4.3.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/13

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 180/2014

z dne 20. februarja 2014

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (1), zlasti člena 6(2), člena 8, členov 12(3) in 13(2), člena 14, drugega pododstavka člena 18(1) ter členov 19(3), 21(4), 27(1) in 29(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 228/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 (2). Uredba (EU) št. 228/2013 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov. Da bi zagotovili nemoteno delovanje režima v novem pravnem okviru, bi bilo treba sprejeti pravila v obliki takih aktov. Nova pravila bi morala nadomestiti izvedbena pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 793/2006 (3). Navedena uredba se razveljavi z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 179/2014 (4).

(2)	Za nekatere kmetijske proizvode, ki so oproščeni uvoznih dajatev, je že potrebno uvozno dovoljenje. Zaradi upravne poenostavitve bi bilo treba uvozno dovoljenje uporabljati za podporo režima oprostitve uvoznih dajatev za navedene proizvode.

(3)	Sprejeti bi bilo treba tudi dokument za podporo režima oprostitve uvoznih dajatev za druge kmetijske proizvode, za katere uvozno dovoljenje ni potrebno. Za ta namen bi bilo treba uporabiti potrdilo o oprostitvi, sestavljeno na obrazcu uvoznega dovoljenja.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila o določitvi zneska pomoči za preskrbo s proizvodi v skladu s posebnim režimom preskrbe. Pri takih pravilih bi se morali upoštevati dodatni stroški preskrbe najbolj oddaljenih regij zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege, ki pomenita breme, zaradi katerega so zelo prikrajšane. Da bi ohranili konkurenčnost proizvodov Unije, bi bilo treba pri tej pomoči upoštevati cene, ki veljajo za izvoz.

(5)	Shemo pomoči za proizvode, ki se dobavljajo z ozemlja Unije, bi bilo treba upravljati z uporabo potrdila, imenovanega „potrdilo o pomoči“, pri čemer se uporabi obrazec uvoznega dovoljenja.

(6)	Upravljanje posebnega režima preskrbe zahteva uvedbo pravil za izdajo potrdila o pomoči, ki odstopajo od običajnih pravil, ki veljajo za uvozna dovoljenja, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 376/2008 (5).

(7)

Upravljanje posebnega režima preskrbe bi moralo imeti dva cilja. Prvič, podpirati bi moralo hitro izdajo dovoljenj ali potrdil, zlasti z odpravo splošne obveznosti predhodnega pologa varščine, in hitro plačilo pomoči za preskrbo s proizvodi z ozemlja Unije. In drugič, zagotoviti bi moralo nadzor nad postopki in njihovo spremljanje ter instrumente, ki jih upravni organi potrebujejo, da preverijo, ali se cilji režima izpolnjujejo. Navedena cilja sta zagotovitev redne preskrbe z nekaterimi kmetijskimi proizvodi in izravnava posledic geografskega položaja najbolj oddaljenih regij z zagotavljanjem, da se ugodnosti režima dejansko prenesejo v fazo, ko se proizvodi, namenjeni končnim uporabnikom, dajo v promet.

(8)

Pravila za upravljanje posebnega režima preskrbe bi morala zagotavljati, da v okviru količin, določenih v predhodnih ocenah preskrbe, registrirani gospodarski subjekti pridobijo dovoljenje ali potrdilo za proizvode in količine, s katerimi komercialno poslujejo, ob predložitvi dokumentov, ki potrjujejo, da je njihovo delovanje pristno in da je zahtevek za izdajo dovoljenja ali potrdila ustrezen.

(9)

Med zahtevami za spremljanje postopkov v okviru posebnega režima preskrbe je tudi zahteva, da je obdobje veljavnosti dovoljenj in potrdil prilagojeno zahtevam zračnega ali pomorskega prevoza, da se dokaže, da je bila dobava, za katero velja dovoljenje ali potrdilo, izvedena v kratkem času, ter da se prepove prenos pravic in obveznosti, ki so dodeljene imetniku zadevnega dovoljenja ali potrdila.

(10)

Ugodnosti, odobrene v obliki oprostitve uvoznih dajatev in pomoči za proizvode, ki se dobavljajo z ozemlja Unije, je treba prenesti naprej, tako da se odražajo v proizvodnih stroških in cenah, ki jih plačajo končni uporabniki. Da bi zagotovili, da se ugodnosti dejansko prenesejo naprej, so potrebni pregledi.

(11)

Določiti bi bilo treba pravila o izdaji dovoljenj in spremljanju izvoza proizvodov, za katere velja posebni režim preskrbe, v tretje države in njihovi odpremi v druge dele Unije. Zlasti je primerno določiti najvišje količine predelanih proizvodov, ki se lahko tradicionalno izvozijo ali odpremijo, ter količine proizvodov in namembne kraje za izvoz lokalno predelanih proizvodov, da se spodbudi regionalna trgovina.

(12)

Da bi zaščitili potrošnike in komercialne interese gospodarskih subjektov, bi bilo treba proizvode, ki niso primerne tržne kakovosti v smislu člena 28 Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 (6), izključiti iz posebnega režima preskrbe najpozneje prvič, ko se dajo v promet, ter uvesti ustrezne ukrepe, kadar zahteva ni izpolnjena.

(13)	V okviru partnerskih postopkov, ki veljajo v najbolj oddaljenih regijah, bi morali pristojni organi držav članic določiti podrobna upravna pravila, ki so potrebna za zagotavljanje upravljanja in spremljanja posebnega režima preskrbe.

(14)	Da bi lahko ocenili, kako se izvaja režim, bi bilo treba od pristojnih organov držav članic zahtevati, da redno poročajo Komisiji.

(15)	Za vsako shemo pomoči za lokalno proizvodnjo bi bilo treba določiti vsebino zahtevkov za pomoč in dokumente, ki jih je treba priložiti, da se oceni njihova upravičenost.

(16)	Omogočiti bi morali, da se zahtevki za pomoč lahko kadar koli popravijo, če vsebujejo očitne napake.

(17)

Roke za vložitev in spremembo zahtevkov za pomoč je treba upoštevati, da se državnim upravam omogoči načrtovanje in učinkovit pregled pravilnosti zahtevkov za pomoč za lokalno proizvodnjo. Zato bi bilo treba določiti roke, po katerih se zahtevki ne sprejemajo več. Da bi vložnike spodbudili k upoštevanju rokov, bi bilo treba uporabiti tudi znižanje.

(18)	Vložnikom bi bilo treba dovoliti, da kadar koli v celoti ali delno umaknejo zahtevek za pomoč za lokalno proizvodnjo, pod pogojem da jih pristojni organ še ni obvestil o napakah, ki jih vsebuje zahtevek za pomoč, ali naznanil pregleda na kraju samem, ki razkriva napake v delu, ki ga zadeva umik.

(19)

Treba bi bilo učinkovito spremljati izpolnjevanje pravil o shemah pomoči, ki se upravljajo v okviru integriranega upravnega in nadzornega sistema. V ta namen in da se doseže usklajena raven spremljanja v vseh državah članicah, bi bilo treba podrobno določiti merila in tehnične postopke za izvajanje upravnih pregledov in pregledov na kraju samem. V ustreznih okoliščinah bi si morale države članice prizadevati za povezovanje različnih pregledov v skladu s to uredbo in pregledov, ki jih zahtevajo druge določbe Unije.

(20)	Treba bi bilo določiti najmanjše število vložnikov, pri katerih se opravi pregled na kraju samem v okviru različnih shem pomoči.

(21)	Vzorec za najmanjše število pregledov na kraju samem bi bilo treba izbrati deloma na osnovi analize tveganja in deloma naključno. Treba bi bilo določiti glavne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja.

(22)	Če se ugotovijo večje nepravilnosti, bi bilo treba število pregledov na kraju samem povečati v tekočem in naslednjem letu, da se doseže sprejemljiva raven zagotovila o pravilnosti zadevnih zahtevkov za pomoč.

(23)	Za učinkovite preglede na kraju samem je pomembno, da so inšpektorji obveščeni o razlogih, zakaj so bili zadevni vložniki izbrani za preglede na kraju samem. Države članice bi morale voditi evidenco takih informacij.

(24)

Da bi lahko državni organi in kateri koli pristojni organ Unije spremljali opravljene preglede na kraju samem, bi treba podrobnosti o pregledih zapisovati v poročilo o inšpekcijskem pregledu. Vložniki ali njihovi predstavniki bi morali imeti možnost, da poročilo podpišejo. Vendar bi morale imeti v primeru pregledov z daljinskim zaznavanjem države članice možnost, da to možnost zagotovijo samo v primeru, ko se pri pregledih ugotovijo nepravilnosti. Poleg tega mora vložnik ne glede na vrsto opravljenega pregleda na kraju samem v primeru ugotovljenih nepravilnosti prejeti kopijo poročila.

(25)	Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za boj proti nepravilnostim in goljufijam.

(26)

Znižanja in izključitve bi bilo treba določiti ob upoštevanju načela sorazmernosti ter posebnih težav v primerih višje sile, izjemnih okoliščin in naravnih nesreč. Taka znižanja in izključitve bi bilo treba obravnavati glede na stopnjo storjene nepravilnosti, vse do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za lokalno proizvodnjo za določeno obdobje.

(27)	Na splošno se znižanja in izključitve ne bi smeli uporabiti, če so vložniki predložili pravilne informacije ali lahko drugače dokažejo, da do kršitve ni prišlo.

(28)

Za vložnika, ki kadar koli obvesti pristojni državni organ o nepravilnih zahtevkih za pomoč, se ne bi smeli uporabljati znižanja ali izključitve, ne glede na razlog za nepravilnost, pod pogojem da vložnik ni bil obveščen o namenu pristojnega organa, da bo izvedel pregled na kraju samem, in da organ vložnika ni obvestil o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku. Enako bi moralo veljati za nepravilne podatke v računalniški zbirki podatkov.

(29)	Če se različna znižanja uporabijo pri istem vložniku, bi jih bilo treba uporabiti neodvisno eno od drugega. Poleg tega bi bilo treba znižanja in izključitve iz te uredbe uporabiti brez poseganja v dodatne kazni iz katerih koli drugih določb v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji.

(30)	Vložnik, ki zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ne more izpolniti obveznosti iz podrobnih pravil za izvajanje programov, ne bi smel izgubiti pravice do pomoči. Treba bi bilo določiti, katere okoliščine lahko pristojni organi zlasti priznajo kot izjemne okoliščine.

(31)	Za zagotovitev enotne uporabe načela dobre vere po vsej Uniji pri povrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov bi bilo treba določiti pogoje za uveljavljanje tega načela brez poseganja v obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračunov.

(32)	Sprejeti bi bilo treba podrobna pravila za uporabo grafičnega znaka za zagotavljanje večje ozaveščenosti in potrošnje predelanih in nepredelanih kakovostnih kmetijskih proizvodov, ki so značilni za najbolj oddaljene regije Unije.

(33)	Pristojni organi v zadevnih regijah bi morali biti odgovorni za sprejetje dodatnih upravnih zahtev, potrebnih za zagotavljanje pravilnega delovanja vzpostavljenih mehanizmov za preglede in spremljanje uporabe grafičnega znaka ter za zagotavljanje izpolnjevanja teh obveznosti.

(34)

Za oprostitev plačila carine za uvoz tobaka na Kanarske otoke je treba določiti enoletno obdobje za izračun največje količine tobačnih izdelkov iz člena 29 Uredbe (EU) št. 228/2013. Za zagotavljanje kar največje prožnosti bi bilo treba tudi dovoliti, da se celotna količina nepredelanega razpecljanega tobaka uporabi pri uvozu drugih proizvodov ob upoštevanju koeficienta ekvivalentnosti, glede na zahteve lokalne industrije.

(35)

Postopke za spremembe programov je treba poenostaviti, da se zagotovi bolj prožna in nemotena prilagoditev programov dejanskim okoliščinam, povezanim z režimom preskrbe in lokalno kmetijsko proizvodnjo. Zato je treba za dva meseca prestaviti rok za predložitev letnih sprememb, da bo usklajen z rokom iz člena 32(2) Uredbe (EU) št. 228/2013 za predložitev letnih poročil o izvajanju. Večje spremembe pa je treba pravočasno predložiti Komisiji za temeljito oceno in odločitev o odobritvi pred začetkom uporabe navedenih sprememb.

(36)

Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije v zvezi z izvajanjem programov, potrebne za zagotavljanje njihovega pravilnega spremljanja v daljšem obdobju. Zato je treba določiti najmanjši sklop enotnih kazalnikov uspešnosti ter vsebino in roke periodičnih sporočil in statističnih podatkov o posebnem režimu preskrbe in ukrepih za podporo lokalne proizvodnje ter letnih poročil o izvajanju. Da bi omogočili sporočanje zanesljivejših podatkov glede zahtevkov za pomoč v zvezi s podporo lokalne proizvodnje, bi bilo treba rok za navedena obvestila podaljšati za en mesec.

(37)	Vsa obvestila, ki jih države članice predložijo Komisiji in so potrebna za dobro delovanje režima, bi morala biti v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (7).

(38)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

ODDELEK 1

Predhodne ocene preskrbe

Člen 1

Vsebina in spremembe predhodnih ocen preskrbe

V predhodnih ocenah preskrbe, ki jih države članice pripravijo v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 228/2013, se navedejo količine osnovnih proizvodov, potrebne za zadovoljevanje potreb po preskrbi vsake najbolj oddaljene regije za vsako koledarsko leto.

Države članice lahko spremenijo svoje predhodne ocene preskrbe. Za take spremembe se uporablja člen 40 te uredbe.

ODDELEK 2

Preskrba z uvozom iz tretjih držav

Člen 2

Uvozno dovoljenje

1.   Za namene člena 12(1) Uredbe (EU) št. 228/2013 so proizvodi, za katere je treba predložiti uvozno dovoljenje, oproščeni uvoznih dajatev ob predložitvi navedenega dovoljenja.

2.   Uvozno dovoljenje se sestavi v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 376/2008.

Brez poseganja v to uredbo se smiselno uporabljajo člen 7(5) ter členi 12, 14, 16, 17, 18, 20, 22, 25, 26, 28, 32 in od 35 do 40 Uredbe (ES) št. 376/2008.

3.   Razdelek 20 uvoznega dovoljenja in zahtevka za izdajo uvoznega dovoljenja vsebuje eno od navedb iz dela A Priloge I in eno od navedb iz dela B Priloge I.

4.   V razdelku 12 uvoznega dovoljenja je naveden zadnji dan veljavnosti.

5.   Pristojni organi izdajo uvozno dovoljenje na prošnjo zainteresiranih strani v mejah predhodnih ocen preskrbe.

6.   Uvozne dajatve se zaračunajo za količine, ki presegajo tiste, navedene v uvoznem dovoljenju. V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 376/2008 je dovoljeno 5-odstotno odstopanje, pod pogojem da so plačane uvozne dajatve, ki se na to nanašajo.

Člen 3

Potrdilo o oprostitvi

1.   Za namene člena 12(1) Uredbe (EU) št. 228/2013 so proizvodi, za katere ni treba predložiti uvoznega dovoljenja, oproščeni uvoznih dajatev ob predložitvi potrdila o oprostitvi.

2.   Potrdilo o oprostitvi se sestavi na podlagi obrazca uvoznega dovoljenja, določenega v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 376/2008.

Brez poseganja v to uredbo se smiselno uporabljajo člen 7(5) ter členi 12, 14, 16, 17, 18, 20, 22, 25, 26, 28, 32 in od 35 do 40 Uredbe (ES) št. 376/2008.

3.   Na zgornji levi del potrdila se natisne ali odtisne ena od navedb iz dela C Priloge I.

4.   Razdelek 20 potrdila o oprostitvi in zahtevka za izdajo potrdila o oprostitvi vsebuje eno od navedb iz dela D Priloge I in eno od navedb iz dela B Priloge I.

5.   V razdelku 12 potrdila o oprostitvi je naveden zadnji dan veljavnosti.

6.   Pristojni organi izdajo potrdilo o oprostitvi na prošnjo zainteresiranih strani v mejah predhodnih ocen preskrbe.

ODDELEK 3

Preskrba iz unije

Člen 4

Določitev in dodelitev pomoči

1.   Za namene člena 10(2) Uredbe (EU) št. 228/2013 države članice v okviru programa določijo znesek pomoči, ki se dodeli za ublažitev posledic oddaljenosti, otoške in odmaknjene lege, pri čemer upoštevajo:

(a)	kar zadeva posebne dodatne stroške prevoza: stroške vmesnega pretovarjanja zaradi dostave blaga zadevnim najbolj oddaljenim regijam;

(b)	kar zadeva posebne dodatne stroške pri lokalni predelavi: majhnost trga, potrebo po zagotavljanju zanesljive preskrbe in posebne zahteve glede kakovosti blaga v zadevnih najbolj oddaljenih regijah.

Člen 5

Potrdilo o pomoči in izplačilo

1.   Pomoč se odobri ob predložitvi potrdila (v nadaljnjem besedilu: „potrdilo o pomoči“), uporabljenega v celoti.

Predložitev potrdila o pomoči organom, pristojnim za plačila, je enakovredna zahtevku za pomoč. Potrdilo o pomoči se predloži v 30 dneh od datuma, ko se vračuna njegov znesek, razen v primerih višje sile ali izjemnih vremenskih razmer. Če se ta rok zamudi, se pomoč za vsak dan zamude zniža za 5 %.

Pristojni organi pomoč izplačajo najpozneje v 90 dneh po datumu predložitve uporabljenega potrdila o pomoči, razen v enem od naslednjih primerov:

(a)	višja sila ali izjemne vremenske razmere;

(b)	če se sproži upravna preiskava o upravičenosti do pomoči; v takem primeru se pomoč izplača samo, če se prizna upravičenost do pomoči.

2.   Potrdilo o pomoči se sestavi na podlagi obrazca uvoznega dovoljenja, določenega v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 376/2008.

Brez poseganja v to uredbo se smiselno uporabljajo člen 7(5) ter členi 12, 14, 16, 17, 18, 20, 22, 25, 26, 28, 32 in od 35 do 40 Uredbe (ES) št. 376/2008.

3.   Na zgornji levi del potrdila se natisne ali odtisne ena od navedb iz dela E Priloge I.

Razdelka 7 in 8 potrdila se prečrtata.

4.   Razdelek 20 potrdila o pomoči in zahtevka za izdajo potrdila o pomoči vsebuje eno od navedb iz dela F Priloge I in eno od navedb iz dela G Priloge I.

5.   V razdelku 12 potrdila o pomoči je naveden zadnji dan veljavnosti.

6.   Veljavni znesek pomoči je znesek, ki velja na dan, ko se vloži zahtevek za izdajo potrdila o pomoči.

7.   Pristojni organi izdajo potrdilo o pomoči na prošnjo zainteresiranih strani v mejah predhodnih ocen preskrbe.

ODDELEK 4

Skupne določbe

Člen 6

Prenos ugodnosti na končnega uporabnika

Za namene člena 13(1) Uredbe (EU) št. 228/2013 pristojni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preverijo, ali se ugodnosti dejansko prenesejo na končnega uporabnika. Pri tem lahko ocenijo trgovske marže in cene različnih zadevnih gospodarskih subjektov.

Komisija se obvesti o ukrepih iz prvega odstavka, zlasti o nadzornih točkah za ugotavljanje prenosa pomoči, in o vseh morebitnih spremembah, in sicer v okviru letnega poročila o izvajanju iz člena 32(2) Uredbe (EU) št. 228/2013.

Člen 7

Register gospodarskih subjektov

1.   Da bi izpolnjevali pogoje za vpis v register iz drugega pododstavka člena 12(1) Uredbe (EU) št. 228/2013, se gospodarski subjekti obvežejo, da:

(a)	bodo pristojnim organom na njihovo zahtevo sporočili vse ustrezne informacije o svoji trgovski dejavnosti, zlasti glede cen in profitnih marž, ki jih zaračunavajo;

(b)	bodo poslovali izključno v svojem imenu in za svoj račun;

(c)	bodo predložili zahtevke za izdajo potrdil in dovoljenj, ki bodo ustrezali njihovi dejanski zmogljivosti prodaje zadevnih proizvodov, pri čemer to sposobnost dokažejo s sklicevanjem na objektivne dejavnike;

(d)	ne bodo ravnali na kakršen koli način, ki bi lahko povzročil umetni primanjkljaj proizvodov, in ne bodo tržili proizvodov, ki so na voljo, po neobičajno nizkih cenah;

(e)	bodo, kot zahtevajo pristojni organi, zagotovili, da se pri prodaji kmetijskih proizvodov v zadevnih najbolj oddaljenih regijah ugodnosti prenesejo na končnega uporabnika.

2.   V zahtevku za vpis v register ali pozneje gospodarski subjekti, ki nameravajo odpremljati ali izvažati nepredelane, predelane ali pakirane proizvode v skladu s pogoji iz člena 13, navedejo, da nameravajo izvajati to dejavnost, in po potrebi lokacijo obrata za pakiranje.

3.   Ob predložitvi zahtevka za vpis v register ali pozneje predelovalci, ki nameravajo izvažati ali odpremljati predelane proizvode v skladu s pogoji iz členov 13 in 15, navedejo, da nameravajo izvajati to dejavnost, lokacijo obrata za predelavo in po potrebi predložijo sumarične spiske predelanih proizvodov.

Člen 8

Dokumenti, ki jih predložijo gospodarski subjekti, ter veljavnost potrdil in dovoljenj

1.   Ob upoštevanju členov 2(5), 3(6), 5(7) ter členov 11 in 12 pristojni organi sprejmejo uvozno dovoljenje, potrdilo o oprostitvi ali zahtevek za izdajo potrdila o pomoči, ki ga predložijo gospodarski subjekti za vsako pošiljko, če sta priložena original ali potrjena kopija računa za nakup ter original ali potrjena kopija naslednjih dokumentov:

(a)	za uvozno dovoljenje ali potrdilo o oprostitvi: (i) ladijskega ali letalskega tovornega lista ali večmodalnega prevoznega dokumenta, (ii) potrdila o poreklu proizvodov iz tretjih držav;

(b)	za potrdilo o pomoči: (i) dokumenta T2L ali T2LF v skladu s členom 315(1) in (2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (8), ali (ii) deklaracije tipa CO iz člena 786(2)(a) in razdelka 1 iz naslova II Priloge 38 navedene uredbe.

Navedeni dokumenti so lahko v obliki elektronskega sporočila. Če pristojni organ, ki preverja dokumente, nima dostopa do informacijskega sistema za upravljanje in pripravo takšnih elektronskih dokumentov, jih nadomesti ustrezna overjena natisnjena verodostojna kopija.

Račun za nakup in ladijski ali letalski tovorni list se izdajo na vložnikovo ime.

2.   Obdobje veljavnosti dovoljenj in potrdil se določi na podlagi časa prevoza. Čas prevoza lahko pristojni organ v posebnih primerih, ko nanj vplivajo hude in nepredvidljive težave, podaljša, vendar ne sme trajati več kot dva meseca od datuma izdaje dovoljenja ali potrdila.

Člen 9

Predložitev dovoljenj, potrdil in blaga

1.   Za proizvode, za katere velja posebni režim preskrbe, se carinskim organom predložijo uvozna dovoljenja, potrdila o oprostitvi in o pomoči, da bi carinske formalnosti zaključili najpozneje v 15 delovnih dneh od datuma odobritve raztovarjanja blaga. Pristojni organi lahko navedeno najdaljše obdobje skrajšajo.

Pri proizvodih po aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju na Azorih, Madeiri in Kanarskih otokih, tam sproščenih v prosti promet, začne najdaljše obdobje 15 dni teči od datuma, ko se vloži zahtevek za izdajo dovoljenj ali potrdil iz prvega pododstavka.

2.   Blago mora biti predloženo v razsutem stanju ali v ločenih serijah glede na predloženo dovoljenje ali potrdilo.

Dovoljenja in potrdila se uporabijo za en sam postopek po zaključku carinskih formalnosti.

Člen 10

Kakovost proizvodov

Skladnost proizvodov z zahtevami iz člena 10(4) Uredbe (EU) št. 228/2013 se prouči najpozneje ob njihovem prvem trženju v skladu s standardi ali praksami, ki veljajo v Uniji.

Kadar se za proizvod ugotovi, da ne izpolnjuje zahtev iz člena 10(4) Uredbe (EU) št. 228/2013, se upravičenost do posebnega režima preskrbe prekliče, zadevna količina pa se ponovno vključi v predhodno oceno preskrbe. Če je bila pomoč dodeljena v skladu s členom 5 te uredbe, se povrne. Če je bil uvoz v skladu s členoma 2 in 3 te uredbe, se plačajo uvozne dajatve, razen če zadevne strani predložijo dokaz, da so bili proizvodi ponovno izvoženi ali uničeni.

Člen 11

Znatno povečanje števila zahtevkov za izdajo dovoljenj in potrdil

1.   Če država izvajanja predhodnih ocen preskrbe navede, da se je število zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj, potrdil o oprostitvi ali o pomoči za določen proizvod znatno povečalo in bi lahko ogrozilo dosego enega ali več ciljev posebnega režima preskrbe, država članica po posvetovanju z zadevnimi organi sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila preskrbo zadevnih najbolj oddaljenih regij z osnovnimi proizvodi, ob upoštevanju razpoložljive preskrbe in zahtev prednostnih sektorjev.

2.   Če se po posvetovanju z zadevnimi organi država članica odloči, da bo uporabila omejitve za izdajo dovoljenj in potrdil, pristojni organi za vse nerešene zahtevke uporabijo enoten odstotek znižanja.

Člen 12

Določanje največje količine na zahtevek za izdajo dovoljenja ali potrdila

Pristojni organi lahko določijo največjo količino na zahtevek za izdajo dovoljenja ali potrdila, če je to nujno potrebno, da bi se izognili motnjam na trgu v zadevni najbolj oddaljeni regiji ali špekuliranju, ki bi verjetno vplivalo na nemoteno delovanje posebnega režima preskrbe.

Pristojni organi Komisijo nemudoma obvestijo o primerih, ko se uporabi ta člen.

Obvestila iz tega člena se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

ODDELEK 5

Izvoz in odprema

Člen 13

Izvozni in odpremni pogoji

1.   Za izvoz ali odpremo nepredelanih proizvodov, za katere je veljal posebni režim preskrbe, ali pakiranih ali predelanih proizvodov, ki vsebujejo proizvode, za katere je veljal posebni režim preskrbe, veljajo zahteve iz odstavkov 2 do 6.

2.   Za izvožene proizvode vsebuje razdelek 44 izvozne deklaracije eno od navedb iz dela H Priloge I.

3.   Količine proizvodov, ki so bile oproščene uvoznih dajatev in se izvozijo, se ponovno vključijo v predhodno oceno preskrbe.

Taki proizvodi niso upravičeni do izvoznega nadomestila.

4.   Količine proizvodov, ki so bili oproščeni uvoznih dajatev in se odpremijo, se ponovno vključijo v predhodno oceno preskrbe, pošiljatelj pa najpozneje ob odpremi plača znesek uvoznih dajatev erga omnes, ki se uporabljajo na dan uvoza.

Taki proizvodi se ne odpremijo, dokler se ne izvrši plačilo iz prvega pododstavka.

Če ni mogoče ugotoviti dneva uvoza, se šteje, da so bili proizvodi uvoženi na dan, ko so se uporabljale najvišje uvozne dajatve erga omnes v obdobju šestih mesecev pred dnevom odpreme.

5.   Količine proizvodov, za katere je bila dodeljena pomoč in ki se izvozijo ali odpremijo, se ponovno vključijo v predhodno oceno preskrbe, dodeljeno pomoč pa izvoznik ali pošiljatelj povrne najpozneje ob izvozu ali odpremi.

Navedeni proizvodi se ne odpremijo ali izvozijo, dokler se ne izvrši povračilo iz prvega pododstavka.

Če ni mogoče ugotoviti zneska dodeljene pomoči, se šteje, da je bila za proizvodi dodeljena najvišja stopnja pomoči, ki jo za take proizvode določi Unija v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo zahtevka za izvoz ali odpremo.

Taki proizvodi so lahko upravičeni do izvoznega nadomestila, če so izpolnjena merila za njegovo dodelitev.

6.   Pristojni organi dovolijo izvoz ali odpremo količin predelanih proizvodov, razen tistih iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena ter člena 15, samo če izvoznik potrdi, da navedeni proizvodi niso bili deležni ugodnosti posebnega režima preskrbe.

Pristojni organi dovolijo ponovni izvoz ali ponovno odpremo nepredelanih ali pakiranih proizvodov, razen tistih iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, samo če izvoznik potrdi, da navedeni proizvodi niso bili deležni ugodnosti posebnega režima preskrbe.

Pristojni organi izvedejo ustrezne preglede, da se zagotovi točnost potrdil iz prvega in drugega pododstavka, ter po potrebi izterjajo ugodnost.

Člen 14

Izvozno dovoljenje in znatno povečanje izvoza

1.   Za izvoz naslednjih proizvodov ni treba predložiti izvoznega dovoljenja:

(a)	proizvodi iz člena 13(3);

(b)	proizvodi iz člena 13(5), ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev izvoznega nadomestila.

2.   Če obstaja tveganje, da bi znatno povečanje izvoza proizvodov iz člena 13(1) lahko ogrozilo redno preskrbo najbolj oddaljenih regij, lahko pristojni organi omejijo količine, tako da zagotovijo, da se izpolnijo prednostne potrebe zadevnih sektorjev. Navedena količinska omejitev se uporablja na nediskriminatoren način.

Člen 15

Tradicionalni izvoz, izvoz v okviru regionalne trgovine in tradicionalna odprema predelanih proizvodov

1.   Predelovalec, ki je v skladu s členom 7(3) izjavil, da namerava v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 228/2013 v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov ali regionalne trgovine izvažati ali v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov odpremljati predelane proizvode, ki vsebujejo surovine, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe, lahko to naredi v okviru omejitev letnih količin, navedenih v prilogah II do V k tej uredbi. Pristojni organi izdajo potrebna dovoljenja na način, ki zagotavlja, da transakcije ne presežejo navedenih letnih količin.

Seznam držav iz člena 14(3) Uredbe (EU) št. 228/2013 je v Prilogi VI k tej uredbi.

Za izvoz v okviru regionalne trgovine izvoznik pristojnim organom predloži dokumente iz člena 17 Uredbe (ES) št. 612/2009 do roka iz člena 46 navedene uredbe. Če se dokumenti ne predložijo pravočasno, pristojni organi zahtevajo vračilo ugodnosti, dodeljenih v okviru posebnega režima preskrbe.

2.   Za izvoz proizvodov iz tega člena ni treba predložiti izvoznega dovoljenja.

3.   Za izvožene izdelke iz tega člena vsebuje razdelek 44 izvozne deklaracije eno od navedb iz dela I Priloge I.

ODDELEK 6

Upravljanje, nadzor in spremljanje

Člen 16

Pregledi

1.   Upravni pregledi v zvezi z uvozom, vnosom, izvozom in odpremo kmetijskih proizvodov so izčrpni in obsegajo predvsem navzkrižne preglede z dokumenti iz člena 8(1).

2.   Fizični pregledi v zadevni najbolj oddaljeni regiji v zvezi z uvozom, vnosom, izvozom in odpremo kmetijskih proizvodov se izvedejo na reprezentativnem vzorcu, ki predstavlja vsaj 5 % dovoljenj in potrdil, predloženih v skladu s členom 9.

Za navedene fizične preglede se smiselno uporablja Uredba Komisije (ES) št. 1276/2008 (9).

V posebnih primerih lahko Komisija zahteva, da fizični pregledi zajamejo drugačen delež.

Člen 17

Nacionalna pravila za upravljanje in spremljanje

Pristojni organi sprejmejo dodatna pravila, potrebna za upravljanje in spremljanje posebnega režima preskrbe v realnem času.

Komisijo na njeno zahtevo obvestijo o kakršnih koli ukrepih, ki jih izvajajo v skladu s prvim odstavkom.

POGLAVJE II

UKREPI V PODPORO LOKALNIM KMETIJSKIM PROIZVODOM

ODDELEK 1

Zahtevki za pomoč

Člen 18

Vložitev zahtevkov

Zahtevki za pomoč za koledarsko leto se vložijo pri uradu, ki ga določijo pristojni organi države članice, v skladu z vzorci, ki so jih določili navedeni organi, in v obdobjih, ki so jih ti določili. Navedena obdobja se določijo tako, da časovno omogočajo potrebne preglede na kraju samem, in lahko trajajo samo do 28. februarja naslednjega koledarskega leta.

Člen 19

Popravljanje očitnih napak

Zahtevek za pomoč je mogoče spremeniti kadar koli po vložitvi, če pristojni organi v njem opazijo očitne napake.

Člen 20

Pozna vložitev zahtevkov

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin vložitev zahtevkov za pomoč po roku, določenem v skladu s členom 18, povzroči 1-odstotno znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil vložnik upravičen, če bi zahtevek za pomoč vložil v roku. Kadar je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se zahtevek zavrne.

Člen 21

Umik zahtevkov za pomoč

1.   Zahtevek za pomoč je mogoče kadar koli umakniti v celoti ali deloma.

Vendar se v primerih, ko so pristojni organi vložnika že obvestili o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali o nameravanem pregledu na kraju samem in ta pregled razkrije nepravilnosti, ne dovoli umik tistih delov zahtevka za pomoč, ki so povezani z nepravilnostmi.

2.   Z umikom iz odstavka 1 se vložnik vrne v položaj pred vložitvijo zahtevka za pomoč ali dela zadevnega zahtevka za pomoč.

ODDELEK 2

Pregledi

Člen 22

Splošna načela

Preverjanje se izvaja z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem.

Upravni pregledi so izčrpni in vključujejo navzkrižne preglede, med drugim tudi s podatki integriranega upravnega in nadzornega sistema, določenega v poglavju II naslova V, poglavju II naslova VI, členih 47 in 61 ter odstavku 3 člena 102 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta (10).

Na osnovi analize tveganja v skladu s členom 24(1) te uredbe pristojni organi izvedejo preglede na kraju samem na vzorcu, ki predstavlja vsaj 5 % zahtevkov za pomoč. Vzorec predstavlja tudi vsaj 5 % količin, za katere se uporablja pomoč.

V vseh ustreznih primerih države članice uporabijo integrirani upravni in nadzorni sistem.

Člen 23

Pregledi na kraju samem

1.   Pregledi na kraju samem so nenapovedani. Lahko pa se o pregledu obvesti vnaprej z omejitvijo na najkrajši potreben čas, če s tem ni ogrožen namen pregleda. Obveščanje ni dovoljeno prej kot v zadnjih 48 urah, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

2.   Če je ustrezno, se pregledi na kraju samem iz tega oddelka izvajajo skupaj z drugimi pregledi, določenimi v zakonodaji Skupnosti.

3.   Zadevni zahtevki za pomoč se zavrnejo, če vložniki ali njihovi predstavniki preprečijo izvedbo pregleda na kraju samem.

Člen 24

Izbor vložnikov za preglede na kraju samem

1.   Pristojni organi izberejo vložnike za preglede na kraju samem na osnovi analize tveganja in reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč. Pri analizi tveganja se upoštevajo:

(a)	znesek pomoči;

(b)	število kmetijskih parcel, površina in število živali, zajetih v zahtevku za pomoč, ali proizvedena, prepeljana, predelana ali tržena količina;

(c)	spremembe v primerjavi s predhodnim letom;

(d)	rezultati pregledov iz preteklih let;

(e)	drugi parametri, ki jih določijo države članice.

Reprezentativnost države članice dosežejo z naključno izbiro med 20 % in 25 % najmanjšega števila vložnikov, pri katerih se morajo izvesti pregledi na kraju samem.

2.   Pristojni organ hrani evidenco o razlogih za izbiro vsakega vložnika za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki izvede pregled na kraju samem, je o teh razlogih obveščen pred začetkom pregleda.

Člen 25

Poročilo o inšpekcijskem pregledu

1.   Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o inšpekcijskem pregledu, ki vsebuje podrobnosti o izvedenem pregledu. V poročilu so navedeni zlasti naslednji podatki:

(a)	shema pomoči in pregledani zahtevki;

(b)	navzoče osebe;

(c)	pregledane in izmerjene kmetijske parcele, rezultati meritev za izmerjeno parcelo ter uporabljene merilne metode;

(d)	število in vrsta najdenih živali in po potrebi številke ušesnih znamk, vpisi v register in v računalniško zbirko podatkov o govedu ter pregledani spremni dokumenti, rezultati pregledov in po potrebi posebne opombe glede posameznih živali ali njihovih identifikacijskih številk;

(e)	proizvedene, prepeljane, predelane ali tržene količine, ki so zajete v pregled;

(f)	podatek, ali je bil vložnik vnaprej obveščen o obisku in, če je bil, koliko časa vnaprej;

(g)	drugi izvedeni nadzorni ukrepi.

2.   Vložniki ali njihovi predstavniki lahko podpišejo poročilo, da potrdijo svojo navzočnost pri pregledu, in dodajo svoje pripombe. Če se ugotovijo nepravilnosti, vložnik prejme kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu.

Kadar se pregledi na kraju samem izvedejo z daljinskim zaznavanjem, se lahko države članice odločijo, da vložnikom ali njihovim predstavnikom ne ponudijo možnosti za podpis poročila o inšpekcijskem pregledu, če pri tem niso bile ugotovljene nepravilnosti.

ODDELEK 3

Znižanja in izključitve ter neupravičena plačila

Člen 26

Znižanja in izključitve

V primeru razlike med podatki, prijavljenimi v okviru zahtevkov za pomoč, in ugotovitvami pregledov iz oddelka 2, zadevna država članica uporabi znižanja pomoči in izključitve iz pomoči. Navedena znižanja in navedene izključitve so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Člen 27

Izjeme pri uporabi znižanj in izključitev

1.   Znižanja in izključitve iz člena 26 se ne uporabljajo v primerih, ko vložniki predložijo pravilne informacije ali lahko drugače dokažejo, da do kršitve ni prišlo.

2.   Znižanja in izključitve se ne uporabljajo za tiste dele zahtevka za pomoč, o katerih vložnik pisno obvesti pristojni organ, da so nepravilni ali so postali nepravilni po vložitvi zahtevka, pod pogojem da pristojni organ ni obvestil vložnika o svojem namenu, da bo izvedel pregled na kraju samem, ali o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku.

Na osnovi vložnikovih informacij iz prvega pododstavka se zahtevek za pomoč prilagodi tako, da odraža dejansko stanje.

Člen 28

Povračilo neupravičenih plačil in kazni

1.   Če pride do neupravičenega plačila, se smiselno uporabi člen 80 Uredbe Komisije(ES) št. 1122/2009 (11).

2.   Kjer je prišlo do neupravičenega plačila zaradi lažne izjave, lažnih dokumentov ali resne malomarnosti vložnika, se naloži kazen, ki je enaka znesku neupravičenega plačila z obrestmi, izračunanimi v skladu s členom 80(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

Člen 29

Višja sila in izjemne okoliščine

V primerih višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se smiselno uporablja člen 75 Uredbe (ES) št. 1122/2009.

POGLAVJE III

SPREMLJEVALNI UKREPI

ODDELEK 1

Grafični znak

Člen 30

Pregledovanje pogojev za uporabo grafičnega znaka

Pristojni organi redno pregledujejo, ali odobreni gospodarski subjekti izpolnjujejo pogoje za uporabo grafičnega znaka iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) št. 179/2014 in obveznosti iz člena 6(4) navedene delegirane uredbe.

Pristojni organi lahko izvajanje navedenih pregledov prenesejo na organe, usposobljene za ta namen, ki so ustrezno tehnično usposobljeni in nepristranski. V takih primerih ti organi pristojnim organom redno poročajo o izvedenih pregledih.

Člen 31

Zloraba in oglaševanje grafičnega znaka

Države članice uporabljajo ustrezne obstoječe nacionalne predpise, da preprečijo in po potrebi kaznujejo zlorabo grafičnega znaka ali sprejmejo za to potrebne ukrepe. Komisijo na njeno zahtevo obvestijo o ukrepih, ki se uporabljajo.

Države članice zagotovijo ustrezno oglaševanje grafičnega znaka in proizvodov, za katere se ta lahko uporablja.

Člen 32

Nacionalni ukrepi

1.   Pristojni organi sprejmejo vse dodatne upravne ukrepe, potrebne za upravljanje sheme grafičnega znaka. Navedeni ukrepi lahko zajemajo predvsem zaračunavanje pristojbine odobrenim gospodarskim subjektom, da se pokrijejo stroški tiskanja grafičnega znaka ter upravni stroški in stroški inšpekcijskih pregledov.

2.   Pristojni organi Komisijo na njeno zahtevo obvestijo o službah ali, kadar je ustrezno, organih, pristojnih za odobritev iz člena 6(3) Delegirane uredbe (EU) št. 179/2014 in za izvajanje zahtevanih pregledov iz tega oddelka, ter o dodatnih ukrepih iz odstavka 1 tega člena.

3.   Komisijo pristojni organi obvestijo o vsaki podelitvi pravice do uporabe grafičnega znaka, pri čemer navedejo ime in sedež proizvajalca, proizvode in obdobje, za katero je bila pravica podeljena.

Obvestila iz tega odstavka se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

ODDELEK 2

Živalski proizvodi

Člen 33

Živinoreja

1.   Pri uvozu mladega goveda moškega spola s poreklom iz tretjih držav in z oznakami KN 0102 29 05, 0102 29 29 ali 0102 29 49, namenjenega pitanju in potrošnji v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, se carina ne plačuje, dokler stalež lokalnega mladega goveda moškega spola ne doseže ravni, ki zagotavlja ohranjanje in razvoj lokalne proizvodnje govejega in telečjega mesa.

2.   Da bi bil upravičen do oprostitve iz odstavka 1, mora uvoznik ali vložnik dokazati, da izpolnjuje pogoje iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) št. 179/2014, s predložitvijo:

(a)	pisne izjave ob prispetju živali v francoske čezmorske departmaje ali na Madeiro o tem, da je govedo namenjeno pitanju na tamkajšnjem območju v obdobju vsaj 120 dni od dejanskega dneva prispetja in da bo pozneje tam tudi porabljeno;

(b)	pisne zaveze, sprejete ob prispetju živali, da bo pristojne organe v enem mesecu od dneva prispetja obvestil o kmetijskih gospodarstvih, kjer se bodo živali pitale.

ODDELEK 3

Uvoz tobaka na kanarske otoke

Člen 34

Oprostitev carin za tobak

1.   Letno obdobje za izračun največje letne količine tobaka, ki je oproščena uvoznih dajatev pri neposrednem uvozu na Kanarske otoke, kakor je navedeno v tretjem pododstavku člena 29(1) Uredbe (EU) št. 228/2013, poteka od 1. januarja posameznega leta do 31. decembra istega leta.

2.   Količine surovega tobaka in tobačnih polizdelkov iz člena 29(1) Uredbe (EU) št. 228/2013 se preračunajo v količine nepredelanega razpecljanega tobaka na podlagi koeficientov ekvivalentnosti za zadevne proizvode iz Priloge VII k tej uredbi.

Člen 35

Pogoji za oprostitev

1.   Pri uvozu proizvodov iz Priloge VII se predloži potrdilo o oprostitvi. Razdelek 20 potrdila in zahtevka za potrdilo vsebuje eno od navedb iz dela J Priloge I.

Razen kadar je drugače določeno v tej uredbi, se smiselno uporabljajo členi 3, 7 do 10, 12 in 16 te uredbe, člen 1 Delegirane uredbe (EU) št. 179/2014 ter člen 12(2) in člen 18 Uredbe (EU) št. 228/2013.

2.   Pristojni organi zagotovijo, da se proizvodi iz Priloge VII uporabljajo v skladu z ustreznimi pravili Unije, zlasti s členi 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Plačilo pomoči

Po pregledu zahtevkov za pomoč in zadevnih spremnih dokumentov ter izračunu zneska, ki se dodeli v okviru programov POSEI iz poglavja II Uredbe (EU) št. 228/2013, pristojni organi izplačajo pomoč za določeno koledarsko leto:

(a)	za pomoč iz posebnega režima preskrbe, za ukrepe v zvezi z uvozom živih živali in preskrbo z njimi ter ukrepe iz člena 9 Delegirane uredbe (EU) št. 179/2014 skozi vse leto;

(b)	v primeru neposrednih plačil v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013;

(c)	v primeru drugih plačil v obdobju med 16. oktobrom tekočega leta in 30. junijem naslednjega leta.

Člen 37

Kazalniki uspešnosti

Države članice vsako leto sporočijo Komisiji vsaj podatke v zvezi s kazalniki uspešnosti, določenimi v Prilogi VIII, za vsako od svojih najbolj oddaljenih regij.

Navedeni podatki se sporočijo v okviru letnega poročila o izvajanju iz člena 32(2) Uredbe (EU) št. 228/2013.

Člen 38

Obvestila

1.   Kar zadeva posebni režim preskrbe, pristojni organi najpozneje zadnji dan meseca, ki sledi koncu vsakega četrtletja, Komisiji sporočijo naslednje podatke, ki so na voljo na navedeni dan in ki se nanašajo na postopke, izvedene v prejšnjih mesecih v zvezi z oceno preskrbe za zadevno koledarsko leto, za posamezni proizvod in oznako KN ter po potrebi za posamezni namembni kraj:

(a)	količine, razvrščene glede na to, ali so uvožene iz tretjih držav ali odpremljene iz Unije;

(b)	znesek pomoči in dejansko plačanih izdatkov za posamezni proizvod ter po potrebi za posamezni namembni kraj;

(c)	količine, za katere niso bila uporabljena dovoljenja in potrdila, razvrščene po kategorijah dovoljenj ali potrdil;

(d)	katere koli količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene v skladu s členom 13, ter zneske na enoto in skupne zneske povrnjene pomoči;

(e)	katere koli količine, ponovno izvožene ali ponovno odpremljene po predelavi v skladu s členom 15;

(f)	prenose znotraj celotne količine za vsako kategorijo proizvodov in spremembe predhodnih ocen preskrbe v zadevnem obdobju;

(g)	razpoložljivo stanje in stopnjo uporabe.

Podatki iz prvega pododstavka se navedejo na podlagi uporabljenih dovoljenj in potrdil. Končni podatki o oceni preskrbe za vsako koledarsko leto se sporočijo Komisiji najpozneje do 31. maja naslednjega leta.

2.   Kar zadeva podporo lokalne proizvodnje, države članice obvestijo Komisijo:

(a)	o prejetih zahtevkih za pomoč in zadevnih zneskih za preteklo koledarsko leto najpozneje do 30. aprila vsako leto;

(b)	o dokončno upravičenih zahtevkih za pomoč in zadevnih zneskih za preteklo koledarsko leto najpozneje do 31. julija vsako leto.

3.   Obvestila iz tega člena se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

4.   Tudi obvestila iz členov 23(3) in 32(1) Uredbe (EU) št. 228/2013 se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

Člen 39

Poročilo

1.   Poročilo iz člena 32(2) Uredbe (EU) št. 228/2013 med drugim vsebuje naslednje informacije:

(a)	vse pomembne spremembe družbeno-gospodarskega in kmetijskega okolja;

(b)	povzetek razpoložljivih fizičnih in finančnih podatkov o izvajanju vsakega ukrepa, skupaj z analizo podatkov in po potrebi predstavitvijo in analizo sektorja, na katerega se ukrep nanaša;

(c)	napredek glede ukrepov in prednostnih nalog v zvezi s posebnimi in splošnimi cilji na datum predložitve poročila z uporabo količinskih kazalcev;

(d)	kratko predstavitev vseh večjih težav pri upravljanju in izvajanju ukrepov;

(e)	pregled rezultatov vseh teh ukrepov ob upoštevanju njihovih vzajemnih povezav;

(f)

za posebni režim preskrbe: (i) podatke in analizo gibanja cen in načina, kako so bile dodeljene ugodnosti prenesene naprej, ter ukrepe in preglede, izvedene za zagotovitev prenosa v skladu s členom 6 te uredbe, (ii) ob upoštevanju drugih obstoječih pomoči analizo sorazmernosti pomoči glede na dodatne stroške prevoza v najbolj oddaljene regije in glede na cene, ki se uporabljajo za izvoz v tretje države, v primeru proizvodov za predelavo in kmetijskih vložkov pa tudi glede na dodatne stroške zaradi otoške lege in oddaljenosti;

(g)	navedbo stopnje doseganja ciljev, določenih za vsakega od ukrepov, ki jih vsebuje program, ki temelji na objektivnih kazalnikih;

(h)	podatke o letni oceni preskrbe zadevne regije, med drugim glede potrošnje, razvoja staleža, proizvodnje in trgovine;

(i)	podatke o dejansko dodeljenih zneskih za izvedbo ukrepov programa na podlagi meril, ki jih določijo države članice, kot so število upravičenih proizvajalcev, število živali, ki jih zajema plačilo, upravičena površina ali število zadevnih gospodarstev;

(j)	informacije o finančnem izvajanju vsakega ukrepa v programu;

(k)	statistične podatke o pregledih, ki so jih izvedli pristojni organi, ter o morebitnih naloženih kaznih;

(l)	pripombe zadevne države članice o izvajanju programa;

(m)	letne podatke o kazalnikih uspešnosti iz člena 37 te uredbe.

2.   Poročilo iz odstavka 1 se Komisiji pošlje v skladu z Uredbo (ES) št.792/2009.

Člen 40

Spremembe programov

1.   Spremembe vsakega programa POSEI se predložijo v odobritev Komisiji in se ustrezno utemeljijo, zlasti z navedbo naslednjih informacij:

(a)	razlogov za morebitne težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo programa;

(b)	pričakovanih učinkov spremembe;

(c)	posledic za financiranje in preverjanje obveznosti.

Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščinah države članice predložijo predloge za spremembe programov le enkrat na koledarsko leto in le enkrat za vsak program. Te predloge sprememb Komisija prejme najpozneje do 30. septembra vsako leto.

Če Komisija predlaganim spremembam ne ugovarja, se te uporabljajo od 1. januarja leta, ki sledi letu, v katerem so bile sporočene.

Take spremembe se lahko uporabljajo prej, če Komisija pred datumom iz tretjega pododstavka državi članici pisno potrdi, da so sporočene spremembe v skladu z zakonodajo Unije.

Če sporočena sprememba ni v skladu z zakonodajo Unije, Komisija pred datumom, navedenim v tretjem pododstavku, obvesti državo članico, da se sporočena sprememba ne uporablja, dokler Komisija ne prejme spremembe, ki se lahko opredeli kot skladna z zakonodajo Unije.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija ločeno ovrednoti naslednje predloge sprememb držav članic in se najpozneje v štirih mesecih po njihovi predložitvi odloči o njihovi odobritvi v skladu s postopkom iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 228/2013:

(a)	pristop nove najbolj oddaljene regije;

(b)	vključitev novih skupin proizvodov, za katere bo veljal posebni režim preskrbe, ali novih ukrepov za pomoč lokalni kmetijski proizvodnji v splošni program; in

(c)	povečanje ravni enote podpore, ki je že bila odobrena za vsak obstoječi ukrep, za več kot 50 % zneska, ki se uporablja v trenutku predložitve predloga spremembe.

Brez poseganja v postopek iz odstavka 1 lahko države članice predložijo predloge sprememb iz tega odstavka enkrat na koledarsko leto in na program. Predloge sprememb iz tega odstavka Komisija prejme najpozneje do 31. julija v letu pred njihovo uporabo.

Tako odobrene spremembe se uporabljajo od 1. januarja leta, ki sledi letu predloga spremembe, ali od dneva, ko je izrecno določen v odločitvi o odobritvi.

3.   Države članice lahko uvedejo naslednje spremembe brez uporabe postopka iz odstavka 1, če o njih obvestijo Komisijo:

(a)	pri predhodnih ocenah preskrbe: spremembe posameznih ravni pomoči za največ 20 % ali spremembe količin zadevnih proizvodov, zajetih v oceni preskrbe, in posledično celotnega zneska pomoči za podporo posamezne linije proizvodov;

(b)

v zvezi z vsemi ukrepi: spremembe do 20 % dodeljenih finančnih sredstev za vsak posamezni ukrep, brez poseganja v zgornje finančne meje iz člena 30 Uredbe (EU) št. 228/2013 in pod pogojem, da so take prilagoditve sporočene najpozneje do 30. aprila leta, ki sledi koledarskemu letu, na katerega se nanaša spremenjena dodelitev finančnih sredstev; ter

(c)	spremembe na podlagi sprememb oznak in poimenovanj, določenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (12), ki se uporabljajo za identificiranje proizvodov, za katere je bila odobrena pomoč, če navedene spremembe ne pomenijo spremembe proizvodov samih.

4.   Spremembe iz odstavka 3 začnejo veljati šele po tem, ko jih Komisija prejme. So ustrezno razložene in utemeljene ter se lahko uvedejo le enkrat na leto, razen v naslednjih primerih:

(a)	višja sila ali izredne okoliščine;

(b)	sprememba količine proizvodov, za katere velja režim preskrbe;

(c)	spremembe na podlagi sprememb oznak in poimenovanj, določenih v Uredbi (EGS) št. 2658/87.

5.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a)	„ukrep“ pomeni združitev shem pomoči in ukrepov, potrebnih za doseganje enega ali več ciljev posameznega programa, ki predstavlja proračunsko vrstico, za katero se določi dodelitev finančnih sredstev v finančni preglednici iz člena 5(a) Uredbe (EU) št. 228/2013;

(b)	„skupina proizvodov“ pomeni vse proizvode z enakima prvima dvema števkama oznake KN, kakor je določeno v Uredbi (EGS) št. 2658/87.

6.   Obvestila iz tega člena se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

Člen 41

Znižanje predplačil

Kadar so podatki, ki jih države članice predložijo Komisiji v skladu s členoma 38 in 39, nepopolni ali če se ne upošteva časovna omejitev za njihovo predložitev, lahko Komisija brez poseganja v splošna pravila o proračunski disciplini začasno in pavšalno zniža predplačila, vknjižena pod odhodke za kmetijstvo.

Člen 42

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 78, 20.3.2013, str. 23.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 42, 14.2.2006, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 793/2006 z dne 12. aprila 2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 145, 31.5.2006, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 179/2014 z dne 6. novembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede registra gospodarskih subjektov, zneska pomoči za trženje proizvodov izven regije njihove proizvodnje, grafičnega znaka, oprostitve od plačila uvoznih dajatev za določeno govedo ter financiranja določenih ukrepov, povezanih s posebnimi ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (Glej stran 3 tega Uradnega lista.).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (UL L 114, 26.4.2008, str. 3).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 612/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 186, 17.7.2009, str. 1).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

(8)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1276/2008 z dne 17. decembra 2008 o nadzoru s fizičnimi pregledi pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski (UL L 339, 18.12.2008, str. 53).

(10)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L 316, 2.12.2009, str. 65).

(12)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

---

---

---

---

---

---

---

---

---