Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0807

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

UL L 227, 31.7.2014, p. 1–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/01/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2014/807/oj

31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 807/2014

z dne 11. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1), ter zlasti členov 2(3), 14(5), 16(5), 19(8), 22(3), 28(10), 28(11), 29(6), 30(8), 33(4), 34(5), 35(10), 36(5), 45(6), 47(6) in 89 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo Unije za razvoj podeželja, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), s čimer dopolnjuje skupne določbe za evropske strukturne in investicijske sklade, ki so določene v drugem delu Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Določiti bi bilo treba dodatna pravila.

(2)

Države članice bi morale za mlade kmete vzpostaviti in uporabljati posebne pogoje za dostop do podpore, če ti pri vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva niso njegov edini nosilec. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev ne glede na njihovo pravno obliko, na podlagi katere so se odločili vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo, bi bilo treba zagotoviti, da so pogoji, v skladu s katerimi se lahko pravna oseba ali druga oblika partnerstva šteje za „mladega kmeta“, enakovredni tistim, ki veljajo za fizične osebe. Zagotoviti bi bilo treba dovolj dolgo prehodno obdobje, da lahko mladi kmetje pridobijo potrebne kvalifikacije.

(3)

Države članice bi morale za zagotovitev, da so programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov, ki jih podpira EKSRP, jasno opredeljeni in razmejeni v povezavi s podobnimi dejavnostmi v okviru drugih programov Unije, pri čemer je treba hkrati upoštevati še raznolikost nacionalnih razmer, v svojih programih za razvoj podeželja določiti trajanje in vsebino takih programov in obiskov. Navedena vsebina bi se morala osredotočati na nekatera področja, ki so tesno povezana z doseganjem prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila, ki opredeljujejo značilnosti skupin proizvajalcev in vrst dejavnosti, ki bi lahko dobile podporo v okviru pospeševanja prodaje iz ukrepa sheme kakovosti, določajo pogoje za preprečevanje izkrivljanja konkurence in diskriminacije nekaterih proizvodov ter izključujejo imena blagovnih znamk iz podpore.

(5)

Poslovni načrti iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 bi morali zagotavljati dovolj določb, ki so potrebne za oceno doseganja ciljev izbrane dejavnosti, pri čemer je treba hkrati ustrezno upoštevati še načelo sorazmernosti. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev v vsej Uniji in olajšanje spremljanja bi bilo treba kot merilo, ki je namenjeno določitvi pragov iz člena 19(4) navedene uredbe, določiti proizvodni potencial kmetijskega gospodarstva.

(6)

Določiti bi bilo treba minimalne okoljske zahteve, ki se morajo upoštevati pri pogozdovanju kmetijskih površin, s čimer bi preprečili neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti, in zagotovili upoštevanje potrebe po odpornosti na vremenske spremembe. Pogozdovanje bi moralo biti na območjih, ki so določena kot Natura 2000, v skladu s cilji upravljanja za zadevna območja. Posebna pozornost bi morala biti namenjena specifičnim okoljskim potrebam določenih območij, kot je preprečevanje erozije tal. Zagotoviti bi bilo treba strožja pravila za dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo večji gozdovi, da bi se upošteval obsežen vpliv navedenih dejavnosti na ekosisteme in zagotovilo, da so skladna s cilji strategije za zeleno infrastrukturo (3) in nove gozdarske strategije EU (4).

(7)

Pogoji, ki veljajo za obveznosti glede ekstenzifikacije živinoreje, za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in za ohranitev rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, bi morali zagotavljati, da so obveznosti opredeljene v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, zlasti s potrebo po varovanju krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, vključno z vodo, tal in genske raznovrstnosti.

(8)

Opredeliti bi bilo treba dejavnosti, ki so upravičene do podpore za ohranitev, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu ter ohranitev in spodbujanje genskih virov v gozdarstvu.

(9)

Za izključitev dvojnega financiranja kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje in okolje, ter enakovrednih praks iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), preprečitev izkrivljanja konkurence med kmeti ter zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev EKSRP bi bilo treba zagotoviti, da se dodatni stroški in izpad prihodka zaradi navedenih praks odštejejo od zadevnih plačil.

(10)

Opredeliti bi bilo treba področja, na katerih so bile sprejete zaveze glede dobrobiti živali za zagotovitev posodobljenih standardov načinov vzreje. Pri tem bi bilo treba preprečiti, da se navedene zaveze glede dobrobiti živali ne prekrivajo s standardnimi načini kmetovanja, zlasti s cepljenjem za preprečevanje bolezni.

(11)

Določiti bi bilo treba kratke oskrbovalne verige in lokalne trge, v zvezi s katerimi je mogoče dodeliti podporo. Za zagotovitev jasne razmejitve med obema bi bilo treba kot merilo, ki določa kratke dobavne verige, uporabiti število posrednikov, medtem ko bi morala biti oddaljenost od kmetije v kilometrih, ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti zadevnega območja, merilo, ki določa lokalne trge, razen če ni na voljo prepričljivo nadomestno merilo. Sodelovanje med majhnimi gospodarskimi subjekti bi se moralo zelo osredotočati na premagovanje splošnih pomanjkljivosti, ki jih povzroča razdrobljenost na podeželju. Zato bi moralo biti omejeno na mikropodjetja in fizične osebe, ki bodo ob vložitvi vloge za podporo šele ustanovile mikropodjetje. Za zagotovitev skladnega pristopa pri izvajanju ukrepa sodelovanja bi bilo treba v okviru tega ukrepa podpreti samo dejavnosti pospeševanja prodaje v zvezi s kratkimi oskrbovalnimi verigami in lokalnimi trgi.

(12)

Za zagotovitev, da se prispevki v zvezi z obrestmi komercialnih posojil, ki jih najamejo vzajemni skladi iz člena 38(3)(b) in člena 39(4)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ohranjajo na ustrezni ravni, bi moralo komercialno posojilo trajati najmanj eno leto in največ pet let.

(13)

Za zagotovitev učinkovite porabe sredstev EKSRP bi bilo treba iz podpore izključiti nekatere vrste izdatkov, povezanih z zakupnimi pogodbami, kot so marža najemodajalca, splošni stroški financiranja, režijski stroški in stroški zavarovanja. Da bi države članice upoštevale različne finančne pogoje in pogoje razvoja v kmetijskem sektorju v državah članicah, hkrati pa zagotavljale dobro finančno poslovodenje sredstev EKSRP, bi bilo treba od njih zahtevati, da v svojih programih za razvoj podeželja opredelijo pogoje, na podlagi katerih je lahko rabljena oprema upravičena do podpore. V skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja bi morale samo naložbe v obnovljive vire energije z visoko stopnjo energetske učinkovitosti in visoko okoljsko učinkovitostjo prejeti podporo EKSRP. Države članice bi morale v ta namen vzpostaviti minimalna merila za energetsko učinkovitost. Države članice bi morale zagotoviti, da so merila trajnosti, ki se uporabljajo za bioenergijo, izpolnjena. Države članice bi morale tudi podpirati prehod iz biogoriv prve generacije k biogorivom druge generacije in spodbujati večjo proizvodnjo naprednih biogoriv, ki omogočajo velik prihranek toplogrednih plinov z nizkim tveganjem povzročanja posrednih sprememb v rabi zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena pridelavi hrane in krme.

(14)

Določiti bi bilo treba pogoje, ki veljajo za pretvorbo ali prilagoditev obveznosti na podlagi ukrepov iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in opredeliti primere, v katerih se ne zahteva vračilo pomoči. Zagotoviti bi bilo treba, da je pretvorba ali prilagoditev obveznosti mogoča samo, kadar so okoljski cilji obveznosti zaščiteni ali okrepljeni.

(15)

Sprejeti bi bilo treba določbe za prehod s podpore za razvoj podeželja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (6) ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 (7) na podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ob upoštevanju dejstva, da so bile z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) že uvedene številne določbe za razvoj podeželja, bi morala ta uredba določati pogoje, na podlagi katerih so izdatki v zvezi z ukrepi iz členov 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005 upravičeni glede na Uredbo (EU) št. 1305/2013. Ta uredba bi morala tudi prilagoditi roke za predložitev naknadnih vrednotenj programov in njihovih povzetkov, da bi se upoštevale prehodne določbe v zvezi z izvajanjem programov za programsko obdobje 2007–2013 v letu 2014, ki jih uvaja člen 1 Uredbe (EU) št. 1310/2013.

(16)

Ker Uredba (EU) št. 1305/2013 nadomešča Uredbo (ES) št. 1698/2005, je primerno razveljaviti izvedbena pravila Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 (9). Uredbo (ES) št. 1974/2006 bi bilo zato treba razveljaviti.

(17)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo programsko obdobje 2014–2020 v času objave te uredbe v Uradnemu listu Evropske unije že začelo, bi morala biti zamuda, s katero bo ta začela veljati, čim krajša. Zato bi morala Uredba začeti veljati na dan objave in se začeti uporabljati prvi dan programskega obdobja 2014–2020, tj. 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

1.

določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1305/2013 v zvezi z:

(a)

mladimi kmeti;

(b)

programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov;

(c)

shemami kakovosti – pospeševanjem prodaje;

(d)

razvojem kmetij in podjetij;

(e)

pogozdovanjem in ustvarjanjem gozdnih površin;

(f)

kmetijsko-okoljsko-podnebnimi ukrepi;

(g)

ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu;

(h)

izključitvijo dvojnega financiranja;

(i)

dobrobitjo živali;

(j)

sodelovanjem;

(k)

komercialnimi posojili vzajemnim skladom;

(l)

naložbami;

(m)

pretvorbo ali prilagoditvijo obveznosti;

(n)

razširjenimi ali novimi obveznostmi;

2.

posebna prehodna pravila, ki določajo pogoje, na podlagi katerih je lahko podpora, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, vključena v podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tehnično pomočjo v primeru Hrvaške.

POGLAVJE II

DOLOČBE ZA DOPOLNITEV PRAVIL O UKREPIH ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Člen 2

Mladi kmet

1.   Države članice vzpostavijo in uporabljajo posebne pogoje za dostop do podpore, če mladi kmet, kot je opredeljen v členu 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ne vzpostavi kmetijskega gospodarstva kot njegov edini nosilec, ne glede na pravno obliko kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji so enakovredni pogojem, ki se zahtevajo za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet. V vseh primerih imajo mladi kmetje nadzor nad kmetijskim gospodarstvom.

2.   Če vloga za podporo zadeva kmetijsko gospodarstvo, ki ga ima v lasti pravna oseba, mladi kmet v smislu člena 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013 izvaja učinkovit in dolgoročni nadzor nad pravno osebo v smislu odločitev, povezanih z upravljanjem, ugodnostmi in finančnimi tveganji. Kadar je pri kapitalu pravne osebe ali njenem upravljanju udeleženih več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, je mladi kmet sposoben izvajati takšen učinkovit in dolgoročni nadzor sam ali skupaj z drugimi kmeti.

Kadar pravno osebo posamično ali skupaj nadzira druga pravna oseba, se pogoji iz prvega pododstavka uporabljajo za vsako fizično osebo, ki ima nadzor nad to drugo pravno osebo.

3.   Ob vložitvi vloge za podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 morajo biti izpolnjene vse določbe opredelitve mladega kmeta iz člena 2(1)(n) navedene uredbe. Vendar se lahko upravičencu določi prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od 36 mesecev od dne sprejetja posamezne odločitve za odobritev podpore, za izpolnitev pogojev v zvezi s pridobitvijo poklicnega znanja in sposobnosti, ki so določeni v programu za razvoj podeželja.

Člen 3

Programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov

Države članice v svojih programih za razvoj podeželja opredelijo trajanje in vsebino kratkoročnih programov izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov, ki so opredeljeni v členu 14(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Takšni programi in obiski se osredotočajo zlasti na načine in/ali tehnologije trajnostnega kmetovanja in gozdarstva, diverzifikacijo kmetij, kmetije, ki sodelujejo v kratkih oskrbovalnih verigah, razvoj novih poslovnih priložnosti in novih tehnologij ter izboljšanje odpornosti gozdov.

Člen 4

Sheme kakovosti – pospeševanje prodaje

1.   Skupine proizvajalcev, ki prejemajo podporo na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, so gospodarski subjekti ne glede na njihovo pravno obliko, ki združujejo udeležence sheme kakovosti kmetijskih proizvodov, bombaža ali živil, kot je določeno v členu 16(1) navedene uredbe, v zvezi z določenim proizvodom, ki je vključen v eno od navedenih shem.

2.   Vrste dejavnosti, upravičenih do podpore na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, imajo naslednje značilnosti:

(a)

zasnovane so za to, da potrošnike spodbudijo k nakupu proizvodov, ki so vključeni v shemo kakovosti kmetijskih proizvodov, bombaža ali živil, kot je to določeno v členu 16(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pri čemer sodelovanje v njej zagotavlja podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, in

(b)

opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, zlasti na kakovost, posebne načine proizvodnje, visoke standarde dobrobiti živali in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti.

3.   Upravičene dejavnosti potrošnikov ne spodbujajo k nakupu proizvodov zaradi njihovega posebnega porekla, razen pri proizvodih, vključenih v sheme kakovosti, ki jih uvajajo naslov II Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10), poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (11), poglavje III Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter oddelek 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) v zvezi z vinom. Poreklo proizvoda je lahko kljub temu označeno, če je navedba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

4.   Za dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje v zvezi z imeni komercialnih blagovnih znamk se ne odobri nobena podpora na podlagi člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 5

Razvoj kmetij in podjetij

1.   Poslovni načrt iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 opisuje vsaj:

(a)

v primeru zagonske pomoči mladim kmetom:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva;

(ii)

ključne mejnike in cilje za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva;

(iii)

podrobnosti dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost;

(b)

v primeru zagonske pomoči za nekmetijske dejavnosti na podeželju:

(i)

začetni gospodarski položaj osebe ali mikropodjetja ali malega podjetja, ki je vložilo vlogo za podporo;

(ii)

ključne mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti osebe ali kmetijskega gospodarstva ali mikropodjetja ali malega podjetja;

(iii)

podrobnosti dejavnosti, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti osebe ali kmetijskega gospodarstva ali mikropodjetja ali malega podjetja, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost;

(c)

v primeru zagonske pomoči za razvoj malih kmetij:

(i)

začetno stanje kmetijskega gospodarstva in

(ii)

podrobnosti dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki bi lahko podpirale doseganje ekonomske sposobnosti, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali katera koli druga dejavnost.

2.   Države članice opredelijo pragove iz tretjega pododstavka člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, ki se izmeri v standardnih rezultatih, kot so opredeljeni v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 (14), ali enakovrednih rezultatih.

Člen 6

Pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin

Naslednje minimalne okoljske zahteve se uporabljajo v okviru ukrepa pogozdovanja in ustvarjanja gozdnih površin iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013:

(a)

izbira vrst, ki bodo zasajene, območij in načinov, ki se bodo uporabljali, preprečuje neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, kot so šotna območja in mokrišča, ter negativne učinke na območjih z visoko ekološko vrednostjo, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti. Na območjih, ki so določena kot Natura 2000 v skladu Direktivo Sveta 92/43/EGS (15) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), je dovoljeno samo pogozdovanje, ki je v skladu s cilji upravljanja zadevnih območij in ki so ga odobrili pristojni organi države članice, ki so pristojni za izvajanje Nature 2000;

(b)

pri izbiri vrst, sort, ekotipov in izvora dreves je treba upoštevati potrebo po odpornosti na podnebne spremembe in naravne nesreče ter biotsko, pedološko in hidrološko stanje zadevnega območja ter tudi morebitni invazivni značaj vrst v lokalnih razmerah, kot jih opredelijo države članice. Upravičenec mora zaščititi gozd in skrbeti zanj vsaj v obdobju, za katero se izplača premija za izpad prihodka in ohranjanje kmetijstva. To po potrebi vključuje urejanje, redčenje in pašo za prihodnjo rast gozda ter nadzorovanje vegetacije z rastlinami z neolesenelim steblom in preprečevanje kopičenja podrastja, ki lahko hitro zagori. Države članice v zvezi s hitro rastočimi vrstami opredelijo najkrajše in najdaljše obdobje pred posekom. Najkrajše obdobje ne sme biti krajše od osmih let, najdaljše pa ne daljše od 20 let;

(c)

kadar zaradi težkih okoljskih ali podnebnih razmer, vključno z degradacijo okolja, ni mogoče pričakovati, da bo zasaditev trajnih drevesnih vrst omogočila nastanek gozdne podlage, kot je opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji, lahko države članice upravičencem omogočijo, da pokritost vzpostavijo in ohranjajo z drugo vrsto olesenelega rastlinja. Upravičenci zagotovijo enako stopnjo varstva in zaščite, kot velja za gozdove;

(d)

v primeru dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo gozdovi, ki po velikosti presegajo določeno mejno vrednost, ki jo morajo države članice še določiti, te dejavnosti vključujejo:

(i)

zasaditev izključno ekološko prilagojenih vrst in/ali vrst, ki so odporne na podnebne spremembe na zadevnem biogeografskem območju, za katere je bilo v presoji vplivov ugotovljeno, da ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter da nimajo negativnega učinka na zdravje ljudi, ali

(ii)

različne drevesne vrste, ki vključujejo:

najmanj 10 % drevesnih vrst listavcev na posameznem območju ali

najmanj tri drevesne vrste ali sorte, ki pri najslabši rasti obsegajo vsaj 10 % območja.

Člen 7

Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi

1.   Obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za ekstenzivno živinorejo so v skladu vsaj z naslednjima pogojema:

(a)

upravlja in ohranja se celotna pašna površina kmetijskega gospodarstva, tako da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(b)

gostota populacije rejnih živali se opredeli ob upoštevanju vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

2.   Obveznosti v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnega ukrepa iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranitev rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, zahtevajo:

(a)

rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so gensko prilagojene eni ali več tradicionalnim vzrejnim namestitvam ali okoljem v državi in ki jim grozi prenehanje reje, ali

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki so naravno prilagojeni lokalnim in regionalnim razmeram ter ki jim grozi genska erozija.

Do podpore so upravičene naslednje vrste domačih živali:

(a)

govedo;

(b)

ovce;

(c)

koze;

(d)

kopitarji;

(e)

prašiči;

(f)

ptice.

3.   Lokalnim pasmam grozi prenehanje reje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

na nacionalni ravni je navedeno število zadevnih plemenskih samic;

(b)

navedeno število in status ogroženosti navedenih pasem je potrdil zadevni uradno priznani znanstveni organ;

(c)

zadevni uradno priznani tehnični organ vodi in posodablja vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo;

(d)

zadevni organ ima potrebne spretnosti in znanje za ugotavljanje ogroženih živalskih pasem.

Informacije o izpolnjevanju navedenih pogojev bodo vključene v program za razvoj podeželja.

4.   Rastlinskim genskim virom grozi genska erozija, če so v program za razvoj podeželja vključeni zadostni dokazi o genski eroziji, ki temeljijo na znanstvenih rezultatih ali kazalnikih zmanjšanja števila avtohtonih/primitivnih domačih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, kjer je to primerno, sprememb prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni.

5.   Dejavnosti, ki so vključene v kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena, niso upravičene do podpore na podlagi člena 28(9) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Člen 8

Ohranjanje genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu

1.   V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ v kmetijstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„ohranjanje in situ“ v gozdarstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih vrst v njihovem naravnem okolju;

(c)

„ohranjanje na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva;

(d)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(e)

„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

2.   Dejavnosti za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki so upravičene do podpore na podlagi členov 28(9) in 34(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključujejo naslednje:

(a)

ciljno usmerjene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje in situ ter ex situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu, ter zbirk ex situ in zbirk podatkov;

(b)

usklajene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu ali gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljajoče dejavnosti: dejavnosti informiranja, razširjanja informacij in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, tečaji usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

Člen 9

Izključitev dvojnega financiranja kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje in okolje, ter enakovrednih praks

1.   Za podporo na podlagi členov 28(6), 29(4) in 30(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se pri izračunu takšnih plačil upoštevajo samo dodatni stroški in/ali izpad prihodka, povezani z obveznostmi, ki presegajo zadevne obvezne prakse na podlagi člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

2.   Kadar se kmetijsko-okoljsko-podnebna obveznost iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 za prakse iz točk 3 in 4 oddelka I in točke 7 oddelka III Priloge IX k Uredbi (EU) št. 1307/2013 ter za vse prakse, ki se pozneje dodajo v navedeno prilogo, objavi v skladu s pravili iz člena 43(8) Uredbe (EU) št. 1307/2013 kot enakovredna eni ali več praksam iz člena 43(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se plačilo za takšno obveznost na podlagi člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 zniža za pavšalni znesek, ki je enak delu plačila za ekološko kmetovanje v državi članici ali regiji za vsako prakso za ekološko kmetovanje, kot je to opredeljeno v skladu s členom 43(12)(c) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Člen 10

Dobrobit živali

Obveznosti glede dobrobiti živali, ki so upravičene do podpore na podlagi člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013, zagotavljajo posodobljene standarde načinov vzreje na enem od naslednjih področij:

(a)

voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živinoreje;

(b)

pogoji bivanja, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, materiali za obogatitev, naravna svetloba;

(c)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov;

(d)

prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali ali, v posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, določajo uporabo anestetikov, analgetikov in protivnetnih zdravil ali imunokastracijo.

Člen 11

Sodelovanje

1.   Podpora za vzpostavitev in razvoj kratke oskrbovalne verige iz člena 35(2)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se nanaša samo na oskrbovalne verige, v katerih je med kmetom in potrošnikom samo en posrednik.

2.   Podpora za vzpostavitev in razvoj lokalnih trgov iz člena 35(2)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013 vključuje trge, za katere:

(a)

program za razvoj podeželja določa velikost območja s premerom v kilometrih okrog kmetije izvora proizvoda, znotraj katerega morajo potekati dejavnosti predelave in prodaje končnemu potrošniku, ali

(b)

program za razvoj podeželja določa prepričljivo nadomestno opredelitev.

3.   Za dejavnosti, ki se podpirajo na podlagi člena 35(2)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013, „majhen gospodarski subjekt“ pomeni mikropodjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (17), ali fizično osebo, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti v trenutku, ko zaprosi za pomoč.

4.   Dejavnosti pospeševanja prodaje iz člena 35(2)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013 so upravičene do podpore samo v zvezi s kratkimi oskrbovalnimi verigami in lokalnimi trgi, ki izpolnjujejo specifikacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 12

Komercialna posojila vzajemnim skladom

Kadar je komercialno posojilo vir sredstev za finančno nadomestilo, ki ga morajo plačati vzajemni skladi iz členov 38 in 39 Uredbe (EU) št. 1305/2013, to posojilo traja od enega leta do pet let.

Člen 13

Naložbe

Za namene člena 45 Uredbe (EU) št. 1305/2013:

(a)

pri zakupu se drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in zavarovalne takse, ne štejejo za upravičene izdatke;

(b)

države članice v svojih programih za razvoj podeželja določijo pogoje, na podlagi katerih se lahko nakup rabljene opreme šteje za upravičen izdatek;

(c)

države članice zahtevajo skladnost z minimalnimi standardi za energetsko učinkovitost za podprte naložbe v infrastrukturo za obnovljive vire energije, ki porabljajo ali ustvarjajo energijo, kadar takšni standardi obstajajo na nacionalni ravni;

(d)

naložbe v obrate, katerih osnovni cilj je proizvajanje električne energije iz biomase, niso upravičene do podpore, razen če se pri tem ne porabi najmanjši delež toplotne energije, o čemer se dogovorijo države članice;

(e)

države članice določijo mejne vrednosti za največjo količino žita in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorja ter oljnic, ki se uporabljajo za proizvajanje bioenergije, vključno z biogorivi, za različne vrste obratov. Podpora projektom bioenergije se omeji na bioenergijo, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila iz zakonodaje Unije, vključno v členu 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18). V zvezi s tem se splošno oceno vključi v strateško okoljsko presojo programa za razvoj podeželja.

Člen 14

Pretvorba ali prilagoditev obveznosti

1.   Države članice lahko odobrijo, da se obveznost iz členov 28, 29, 33, ali 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v času uresničevanja pretvori v drugo obveznost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

če je pretvorba nedvomno koristna za okolje ali dobrobit živali;

(b)

če se obstoječa obveznost znatno okrepi;

(c)

če odobreni program za razvoj podeželja vključuje zadevne obveznosti.

Nova obveznost se sprejme za celotno obdobje, ki je navedeno v zadevnem ukrepu, ne da bi se pri tem upoštevalo obdobje, v katerem se je že izvajala prvotna obveznost.

2.   Države članice lahko dovolijo, da se obveznosti iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 prilagodijo v obdobju, ko se uporabljajo, če odobreni program za razvoj podeželja zagotavlja možnost take prilagoditve in če je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na doseganje ciljev prvotne obveznosti.

Upravičenec za preostali čas trajanja prvotne obveznosti izpolni prilagojeno obveznost.

Prilagoditve lahko pomenijo tudi podaljšanje trajanja obveznosti.

Člen 15

Primeri, v katerih se ne zahteva vračilo

1.   Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, ko teče obveznost, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev obveznosti, da se zajame dodatna površina za preostanek obdobja obveznosti ali da se prvotna obveznost nadomesti z novo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.

2.   Obveznost se lahko razširi, da bi obsegala dodatno površino iz odstavka 1, samo pod naslednjimi pogoji:

(a)

če sledi okoljskemu cilju iz obveznosti;

(b)

če je upravičena glede na vrsto obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c)

če ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Spoštuje se prvotno trajanje obveznosti.

3.   Novo obveznost je mogoče sprejeti, da bi nadomestila obstoječo, kot je navedeno v odstavku 1, če vključuje celotno zadevno površino in če njeni pogoji niso manj zahtevni od tistih iz prvotne obveznosti.

Če se prvotna obveznost nadomesti z novo, se slednja sprejme za celotno obdobje, določeno v zadevnem ukrepu, ne da bi se pri tem upoštevalo obdobje, v katerem se je že izvajala prvotna obveznost.

POGLAVJE III

PREHODNE DOLOČBE

Člen 16

Upravičenost izdatkov

1.   Izdatki v zvezi s pravnimi obveznostmi za upravičence, sprejetimi v programskem obdobju 2007–2013 na podlagi ukrepov iz členov 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005, so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 za plačila, ki jih je treba izvesti:

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2015, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2015.

2.   Izdatki iz odstavka 1 so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če so takšni odhodki določeni v zadevnem programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi I k tej uredbi;

(c)

če države članice zagotovijo, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora.

Člen 17

Hrvaška

1.   Izdatki v zvezi s pravnimi obveznostmi za upravičence iz Hrvaške, sprejetimi na podlagi programa instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD), za dejavnosti na podlagi ukrepov iz člena 171(3)(b) ter 4(a) in (b) Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 (19) so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 za plačila, ki jih je treba izvesti:

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 718/2007, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2016.

2.   Izdatki iz odstavka 1 so upravičeni do prispevka EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

če so takšni odhodki določeni v programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi II k tej uredbi;

(c)

če Hrvaška zagotovi, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njenih sistemih upravljanja in nadzora.

3.   Izdatki, ki nastanejo po 31. decembru 2013 v zvezi z dejavnostmi, potrebnimi za dokončanje programa instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD) in naknadnega vrednotenja iz člena 191 Uredbe (ES) št. 718/2007, so upravičeni do podpore EKSRP na podlagi tehnične pomoči iz programa v programskem obdobju 2014–2020, če so taki izdatki opredeljeni v programu.

Člen 18

Naknadno vrednotenje

1.   Poročilo o naknadnem vrednotenju iz člena 86(5) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se predloži Komisiji do 31. decembra 2016.

2.   Povzetek naknadnih vrednotenj iz člena 87 Uredbe (ES) št. 1698/2005 mora biti dokončan do 31. decembra 2017.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1974/2006 se razveljavi.

Še naprej se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 pred 1. januarjem 2014.

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. marca 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013) 659 final).

(5)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

(8)  Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L 347, 20.12.2013, str. 865).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 368, 23.12.2006, str. 15).

(10)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(11)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(12)  Uredba (EU) št. 251/2014 z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(13)  Uredba Sveta (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).

(15)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(16)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(17)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(18)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 170, 29.6.2007, str. 1).


PRILOGA I

Korelacijska tabela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1698/2005 in Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005

Oznake v programskem obdobju 2007–2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ali Uredbo (EU) št. 1303/2013

Oznake v programskem obdobju 2014–2020

člen 20(a)(i) in člen 21: usposabljanje in informiranje

111

člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013

1

člen 20(a)(ii) in člen 22: pomoč mladim prevzemnikom kmetij

112

člen 19(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 20(a)(iii) in člen 23: zgodnje upokojevanje

113

/

/

člen 20(a)(iv) in člen 24: uporaba svetovalnih storitev

114

člen 15(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

2

člen 20(a)(v) in člen 25: ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij, nadomeščanje na kmetijah in svetovanje

115

člen 15(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

2

člen 20(b)(i) in člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

121

člen 17(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 20(b)(ii) in člen 27: izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov

122

člen 21(1)(d) in člen 21(1)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 20(b)(iii) in člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

123

člen 17(1)(b) in člen 21(1)(e) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

8

člen 20(b)(iv) in člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij

124

člen 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

16

člen 20(b)(v) in člen 30: infrastruktura, povezana z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva ter gozdarstva

125

člen 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 20(b)(vi): obnavljanje in preventivni ukrepi

126

člen 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013

5

člen 20(c)(i) in člen 31: izpolnjevanje standardov

131

/

/

člen 20(c)(ii) in člen 32: sheme kakovosti hrane

132

člen 16(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013

3

člen 20(c)(iii) in člen 33: dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane

133

člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013

3

člen 20(d)(i) in člen 34: delno samooskrbne kmetije

141

člen 19(1)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 20(d)(ii) in člen 35: skupine proizvajalcev

142

člen 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013

9

člen 36(a)(i): plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih

211

člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013

13

člen 36(a)(ii): plačila na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

212

člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013

13

člen 36(a)(iii) in člen 38: plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

213

člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

12

člen 36(a)(iv) in člen 39: kmetijsko okoljska plačila

214

člena 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013

10

11

člen 36(a)(v) in člen 40: plačila za dobro počutje živali

215

člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013

14

člen 36(a)(vi) in člen 41: neproizvodne naložbe

216

člen 17(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 36(b)(i) in člen 43: prvo pogozdovanje kmetijskih površin

221

člen 21(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(ii) in člen 44: prva vzpostavitev kmetijsko-gozdnih sistemov na kmetijskih zemljiščih

222

člen 21(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(iii) in člen 45: prvo pogozdovanje nekmetijskih površin

223

člen 21(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(iv) in člen 46: plačila v okviru Nature 2000

224

člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013

12

člen 36(b)(v) in člen 47: gozdarsko-okoljska plačila

225

člen 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013

15

člen 36(b)(vi) in člen 48: obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preventivnih ukrepov

226

člen 21(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 36(b)(vii) in člen 49: neproizvodne naložbe

227

člen 21(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

8

člen 52(a)(i) in člen 53: diverzifikacija podeželskega gospodarstva v nekmetijske dejavnosti

311

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 52(a)(ii) in člen 54: podpora za ustanavljanje in razvoj podjetij

312

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 52(a)(iii) in člen 55: spodbujanje turističnih dejavnosti

313

člen 19(1)(a)(ii), člen 19(1)(b) ter člena 20 in 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

6

7

16

člen 52(b)(i) in člen 56: osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo

321

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 52(b)(ii): obnova in razvoj vasi

322

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 53(b)(iii) in člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

323

člen 20 Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 52(c) in člen 58: usposabljanje in informiranje

331

člen 14 Uredbe (EU) št. 1305/2013

1

člen 52(d) in člen 59: pridobivanje strokovnih znanj, animacije in izvajanje

341

/

/

člen 63(a): lokalne razvojne strategije

41 (411, 412, 413)

člen 35 Uredbe Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 63(b): izvajanje projektov sodelovanja

421

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 63(c): vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnih znanj in animacija območij

431

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

poglavje II naslova IV: tehnična pomoč

511

členi 51 do 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013: tehnična pomoč in vzpostavitev mrež

20

člen 19(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013: letna plačila kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete

6

člen 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013: zavarovanje pridelka, živali in rastlin

17

člen 36(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013: vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivih organizmov ter okoljske nesreče

17

člen 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 1305/2013: instrument za stabilizacijo dohodkov

17


PRILOGA II

Korelacijska tabela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 718/2007 in Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali Uredbe (EU) št. 1303/2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 718/2007

Oznake v programskem obdobju 2007–2013

Ukrepi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ali Uredbo (EU) št. 1303/2013

Oznake v programskem obdobju 2014–2020

člen 171(2)(a) in člen 174: naložbe v kmetijska gospodarstva, da se prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti

101

člen 17(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 171(2)(c) in člen 176: naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, da se te dejavnosti prestrukturirajo in nadgradijo na standarde Skupnosti

103

člen 17(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

4

člen 171(3)(b) in člen 178: priprava in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja

202

člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013

19

člen 171(4)(a) in člen 179: izboljšanje in razvoj podeželske infrastrukture

301

člen 20(1)(b) in člen 20(1)(d) Uredbe (EU) št. 1305/2013

7

člen 171(4)(b) in člen 180: povečanje raznovrstnosti in razvoj podeželskih gospodarskih dejavnosti

302

člen 19(1)(a)(ii) in člen 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013

6

člen 182: tehnična pomoč

501

členi 51 do 54 Uredbe (EU) št. 1305/2013: tehnična pomoč in vzpostavitev mrež

20


Top