je bila tako določena kot povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v OPP, saj je obseg dobičkonosne prodaje predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje.

(72)

Ker proizvajalci izvozniki iz Rusije niso sodelovali, je morala Komisija za določitev izvozne cene uporabiti razpoložljiva dejstva. Informacij, ki jih je predložil edini sodelujoči ruski proizvajalec, ni bilo mogoče uporabiti, saj ta proizvajalec zadevnega izdelka ni izvažal v EU, v druge tretje države pa je izvažal le zanemarljive količine.

(73)

Iz tega razloga in glede na to, da je bil izvoz iz Rusije v Unijo zanemarljiv, je bila verjetna izvozna cena določena na podlagi statističnih podatkov o ruskem izvozu, in sicer izvozu v druge tretje države. Izvoz v druge tretje države je potekal v znatnih količinah.

(74)

Ker edini sodelujoči ruski proizvajalec proizvaja izključno tako imenovane „črne cevi“ (negalvanizirane cevi), je bila izvozna cena določena le na podlagi podatkov o črnih ceveh. V skladu s statističnimi podatki o ruskem izvozu se tudi velika večina ruskega izvoza nanaša na črne cevi.

(75)

Po razkritju je edini sodelujoči ruski proizvajalec trdil, da bi se morale uporabiti njegove izvozne cene, ker predstavljajo več kot 10 % njegove skupne prodaje. Vendar pa ta prodaja ne predstavlja niti 2 % celotnega izvoza, o katerem poroča ruska izvozna statistika. Na podlagi tega se ohrani ugotovitev, da izvoznih cen tega proizvajalca ni mogoče uporabiti zaradi zanemarljivega obsega izvoza.

(76)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in verjetno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(77)

Po potrebi so se upoštevale razlike v prevoznih stroških.

(78)

Na podlagi navedenega je bila verjetna stopnja dampinga v smislu člena 11(2) osnovne uredbe 38,7 %.

(79)

Vložnik je ocenil, da neizkoriščene zmogljivosti zadevnega izdelka v Rusiji presegajo skupno potrošnjo na trgu EU. Ocena vložnika je temeljila na podatkih, objavljenih v podatkovni bazi Metal Expert. Poleg tega je vložnik predvidel 56-odstotno izkoriščenost zmogljivosti, ki jo potrjujejo tudi informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec.

(80)

Če bi bili ukrepi razveljavljeni, tako obstaja precejšnje tveganje, da bodo ruski proizvajalci izvozniki prodali znatne količine varjenih cevi na trg Unije po dampinških cenah.

(81)

Po razkritju sta nesodelujoča ruska proizvajalca iz uvodne izjave 61 trdila, da Komisija ni upoštevala informacij v zvezi z domnevno privlačnostjo drugih trgov, vključno z ruskim trgom in neizkoriščeno zmogljivostjo v Rusiji, ki sta jih predložila ta dva proizvajalca.

(82)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so podatki o neizkoriščeni zmogljivosti vključevali širšo paleto izdelkov, vključno z drugimi izdelki s cevnim prerezom in cevmi z velikim premerom. Zato so te informacije manj relevantne od informacij, ki jih je predložil vložnik. Poleg tega bi celo ob 60–70-odstotni stopnji izkoriščenosti zmogljivosti, na katero se sklicujeta ruska proizvajalca, neizkoriščena zmogljivost zadostila večini potrošnje na trgu EU.

(83)

Glede na informacije, ki sta jih predložila nesodelujoča ruska proizvajalca v zvezi z domnevno privlačnostjo drugih trgov, vključno z ruskim trgom, je najprej treba poudariti, da zaradi nesodelovanja teh podatkov ni bilo mogoče preveriti. Drugič, te informacije so v nasprotju z informacijami, pridobljenimi med preiskavo, kot so navedene v uvodnih izjavah 84–86 in ki temeljijo na uradni ruski izvozni statistiki in ki jih nesodelujoča ruska proizvajalca nista spodbijala.

(84)

V skladu s statističnimi podatki o ruski trgovini je povprečna izvozna cena Rusije 647 EUR/tono, kar je veliko nižje od povprečne prodajne cen industrije Unije v višini 848 EUR/tono in ustreza povprečnim uvoznim cenam v Unijo iz glavnih držav izvoznic, kot sta Indija in Turčija.

(85)

V skladu z isto trgovinsko statistiko se 33 % celotnega ruskega izvoza proda v Azerbajdžan, ki je za Rusijo najpomembnejši izvozni trg. Prodajna cena v Azerbajdžan znaša 586 EUR/tono ter je znatno nižja od prodajne cene industrije EU v višini 848 EUR/tono in celo nižja od cen, ki jih zaračunavajo drugi glavnih izvozniki v Unijo, na primer Indija ali Turčija. Poleg tega ruski izvoz v Azerbajdžan ustreza približno 15 % potrošnje EU. Zato obstaja tveganje, da se bo izvoz preusmeril na trg EU, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(86)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da obstaja znatno tveganje za preusmeritev trgovine na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(87)

Glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v Rusiji in privlačne ravni cen na trgu Unije je mogoče sklepati, da obstaja tveganje za povečanje dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz Rusije v Unijo, če bi bili veljavni ukrepi odpravljeni.

(88)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da ohranitev ukrepov, ki veljajo proti Rusiji, ob hkratni ukinitvi veljavnih ukrepov proti Ukrajini (glej spodaj) pomeni diskriminacijo, saj naj bi imeli Rusija in Ukrajina podobno neizkoriščeno zmogljivost.

(89)

Ta trditev ni podprta z ugotovitvami te preiskave, s katero je bila ugotovljena precejšnja neizkoriščena zmogljivost v Rusiji, ki predstavlja najmanj večino potrošnje na trgu EU. Po drugi strani pa je bilo za Ukrajino ugotovljeno, da je razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost za izvoz v vse države omejena. Zaradi te bistvene razlike glede neizkoriščene zmogljivosti se trditev o diskriminaciji zavrne.

(90)

V preiskavi je sodeloval samo en ukrajinski proizvajalec izvoznik, družba „Interpipe group“ („Interpipe“). Družba Interpipe predstavlja velik del ukrajinske proizvodnje in skoraj celoten ukrajinski izvoz v Unijo, ki je zelo majhen. Znani so vsaj štirje ukrajinski proizvajalci, ki niso sodelovali, vendar je v skladu s trgovinsko statistiko njihov izvoz v EU zanemarljiv.

(91)

Glede na zanemarljivi izvoz iz Ukrajine v Unijo je bila verjetna izvozna cena določena na podlagi prodajnih cen družbe Interpipe v druge tretje države, kot je navedeno v uvodni izjavi 17.

(92)

Komisija je najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, družbe Interpipe, reprezentativen v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja je reprezentativna, če je skupni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka drugim tretjim državam v OPP. Na tej podlagi je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka s strani družbe Interpipe na domačem trgu reprezentativen.

(93)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka družbe Interpipe, ki se prodajajo na domačem trgu, so enake ali primerljive z vrstami, izvoženimi v Unijo.

(94)

Komisija je nato za družbo Interpipe proučila, ali je domača prodaja vseh vrst izdelka, ki so enake ali primerljive z vrsto izdelka, ki se izvaža, reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če je skupni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v OPP predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka. Komisija je ugotovila, da je bila za večino vrst izdelka domača prodaja reprezentativna.

(95)

Nato je Komisija določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v OPP, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(96)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne, če je:

(97)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v OPP.

(98)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v OPP, če:

(99)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OPP ali kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje, odvisno od vrste izdelka.

(100)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(101)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom podobnega izdelka družbe Interpipe v OPP prištelo naslednje:

(102)

Glede na zanemarljivi izvoz iz Ukrajine v Unijo je bila verjetna izvozna cena določena na podlagi prodajnih cen družbe Interpipe v druge tretje države, kot je navedeno v uvodni izjavi 17 – izvoz v te države je potekal v znatnih količinah.

(103)

Družba Interpipe je celotno prodajo opravila neposredno nepovezanim strankam v tretjih državah. Prodajna cena je bila tako določena na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke plačevale ali jih plačujejo.

(104)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in verjetno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(105)

Po potrebi so se upoštevale razlike v prevoznih in kreditnih stroških.

(106)

Na podlagi navedenega je bila verjetna stopnja dampinga v smislu člena 11(2) osnovne uredbe 16 %.

(107)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da je Komisija ugotovila nadaljevanje dampinga za Ukrajino, in sicer po 16-odstotni stopnji. Vendar ta trditev ni utemeljena, saj se zdi, da temelji na nesporazumu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so v OPP vse države, vključno z Ukrajino, v EU izvažale zanemarljive količine zadevnega izdelka. Zato glede na te količine ni mogoč razumen zaključek, poleg tega pa za Ukrajino ni bilo ugotovljeno nadaljevanje dampinga. Trditev se zato zavrne.

(108)

V prejšnji preiskavi je Komisija ugotovila, da je proizvodna zmogljivost v Ukrajini presegla 400 000 ton na leto. Vendar pa sta od te preiskave dva znana proizvajalca prenehala proizvajati varjene cevi, in sicer družbi Lugansk Tube Plant in Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant, ki je eden od obratov družbe Interpipe Group. Ker ni potrjeno, da bi od takrat v Ukrajini nastala nova proizvodna zmogljivost, so sedanje zmogljivosti precej manjše kot med prejšnjo preiskavo.

(109)

Za zmogljivosti iz uvodne izjave 108 je družba Interpipe pokazala, da so bile v OPP skoraj popolnoma izkoriščene, če se upoštevajo tehnične omejitve obrata.

(110)

Pomemben vidik je tudi geografska lokacija ukrajinskih obratov. Ti se večinoma nahajajo na vzhodu Ukrajine in so neposredno ali posredno pod vplivom sedanjih varnostnih razmer v tem delu države. Zato ni jasno, v kakšnem obsegu lahko te družbe izkoristijo svojo proizvodno zmogljivost.

(111)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da je znaten del ukrajinske proizvodnje zunaj območja, na katerega vplivajo sedanje varnostne razmere. Vendar je treba poudariti, da so tudi družbe zunaj tega območja posredno prizadete zaradi varnostnih razmer, na primer zaradi nezadostne dobave surovin. Zato je bilo ugotovljeno, da je večina ukrajinskih obratov neposredno ali posredno prizadetih zaradi trenutnih varnostnih razmer. Trditev se zato zavrne.

(112)

Hkrati bi lahko glede na posebne razmere v Ukrajini po koncu OPP pričakovali, da bodo gradbena podjetja absorbirala dodatne zmogljivosti na domačem trgu, ko se bodo varnostne razmere umirile. Podobni izdelek se uporablja tudi za gradbene namene, na primer nosilne elemente, cevi v ograjah, zaščitna sredstva in gradbene odre.

(113)

Zaradi zmanjšanja proizvodne zmogljivosti in pričakovanega povečanja domačega povpraševanja se ugotavlja, da so razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti za izvoz v vse države omejene.

(114)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da obstaja znatna neizkoriščena zmogljivost v Ukrajini. Vendar te trditve niso bile podprte z dejanskimi dokazi in so bile zato zavrnjene.

(115)

Zainteresirane strani so tudi trdile, da je družba Interpipe napovedala znatno povečanje svojega izvoza v EU, tj. za približno 60 %, kar je v nasprotju s trditvijo glede omejene neizkoriščene zmogljivosti v Ukrajini za izvoz. Vendar te trditve ni mogoče sprejeti. Napoved družbe Interpipe se nanaša na družbo na splošno in ne posebej na zadevni izdelek. Tudi če bi bilo povečanje za okoli 60 % relevantno za zadevni izdelek, bi pomenilo le približno 0,5-odstotni tržni delež v EU, kar je še vedno zanemarljivo. Ta trditev torej ni v nasprotju z zaključkom, da je razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost za izvoz v vse države omejena.

(116)

Iste zainteresirane strani so trdile, da se neizkoriščene zmogljivosti ne bi smele uporabljati kot del analize dampinga, ker izkoriščenost zmogljivosti ne šteje za pomemben kazalnik škode v analizi škode, kot je navedeno v uvodni izjavi 139.

(117)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Namen teh dveh ocen je različen. Pri analizi škode se ocenjuje, ali nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti lahko šteje za znak škode za industrijo Unije, to pa ni nujno, če se preostala zmogljivost lahko uporabi za proizvodnjo drugih izdelkov. Analiza dampinga se osredotoča na neizkoriščeno zmogljivost, tj. neizkoriščeno zmogljivost, ki se ne uporablja za proizvodnjo drugih izdelkov, tako da je na voljo za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(118)

Glede na omejeno razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v Ukrajini in omejeno tveganje za preusmeritev dampinškega izvoza je mogoče sklepati, da ni tveganja za znatno povečanje dampinškega izvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine, če bi se veljavni ukrepi iztekli. Zato ni verjetno, da bi se zaradi prenehanja veljavnosti protidampinških ukrepov proti Ukrajini ponovno pojavil damping v nezanemarljivih količinah v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(119)

V OPP je podobni izdelek v Uniji proizvajalo približno 20 proizvajalcev. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (ugotovljena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, ter na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled v zvezi z drugimi proizvajalci Unije) predstavlja celotno proizvodnjo Unije. Vsi ti proizvajalci predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(120)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec. Za analizo škode so bili kazalniki škode določeni na naslednjih dveh ravneh:

(121)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, in podatkov o obsegu uvoza na trg Unije, pridobljenih iz statističnih podatkov Eurostata.

(122)

V celotnem obravnavanem obdobju se je potrošnja v EU zmanjšala za 28 %. Leta 2011 se je zmanjšala za 6 %, leta 2012 za 8 %, v OPP pa še za nadaljnjih 10 %. Negativni trend je mogoče delno razložiti z določeno stopnjo tehnične nadomestitve – pri vodnih pipah se jeklene cevi nadomeščajo z alternativnimi izdelki, kot so baker, plastika ali nerjavno jeklo.

(123)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da je bila potrošnja EU občutno podcenjena. Vendar te strani niso zagotovile nobenih zanesljivih dokazov v podporo svoji trditvi, ki je zato ni mogoče sprejeti.

(124)

Ker je preiskava pokazala, da nadaljevanje ali ponovitev dampinga iz Ukrajine nista verjetna (glej uvodni izjavi 17 in 118), se omejeni uvoz iz te države v spodnji analizi ni obravnaval skupaj z uvozom iz drugih zadevnih držav.

(125)

Za oceno kumulacije uvoza iz Belorusije, LRK in Rusije je bil na podlagi pogojev iz člena 3(4) osnovne uredbe proučen položaj vseh treh držav.

(126)

Kar zadeva količine in stopnje dampinga in glede na zanemarljiv uvoz v OPP, je Komisija izvedla prospektivno analizo verjetnega obsega izvoza in stopenj dampinga po državah, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Izkazalo se je, da bi se količine verjetno povečale na ravni, višje od ravni v OPP, in bi zagotovo presegle prag neznatne škode, če bi bili ukrepi razveljavljeni (glej uvodne izjave 33, 56 in 80). Prav tako je Komisija ugotovila, da bi bile verjetne stopnje dampinga visoke, če bi bili ukrepi razveljavljeni (glej uvodne izjave 30, 53 in 78).

(127)

Kar zadeva povprečno uvozno ceno, dokončne ugotovitve niso mogoče zaradi zanemarljivega uvoza.

(128)

Vendar je preiskava pokazala tudi, da so bili pogoji konkurence med zadevnimi izvajalci podobni. Preiskava je pokazala, da sta zadevni izdelek, uvožen iz Belorusije, LRK in Rusije, ter podobni izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, podobna v vseh bistvenih fizikalnih in tehničnih lastnostih.

(129)

Na podlagi navedenega so bila merila iz člena 3(4) osnovne uredbe za Belorusijo, LRK in Rusijo izpolnjena. Uvoz iz teh treh držav se je zato proučil kumulativno.

(130)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz Belorusije, LRK in Rusije v Unijo se je zmanjšal za 60 %, tj. s približno 7 000 ton leta 2010 na približno 2 900 ton v OPP. Leta 2011 se je povečal za 31 %, nato se je leta 2012 zmanjšal za 62 %, v OPP pa še za nadaljnjih 28 %.

(131)

Ustrezni tržni delež izvoznikov iz Belorusije, LRK in Rusije na trgu Unije se je zmanjšal z 1,3 % leta 2010 na 0,7 % v OPP. Natančneje, tržni delež se je povečal z 1,3 % leta 2010 na 1,8 % leta 2011, leta 2012 se je zmanjšal na 1,1 %, v OPP pa se je zmanjšal na 0,7 %.

(132)

Med letom 2010 in OPP se je povprečna cena uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz Belorusije, LRK in Rusije povečala za 11 %, tj. s 488 EUR/tono leta 2010 na 528 EUR/tono v OPP. Natančneje, cene so se povečale za 9 % v letu 2011 in za 12 % v letu 2012, nato pa so se v OPP zmanjšale za 10 %.

(133)

Na podlagi majhne prodaje zadevnega izdelka iz LRK in Rusije v Unijo v OPP ni mogoče sprejeti smiselnega zaključka. Zato je bila narejena primerjava med cenami podobnega izdelka, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, ter izdelka v preiskavi, ki se proizvaja v Belorusiji, LRK in Rusiji ter prodaja v druge dele sveta. Ta primerjava je pokazala znatno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(134)

Uvoz iz Turčije in Indije se je v obravnavanem obdobju povečal. Tržni delež uvoza iz Ukrajine je ostal na zelo nizki ravni. Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav je ostal v obravnavanem obdobju relativno stabilen.

(135)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da je 12-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije skoraj v celoti absorbiral naraščajoči tržni delež Indije in Turčije skupaj in da sta poceni uvoz iz Indije in Turčije verjetno glavni razlog za negotov položaj industrije Unije. V zvezi s tem je treba poudariti, da namen te preiskave ni proučiti, ali bo razveljavitev veljavnih ukrepov proti trem državam, za katere je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, verjetno vodila do ponovitve škode za industrijo Unije. Med preiskavo je bilo potrjeno, da je prišlo do znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen za prodajo izdelkov iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije v druge dele sveta. Zato bi se v primeru razveljavitve ukrepov verjetno ponovil dampinški izvoz iz teh držav v EU, zaradi česar bi se verjetno povečala škoda za industrijo EU. Morebitno povečanje uvoza iz Turčije in Indije v obravnavanem obdobju ne vpliva na to oceno verjetnosti ponovitve dampinga in škode.

(136)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(137)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju s približno 437 000 ton leta 2010 zmanjšala za 37 %. Natančneje se je leta 2011 zmanjšala za 14 %, leta 2012 za 19 %, v OPP pa še za nadaljnje 4 %. Zmanjšanje proizvodnje je bilo povezano z upadom potrošnje, vendar je bilo bolj izrazito zaradi povečanja uvoza iz Indije in Turčije.

(138)

Proizvodna zmogljivost je leta 2010 znašala več kot 1 700 000 ton, v obravnavanem obdobju pa se je zmanjšala za 16 %. To zmanjšanje je posledica dejstva, da so nekateri proizvajalci EU zmanjšali število dnevnih proizvodnih izmen.

(139)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2010 znašala 25 %. Leta 2011 se je zmanjšala na 23 %, leta 2012 na 22 %, v OPP pa na 19 %. Nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti je mogoče pojasniti predvsem z dejstvom, da se lahko z isto proizvodno opremo kot varjene cevi proizvajajo tudi izdelki, ki jih ta preiskava ne zajema (predvsem drugi izdelki s cevnim prerezom). Zato stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ni nujno jasen pokazatelj škode za to industrijo.

(140)

Prodaja lastne proizvodnje industrije Unije nepovezanim strankam v EU se je leta 2011 zmanjšala za 16 %, leta 2012 za 21 %, v OPP pa še za nadaljnje 3 %. Med letom 2010 in OPP se je prodaja zmanjšala še za približno 40 %. To je bila posledica upada potrošnje ter povečanja uvoza iz Indije in Turčije.

(141)

Tržni delež industrije Unije je leta 2010 znašal 73 %. Leta 2011 se je zmanjšal na 65 %, leta 2012 na 56 %, v OPP pa se je spet povečal na 61 %. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije skupaj zmanjšal za 12 odstotnih točk.

(142)

Med letom 2010 in OPP, ko se je potrošnja v Uniji zmanjšala za 28 %, se je obseg prodaje nepovezanim strankam v EU zmanjšal za 40 %. Zaradi tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %. Zato za industrijo Unije v obravnavanem obdobju ni bilo rasti.

(143)

Število zaposlenih v industriji Unije se je leta 2011 zmanjšalo za 13 %, leta 2012 za 27 %, v OPP pa še za nadaljnje 3 %. Na splošno se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 43 %, tj. z več kot 1 600 na manj kot 1 000 oseb.

(144)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je z začetne ravni 264 ton na zaposlenega najprej leta 2011 zmanjšala za 2 %. Leta 2012 se je nadalje zmanjšala za 14 %, v OPP pa je ostala stabilna. V obravnavanem obdobju se je produktivnost industrije Unije skupaj povečala za 12 %.

(145)

Cene na enoto pri prodaji izdelkov industrije Unije nepovezanim strankam so se leta 2011 zvišale za 5 %, leta 2012 za 1 %, v OPP pa so se spet znižale za 4 %. Skupaj so se cene v obravnavanem obdobju zvišale za 2 %, tj. z 833 EUR/tono na 848 EUR/tono v OPP.

(146)

Preiskava je za Belorusijo, LRK in Rusijo pokazala, da je verjetna ponovitev dampinga, in sicer s stopnjo, ki je ni mogoče šteti za zanemarljivo.

(147)

Kot navedeno, je Komisija za Ukrajino ugotovila, da nadaljevanje ali ponovitev dampinga nista verjetna.

(148)

Zgoraj proučeni makrokazalniki kažejo, da se je s protidampinškimi ukrepi sicer delno dosegla želena odprava škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, vendar je industrija še vedno nestabilna in ranljiva. Dejansko se je v obravnavanem obdobju obseg proizvodnje zmanjšal za 37 %, obseg prodaje nepovezanim strankam v EU se je zmanjšal za 40 %, zaposlenost pa se je zmanjšala za 43 %. Poleg tega se je tržni delež industrije Unije na trgu EU zmanjšal s 73 % v letu 2010 na 61 % v OPP. Zato dejanskega okrevanja od preteklega dampinga ni bilo mogoče ugotoviti in šteje se, da industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(149)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se do leta 2011 skoraj ni spreminjala. Leta 2012 se je povečala za 14 %, v OPP pa se je nato zmanjšala za 10 %. Raven zalog je bila v OPP za 5 % višja kot v letu 2010.

(150)

V obravnavanem obdobju so se stroški dela zmanjšali za 29 %. Natančneje so se leta 2011 zmanjšali za 2 %, leta 2012 za 15 %, v OPP pa še za nadaljnjih 12 %. Zmanjšanje stopnje zaposlenosti v obravnavanem obdobju je vplivalo na splošno znižanje plač.

(151)

V obravnavanem obdobju so se stroški dela na zaposlenega povečali za 25 %. To povečanje je verjetno začasnega značaja in je povezano s stroški odpuščanja delavcev zaradi znatnega zmanjšanja števila zaposlenih.

(152)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije na trgu EU, izražena kot odstotek neto prodaje, izboljšala z izgube v višini več kot 7 % v letu 2010 na dobiček v višini skoraj 1 % v OPP. Natančneje se je izguba vzorčenih proizvajalcev Unije zmanjšala s 7,3 % v letu 2010 na 5 % v letu 2011 in na 0,6 % v letu 2012, nato pa je v OPP nastal manjši dobiček v višini 0,8 %.

(153)

Povečanje dobičkonosnosti je mogoče pojasniti z dejstvom, da so se prodajne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 2 %, medtem ko so se proizvodni stroški (predvsem za toplo valjane trakove, ki predstavljajo več kot 60 % proizvodnih stroškov) v istem obdobju zmanjšali za 6 %, prav tako pa so se občutno zmanjšali letni stroški dela. Zato so lahko vzorčeni proizvajalci Unije postopoma začeli uporabljati donosne cene za kupce na trgu EU.

(154)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila gibanju dobičkonosnosti. Izboljšala se je z izgube v višini 19,2 % leta 2010 na izgubo v višini 11,8 % leta 2011 ter dosegla dobiček v višini 0,5 % v letu 2012 in v višini 4,3 % v OPP.

(155)

Neto denarni tok pri poslovanju je leta 2010 znašal približno – 44 milijonov EUR. Leta 2011 se je povečal na približno – 7 milijonov EUR, leta 2012 pa na skoraj 17 milijonov EUR ter na približno 20 milijonov EUR v OPP. Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni navedel, da je imel težave pri zbiranju kapitala. Izboljšanje je mogoče pripisati zmanjšanju proizvodnih stroškov in stroškov dela ter manjšemu zvišanju cen.

(156)

Letne naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se v letu 2011 zmanjšale za 34 %, leta 2012 so se povečale za 90 %, v OPP pa so se spet zmanjšale za 59 %. V obravnavanem obdobju so se naložbe, namenjene vzdrževanju in obnovi obstoječe opreme, ne pa povečanju zmogljivosti, zmanjšale za 3 %.

(157)

Več kazalnikov, zlasti finančnih, se je v zadevnem obdobju znatno izboljšalo. Dobičkonosnost se je izboljšala z izgube v višini več kot 7 % na dobiček v višini 0,8 %, kar pa je še vedno pod ciljno stopnjo dobička v višini 5 % iz prejšnje preiskave. Donosnost naložb se je izboljšala z izgube v višini več kot 19 % na dobiček v višini več kot 4 %, raven denarnega toka pa se je izboljšala z – 44 milijonov EUR na 20 milijonov EUR. Ti dejavniki kažejo, da si je industrija lahko delno opomogla.

(158)

Po drugi strani pa so se nekateri kazalniki med letom 2010 in OPP gibali negativno. Obseg proizvodnje se je zmanjšal za 37 %, izkoriščenost zmogljivosti za 25 %, obseg prodaje nepovezanim strankam v EU za 40 %, tržni delež industrije Unije za 12 %, zaposlenost pa za 43 %.

(159)

Protidampinški ukrepi so delno dosegli svoj cilj, saj so odpravili del škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Industrija Unije je postala nekoliko bolj dobičkonosna, vendar se je njen tržni delež na trgu Unije zmanjšal. Industrija Unije je svoj finančni položaj izboljšala s tem, da je dala prednost cenam pred obsegom. Zato je jasno, da si industrija Unije še ni v celoti opomogla od učinkov preteklega dampinga in je še vedno šibka ter tako zelo občutljiva na kakršno koli ponovitev dampinškega uvoza.

(160)

Čeprav je bil občutljivi položaj industrije Unije opredeljen kot znatna škoda, ga ni moč pripisati uvozu iz zadevnih držav. Skupni tržni delež vseh treh držav na trgu EU (za Ukrajino je preiskava pokazala, da nadaljevanje ali ponovitev dampinga nista verjetna) znaša manj kot 1 %. Ob odsotnosti kakršnega koli pritiska na cene iz zadevnih držav je industriji Unije uspelo ohraniti cene na ravni, ki zadostuje za dobičkonosnost, čeprav je precej nižja od ciljnega dobička.

(161)

Navedena gibanja kažejo, da so protidampinški ukrepi delno dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Po drugi strani pa je industrija še vedno v nestabilnem položaju, kar je razvidno iz negativnega gibanja več kazalnikov škode.

(162)

Kot navedeno, imajo izvozniki iz vseh treh zadevnih držav na voljo neizkoriščene zmogljivosti za zelo hitro povečanje izvoza. Glede na donosnejše cene na trgu EU v primerjavi s trgi nekaterih tretjih držav je verjetno, da bodo velike količine izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, preusmerjene na trg EU, če se bodo protidampinški ukrepi iztekli. To povečanje dampinškega uvoza po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, bo verjetno povečalo pritisk na cene na trgu Unije, s čimer se bo že tako nestabilen položaj industrije Unije še poslabšal. Tako nenadno povečanje je bilo mogoče opaziti že v prejšnji preiskavi, ko se je tržni delež uvoza EU iz zadevnih treh držav v samo treh letih in pol potrojil, in sicer s 6,2 % leta 2004 na 18,7 % leta v obdobju preiskave (od 1. julija 2006 do 30. junija 2007). Proizvajalci izvozniki iz LRK, Belorusije in Rusije so tako že pokazali, da lahko hitro povečajo izvoz v Unijo.

(163)

Zato je mogoče na podlagi navedenega skleniti, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode.

(164)

Ob upoštevanju sklepa, da nadaljevanje ali ponovitev dampinga iz Ukrajine nista verjetna, ni potrebna nadaljnja analiza glede verjetnosti ponovitve škode.

(165)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(166)

Preiskava je pokazala, da je položaj industrije Unije še vedno zelo nestabilen. Protidampinški ukrepi so delno dosegli svoj cilj, saj so odpravili del škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Industrija Unije je postala nekoliko bolj dobičkonosna, vendar se je njen tržni delež na trgu Unije zmanjšal. Industrija Unije je svoj finančni položaj izboljšala s tem, da je zaradi obstoječih ukrepov dala prednost cenam pred obsegom. Ukinitev teh ukrepov bo povečala pritisk na cene na trgu Unije in ponovno povzročila izgube. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi ohranijo.

(167)

Komisija je za sodelovanje zaprosila več kot 100 nepovezanih uvoznikov in uporabnikov iz Unije, vendar nobeden od njih ni odgovoril. To je mogoče pojasniti s tem, da zadevne države izvažajo na trg Unije zelo majhne količine. Vsekakor pa ni nobenih dejavnikov, ki bi kazali na to, da bi bili uvozniki ali uporabniki nesorazmerno prizadeti, če bi se ukrepi podaljšali.

(168)

Na podlagi navedenega se zato šteje, da podaljšanje ukrepov verjetno ne bo bistveno vplivalo na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji.

(169)

Potrošnja v EU se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 28 % in v OPP dosegla približno 400 000 ton. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju stalno presegala povpraševanje v EU, v OPP pa je dosegla približno 1 500 000 ton. Med proizvajalci EU je dovolj velika konkurenca. Poleg tega je industrija Unije v OPP poslovala z le 19 % stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, ker z isto proizvodno opremo proizvaja različne izdelke (zadevni izdelek in druge izdelke, kot so drugi izdelki s cevnim prerezom). Zato ima industrija Unije v primeru večjega povpraševanja dovolj neizkoriščenih zmogljivosti, da lahko poveča proizvodnjo s spremembo svojega nabora izdelkov. Del povpraševanja lahko pokrije tudi uvoz iz drugih tretjih držav, za katere ne veljajo ukrepi, zlasti Indije in Turčije.

(170)

Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bila oskrba na trgu EU verjetno nezadostna ali konkurenca na trgu EU omejena, če bi se protidampinški ukrepi ohranili.

(171)

Glede na navedeno je videti, da bodo negativni učinki nadaljevanja ukrepov na industrijo Unije omejeni in v nobenem primeru ne bodo nesorazmerni s koristmi podaljšanja izvajanja ukrepov.

(172)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(173)

Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije. Treba je opozoriti, da gre pri teh ukrepih za različne stopnje dajatve ad valorem.

(174)

Kar zadeva Ukrajino, je treba na podlagi ugotovitve, da nadaljevanje ali ponovitev dampinga nista verjetna (glej uvodni izjavi 17 in 118), razveljaviti ukrepe in zaključiti postopek.

(175)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe v skladu s to uredbo se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(176)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (5). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(177)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –