1.

2.

1.

2.

3.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

8-1.

8-2.

8-3.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

17-1.

17-2.

17-3.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

1.

2.

3.

4.

5.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

6-1.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

1.

2.

3.

4.

5.

5-1.

5-2.

5-3.

6.

7.

8.

8a.

9.

10.

11.

12.

13.

1.

1.

Če je izrecno določeno, se pravila te priloge uporabljajo za nove in obstoječe potniške ladje razredov A, B, C in D, ki opravljajo potovanja v teritorialnih morskih vodah, ob upoštevanju področja uporabe te direktive, kot je določeno v členu 3.

2.

Nove ladje razreda B, C in D z dolžino, manjšo od 24 metrov, morajo izpolnjevati zahteve pravil II-1/B/2 do II-1/B/8 in II-1/B/10 te priloge, razen če uprava države zastave, pod katero so te ladje upravičene pluti, zagotavlja, da izpolnjujejo nacionalne predpise države zastave ter da ti predpisi zagotavljajo enako stopnjo varnosti.

3.

Če se določbe te priloge ne uporabljajo za nove ladje krajše od 24 metrov, uprava države zastave zagotovi, da se enaka stopnja varnosti za take ladje zagotovi z izpolnjevanjem nacionalnih predpisov.

4.

Za obstoječe ladje razreda C in D ni potrebno, da izpolnjujejo pravila Poglavja II-1 in II-2 te priloge, če uprava države zastave, pod katero so te ladje upravičene pluti, zagotavlja, da izpolnjujejo nacionalne predpise države zastave in da ti predpisi zagotavljajo enako stopnjo varnosti.

5.

Poleg tega, če se zdi neizvedljivo in/ali nerazumno, ladjam razredov B, C in D, krajšim od 24 metrov, ni treba izpolnjevati naslednjih pravil iz poglavja II-1: v delu B pravila 10, v delu C pravil 4, 9 in 10 ter v delu E pravil od 1 do 9. Uprava države zastave zagotovi, da se enaka stopnja varnosti za take ladje zagotovi z izpolnjevanjem nacionalnih predpisov.

6.

Ne glede na določbe člena 6.1(b) ladjam razreda D, ki svojega potovanja ne razširijo na območje zunaj morskega območja A 1, kakor je opredeljeno v pravilu IV/2.12 Konvencije SOLAS iz leta 1974, ni treba izpolnjevati zahtev za prevoz iz poglavja IV Konvencije SOLAS iz leta 1974, ampak morajo izpolnjevati vsaj določbe poglavja IV te priloge.

7.

Določbe o preglednosti poveljniškega mostu iz pravila V/22 Konvencije SOLAS iz leta 1974, kolikor je to izvedljivo in smiselno, se uporabljajo tudi za ladje, krajše od 55 metrov, pri čemer ‚dolžina‘ ustreza njeni opredelitvi iz pravila V/2 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

8.

Kadar koli se v tej prilogi za obstoječe ladje zahteva uporaba resolucije IMO, za ladje, izdelane največ dve leti po datumu sprejetja take resolucije s strani IMO, ni potrebno, da so v skladu s tako resolucijo, če izpolnjujejo morebitno(-e) še veljavno(-e) prejšnjo(-e) resolucijo(-e).

9.

Med večja popravila, spremembe in predelave spadajo na primer:

10.

Navedba ‚(pravilo…)‘, ki sledi številnim naslovom pravil v tej prilogi, se nanaša na pravila Konvencije SOLAS iz leta 1974, na katerih temeljijo pravila te priloge, tj.:

.1   Poglavje II-1: del A-1 se sklicuje na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz leta 2006;

.2   Poglavje II-1: dela A in B se sklicujeta na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1996/1998;

.3   Poglavje II-2: pravili 1 in 2 iz dela A se sklicujeta na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1999/2000. Pravilo 1.3 se sklicuje na del F (Alternative designs and equipments – Alternativna oblika in ureditve) spremenjenega poglavja II-2 (spremembe iz leta 2000) v Konvenciji SOLAS iz leta 1974 za nove ladje, izdelane 1. januarja 2003 ali pozneje. Poglavje II-2: pravila od 3 do 16 iz dela A in pravila od 1 do 18 iz dela B se sklicujejo na Konvencijo SOLAS, vključno z njenimi spremembami iz let 1996/1998;

.4   poglavje III: sklicevanje na spremembe Konvencije SOLAS iz let 1996/1998 in spremembe iz let 2001–2003.

11.

Določbe, ki se uporabljajo za LADJE RAZREDA A, so v:

12.

Določbe, ki se uporabljajo za RO-RO POTNIŠKE LADJE RAZREDA A:

poglavje II-1/B, pravili 17-2 in 20.

.1

.2

Dolžina ladje je dolžina, merjena med navpičnima črtama skozi skrajne točke najvišje pregradne tovorne črte.

.3

Širina ladje je največja širina med zunanjimi robovi reber na najvišji pregradni tovorni črti ali pod njo.

.4

Ugrez je navpična razdalja od zgornjega roba gredlja na polovici dolžine ladje do zadevne pregradne tovorne črte.

.5

Nosilnost je razlika v tonah med izpodrivom ladje na poletni tovorni črti v vodi s specifično težo 1,025 in težo prazne ladje.

.6

Teža prazne ladje je izpodriv ladje v tonah brez tovora, goriva, mazalnega olja, balastne vode, sveže vode in pitne vode v rezervoarjih, uporabne preskrbe ter potnikov, posadke in njihovega imetja.

.7

Pregradni krov je najvišji krov, do katerega dosegajo prečne nepropustne pregraje.

.8

Mejna ugrezna črta je na boku označena črta, debela najmanj 76 mm, pod zgornjim robom pregradnega krova.

.9

Poplavnost prostora je odstotek tistega prostora, ki ga lahko zavzame voda. Prostornina prostora, ki seže nad ugrezno mejno črto, se meri samo do višine te črte.

.10

Strojnica je prostor, ki seže od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte, kakor tudi med končnimi glavnimi neprepustnimi prečnimi pregrajami, ki obdajajo prostore, v katerih so glavni pogonski in pomožni pogonski stroji ter kotli, ki so namenjeni za potrebe pogona.

.11

Prostori za potnike so tisti prostori, ki so predvideni za namestitev in uporabo potnikov, razen prostorov za prtljago, zaloge, živež in poštne pošiljke.

.12

Neprepusten v zvezi s konstrukcijo pomeni zmožen preprečiti prehod vode skozi konstrukcijo v kateri koli smeri pod pritiskom vode, ki bi lahko nastal v nepoškodovanem ali poškodovanem stanju.

.13

Odporen na vremenske vplive pomeni, da voda ne bo prodrla v ladjo pod nobenimi pogoji na morju.

.14

Ro-ro potniška ladja pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kakor so opredeljeni v pravilu II-2/A/2.

.1

.2

Strojna naprava za pogon krmilne naprave je:

.3

Pomožna krmilna naprava je naprava, razen katerega koli dela glavne krmilne naprave, ki je potrebna za krmiljenje ladje v primeru okvare glavne krmilne naprave, vendar ne vključuje krmilne ročice, kvadranta ali komponent, ki služijo enakemu namenu.

.4

Normalni plovni in bivalni pogoji so pogoji, pod katerimi so ladja kot celota, stroji, naprave, sredstva in pripomočki, ki zagotavljajo pogon, sposobnost krmiljenja, varno plovbo, varnost pred požarom in poplavo, notranje in zunanje komunikacije ter signale, ter sredstva za reševanje in vitli rešilnih čolnov, pa tudi predvidene naprave za udobno bivanje delovno urejeni in normalno delujejo.

.5

Izredne razmere so razmere, v katerih katere koli storitve, potrebne za normalne pogoje za delovanje in bivanje, ne delujejo zaradi izpada glavnega vira električne energije.

.6

Glavni vir električne energije je vir, namenjen oskrbi z električno energijo glavne stikalne plošče za razdeljevanje do vseh naprav, ki so potrebne za ohranjanje ladje v normalnih pogojih za delovanje in bivanje.

.7

Stanje ladje v mirovanju je stanje, ko glavni pogonski stroj, kotli in pomožne naprave ne obratujejo zaradi pomanjkanja energije.

.8

Glavna generatorska postaja je prostor, v katerem je glavni vir električne energije.

.9

Glavna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se neposredno napaja iz glavnega vira električne energije in je namenjena razdeljevanju električne energije porabnikom na ladji.

.10

Zasilna stikalna plošča je stikalna plošča, ki se v primeru izpada glavnega električnega napajalnega sistema neposredno napaja iz zasilnega vira električne energije ali prehodnega vira zasilne energije in je namenjena razdeljevanju električne energije zasilnim napravam.

.11

Zasilni vir električne energije je vir električne energije, namenjen za napajanje zasilne stikalne plošče v primeru izpada napajanja iz glavnega vira električne energije.

.12

Najvišja servisna hitrost pri vožnji naprej je največja hitrost, katero ladja ohranja pri plovbi pri največjem ugrezu ladje.

.13

Najhitrejša zadenjska hitrost je hitrost, ki jo ladja lahko doseže pri načrtovanem največjem zadenjskem pogonu pri največjem ugrezu ladje.

.14(a)

Strojnice so vse strojnice kategorije A in drugi prostori, v katerih so pogonski stroji, kotli, naprave za tekoče gorivo, parni in zgorevalni motorji, generatorji in večji električni stroji, črpalne postaje za gorivo, stroji za hlajenje, stabilizacijo, ventilacijo in klimatizacijo, podobni prostori ter dostopi do njih.

.14(b)

Strojnice kategorije A so vsi prostori in dostopi do teh prostorov, v katerih so:

.15

Pogonski sistem je hidravlična oprema, namenjena oskrbi z energijo za obračanje krmilne osi, ki sestoji iz strojne naprave ali strojnih naprav za pogon krmilne naprave, skupaj s pripadajočimi cevovodi in opremo ter krmilnim stikalom. Pogonski sistemi si lahko delijo skupne mehanične elemente, t. j. krmilno ročico, kvadrant in krmilno os ali dele, ki služijo istemu namenu.

.16

Kontrolne postaje so tisti prostori, v katerih so ladijski radio, glavna navigacijska oprema ali zasilni vir energije ali v katerih je naprava za registriranje požara ali za krmiljenje opreme za gašenje požara.

.1

To pravilo se uporablja za materiale, ki se uporabljajo za strukturo, stroje, električne napeljave in opremo, ki so zajeti v pravilih v tej prilogi.

.2

Pri vseh ladjah je nova vgradnja materialov, ki vsebujejo azbest, prepovedana.

.1

Zbirka konstrukcijskih risb, ki prikazujejo ladjo, kot je bila zgrajena, in drugih načrtov, ki prikazujejo naknadne spremembe strukture, se hrani na krovu ladij, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje.

.2

Dodatno zbirko takih risb hrani podjetje na obali, kot je opredeljeno v pravilu IX/1.2 Konvencije SOLAS iz leta 1974.

.3

Sklicevanje na okrožnico IMO MSC/Circ.1135 o ‚Konstrukcijskih risbah, ki se hranijo na krovu in na obali‘.

.1

Na ladjah bodo sistemi, oprema in pribor z zadostno varno delovno obremenitvijo, da omogočajo varno izvajanje vseh postopkov pri vleki in privezu, ki so povezani z normalnim obratovanjem ladje.

.2

Sistemi, oprema in pribor, zagotovljeni v skladu z odstavkom 1, ustrezajo standardom, ki so skladni s klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 14(2) Direktive 94/57/ES.

.3

Sklicevanje na okrožnico IMO MSC/Circ.1175 o ‚Smernicah o opremi za vleko in privez na ladjah‘.

.4

Na vsakem kosu pribora ali opreme, zagotovljenem v skladu s tem pravilom, bodo jasno označene vse omejitve, povezane z njegovo varno uporabo, pri tem pa bo upoštevano, kako močno je pritrjen na ladijsko strukturo.

(a)

Območje pod krivuljo vzravnalnega vzvoda (GZ krivulja) ni manjše od:

(b)

Vzravnalni moment GZ je vsaj 0,20 metra pod kotom nagiba, enakim ali večjim od 30 °.

(c)

Največji vzravnalni moment GZ nastane pod kotom nagiba, za katerega je zaželeno, da je večji od 30 °, vendar ne manjši od 25 °.

(d)

Začetna diagonalna metacentrična višina ni manjša od 0,15 metra.

.1

Poplavna dolžina za določeno točko je največji del dolžine ladje, s središčem v zadevni točki, ki je lahko poplavljen, ob spodaj navedeni predpostavki poplavnosti, da ladja ni potopljena pod mejno ugrezno črto.

.2

Na ladjah, ki nimajo neprekinjenega pregradnega krova, se lahko poplavna dolžina za vsako točko določi na podlagi predpostavljene neprekinjene mejne ugrezne črte, ki v nobeni točki ni manjša od 76 mm pod zgornjo površino krova na boku ladje, do katere so zadevne pregrade in zunanja oplata neprepustno izvedene.

.3

Če je del predpostavljene mejne črte znatno pod krovom, do katerega vodjo pregrade, lahko uprava države zastave dovoli omejene odmike pri neprepustnosti za tiste dele pregrad, ki so nad mejno ugrezno črto in neposredno pod višjim krovom.

1,0, če sme ladja prevažati manj kot 400 oseb, in

1,0, če sme ladja prevažati 400 oseb ali več in ima dolžino L < 55, in

0,5, če sme ladja prevažati 400 oseb ali več.

.1

Če v enem delu ladje ali več neprepustne pregrade segajo do višjega krova kakor v ostalem delu ladje in se to povečanje višine pregrade želi izkoristiti pri izračunu poplavne dolžine, se smejo uporabiti ločene mejne ugrezne črte za vsak takšen del ladje pod pogojem:

.2

Dolžina enega oddelka sme biti večja od dovoljene dolžine, določene z določbami pravila 4, če dolžina skupaj z dolžino sosednjega oddelka ne presega bodisi poplavne dolžine bodisi dvojne dovoljene dolžine, glede na nižjo vrednost.

.3

Ena glavnih prečnih pregrad lahko ima vdolbino, če so vsi deli vdolbine med dvema navpičnima ravninama na obeh straneh ladje na razdalji od oplate, ki je enaka petini širine ladje in merjena pravokotno na simetralo ladje na višini najvišje pregradne tovorne črte. Če je kateri del vdolbine zunaj navedenih meja, se šteje za stopnico v skladu z odstavkom 6.

.4

Če ima katera od glavnih prečnih pregrad vdolbino ali stopnico, se pri določanju pregrajevanja uporabi ekvivalentna ravna pregrada.

.5

Če je glavni prečni neprepustni oddelek tudi sam pregrajen in če se lahko uprava države zastave prepriča, da po predpostavljeni bočni poškodbi, ki bi segala v dolžino 3,0 metrov ter 3 % dolžine ladje ali 11,0 metrov ali 10 % dolžine ladje, glede na manjšo vrednost, ne bo poplavljen ves prostor glavnega oddelka, je mogoče dovoliti sorazmerno povečanje dovoljene dolžine, ki bi bila sicer določena za takšen oddelek. V takem primeru količina dejanskega vzgona, predpostavljenega na nepoškodovani strani, ne sme biti večja od predpostavljenega na poškodovani strani.

Ta odstavek se uporabi le, če ni pričakovati preprečitve izpolnjevanja pravila 8.

.6

Ena od glavnih prečnih pregrad lahko ima stopnico, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

.7

Na ladjah dolžine najmanj 100 metrov je ena glavnih prečnih pregrad za prestrezno pregrado postavljena tako, da njena oddaljenost od premične navpičnice ne znaša več od dovoljene dolžine oddelka.

.8

Če je razdalja med dvema glavnima sosednjima prečnima pregradama ali njunima ekvivalentnima ravnima pregradama ali razdalja med navpičnimi ravninami, ki gredo skozi najbližje stopničaste dele pregrad, manjša od 3,0 metrov ter 3 % dolžine ladje ali 11,0 metrov ali 10 % dolžine ladje, glede na manjšo vrednost, se šteje, da je samo ena od teh pregrad del pregrajevanja ladje.

.9

Če je določeni faktor pregrajevanja enak 0,50, skupna dolžina katerih koli dveh sosednjih oddelkov ne sme biti večja od poplavne dolžine.

.1.1

Predvideti je treba takšno stabilnost nepoškodovane ladje v vseh pogojih obratovanja, da lahko vzdrži popolno poplavljanje katerega koli glavnega oddelka, za katerega se zahteva, da je v okviru poplavne dolžine.

.1.2

Če sta dva sosednja glavna oddelka ločena s stopničasto pregrado, ki ustreza določbam pravila 7.6.1, je stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko prenese poplavljanje teh dveh sosednjih glavnih oddelkov.

.1.3

Če je določeni faktor pregrajevanja 0,50, mora biti stabilnost v nepoškodovanem stanju takšna, da ladja lahko vzdrži poplavljanje katerih koli dveh sosednjih glavnih oddelkov.

.2.1

Določbe pododstavka .1 se določijo z izračunom v smislu odstavka .3, .4 in .6 ter ob upoštevanju razmerja in glavne značilnosti ladje ter mesta in oblike poškodovanih oddelkov. Pri teh izračunih je treba predpostaviti, da je ladja glede na stabilnost v najbolj neugodnih pogojih obratovanja.

.2.2

Če se predlaga postavitev krovov, notranjih oplat ali vzdolžnih pregrad zadostne neprepustnosti, da zares omejijo vdiranje vode, se take omejitve pri izračunih upoštevajo v ustrezni meri.

.2.3

Zahtevana stabilnost v končnem stanju po poškodbi in po izravnavi, če je predvidena, se določi na naslednji način:

.2.3.3

Vzravnalni moment ostanka se dobi znotraj območja pozitivne stabilnosti, ob upoštevanju največjega od naslednjih nagibnih momentov: .1 množice vseh potnikov na eno stran; .2 spuščanja vseh popolnoma napolnjenih reševalnih plovil s sošico na eni strani; .3 zaradi pritiska vetra; z naslednjo formulo: V nobenem primeru pa vzravnalni moment ne sme biti manjši od 0,10 metrov.

.2.4

Kadar nastane večje postopno poplavljanje, to je kadar povzroči hitro zmanjševanje vzravnalnega momenta 0,04 metrov ali več, se šteje, da je krivulja vzravnalnega momenta končana pod kotom, pod katerim se pojavi postopno poplavljanje, območje in površina, navedena v .2.3.1 in .2.3.2, pa se merita do tega kota.

.2.5

Če ima postopno poplavljanje omejen obseg in se ne nadaljuje neprekinjeno ter povzroča sprejemljivo počasno zmanjševanje vzravnalnega momenta, ki je manjši od 0,04 metrov, se preostanek krivulje delno priseka, ob predpostavki, da je postopno poplavljen prostor tako poplavljen od začetka.

.2.6

V vmesnih stopnjah poplavljanja je največji vzravnalni moment vsaj 0,05 metra in obseg pozitivnih vzravnalnih momentov vsaj 7. V vseh primerih je treba predpostavljati le eno razpoko v trupu in le eno prosto površino.

.3

Če nastane poškodba, se pri izračunu stabilnosti upoštevata prostorska in površinska poplavnost, kakor sledi:

Večjo površinsko poplavnost je treba predpostaviti za tiste prostore, ki blizu poškodovane vodne črte nimajo veliko prostorov za namestitev potnikov in posadke ali strojev in prostorov, ki v glavnem niso zavzeti s kakršno koli večjo količino tovora ali zalog.

.4

Predpostavljeni obseg poškodbe je:

.5

Nesimetrično poplavljanje je treba z ustreznimi napravami zmanjšati na najmanjšo mero. Če je treba izravnavati velike kote prečnih nagibov, se, če je to izvedljivo, uporabijo sredstva z avtomatičnim delovanjem, vendar je treba vedno, kadar obstajajo krmila za napravo za prečno poplavljanje, s takšno napravo ravnati z mesta nad pregradnim krovom. Za nove ladje razreda B, C in D največji kot prečnega nagiba po poplavljanju, vendar pred izravnavo ne sme presegati 15 °. Če se zahtevajo naprave za prečno poplavljanje, čas za izravnavo ne sme preseči 15 minut. Ustrezna navodila za uporabo naprav za izravnavo nagiba morajo biti poslana poveljniku ladje.

.6

Končno stanje ladje po poškodbi in izvedeni izravnavi v primeru nesimetričnega poplavljanja:

.7

Poveljnik ladje ima na voljo podatke, potrebne za ohranitev zadostne stabilnosti ladje v nepoškodovanem stanju v pogojih obratovanja, da lahko ladja vzdrži kritično poškodbo. Na ladjah z napravami za prečno poplavljanje je poveljnik ladje seznanjen s pogoji stabilnosti, na podlagi katerih so opravljeni izračuni prečnega nagiba, in opozorjen, da bi utegnila ladja ob manj ugodnih pogojih stabilnosti v poškodovanem stanju dobiti prevelik nagib.

.8

Podatki iz odstavka .7, ki poveljniku ladje omogočajo, da ohrani zadostno stabilnost ladje v nepoškodovanem stanju, vsebujejo informacije o največji dovoljeni višini težišča ladje nad gredljem (KG) ali najmanjši dovoljeni metacentrični višini (GM) za območje ugrezov ali izpodrivov, ki zadostujejo za vključitev vseh pogojev obratovanja. Informacije prikazujejo vpliv različnih prevesov ob upoštevanju obratovalnih omejitev.

.9

Vsaka ladja ima ugrezne lestvice, ki so jasno označene na premcu in krmi. Če ugrezne označbe niso na jasno vidnem mestu ali če obratovalne omejitve določene dejavnosti otežujejo odčitavanje ugreznih oznak, se ladja opremi z zanesljivim sistemom prikaza ugreza, s katerim se lahko določa ugrez na premcu in krmi.

.10

Ko je ladja naložena in preden odpluje, poveljnik ladje določi poravnanost in stabilnost ladje ter preveri in zapiše, da ladja izpolnjuje merila stabilnosti iz ustreznih Pravil. Ugotavljanje stabilnosti ladje se vedno opravi z izračunom. Za ta namen se lahko uporabi elektronski računalnik za izračun nalaganja in stabilnosti ali enakovreden pripomoček.

.11

Uprava države zastave ne sme dovoliti odmikov od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju, razen če se dokaže, da je v vseh pogojih obratovanja metacentrična višina ladje v nepoškodovanem stanju, ki bi zadostila tem zahtevam, prevelika za predvideno obratovanje ladje.

.12

Odmiki od zahtev za stabilnost ladje v poškodovanem stanju se smejo dovoliti le izjemoma in pod pogojem, da se uprava države zastave prepriča, da so razmerja, naprave in druge značilnosti ladje najugodnejše za stabilnost ladje po poškodbi, ki se lahko v določenih okoliščinah praktično in smiselno sprejmejo.

.1

Obstoječe ro-ro potniške ladje razreda B izpolnjujejo pravilo 8 najpozneje na datum prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v nadaljevanju, v skladu z vrednostjo A/Amax, kot je opredeljena v Prilogi k okrožnici MSC/Circ.574 ‚Postopek izračuna za ocenitev lastnosti glede sposobnosti preživetja obstoječih ro-ro potniških ladij, kadar se uporablja poenostavljena metoda, temelječa na pravilu A.265 (VIII)‘.

.1

nove ro-ro potniške ladje, ki smejo prevažati 400 oseb ali več, izpolnjujejo določbe odstavka .2.3 pravila II-1/B/8, ob domnevi poškodbe kjer koli na dolžini ladje L, in

.2

obstoječe ro-ro potniške ladje, ki smejo prevažati 400 oseb ali več, izpolnjujejo zahteve odstavka 1 najpozneje do datuma prvega rednega pregleda po datumu izpolnitve, ki je predpisan v pododstavku .2.1, .2.2 ali .2.3, odvisno od tega, kateri je poznejši:

.1

Ladja je opremljena s pregrado prednjega pretežnega tanka ali prestrezno pregrado, ki je nepropustna do pregradnega krova. Ta pregrada je postavljena na razdalji od premične navpičnice, ki ni manjša od 5 % dolžine ladje in ni večja od 3 metrov ter 5 % dolžine ladje.

.2

Če kakšen del ladje pod vodno črto sega čez premično navpičnico, npr. balonasti premec, se razdalje, določene v odstavku 1, merijo od točke:

.3

Če je ladja opremljena z dolgo sprednjo nadgradnjo, je pregrada prednjega pretežnega tanka ali prestrezna pregrada nepropustno podaljšana do naslednjega polnega krova nad pregradnim krovom. Podaljšek je nameščen tako, da izključuje možnost, da bi mu vrata premca povzročala škodo, če se vrata poškodujejo ali snamejo.

.4

Za podaljšek, ki se zahteva v odstavku .3, ni potrebna namestitev neposredno nad pregrado pod njim, če vsi deli niso nameščeni pred sprednjo mejo, določeno v odstavku 1 ali odstavku 2.

Na obstoječih ladjah razreda B pa:

.5

Rampe, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev, se ne štejejo za podaljške prestreznih pregrad.

.6

Vgradijo se tudi pregrada prednjega pretežnega tanka in pregrade, ki ločujejo strojnico od prostorov za tovor in potnike pred strojnico ali za njo in so nepropustne za vodo vse do pregradnega krova. Vendar ni nujno, da pregrada prednjega pretežnega tanka sega do pregradnega krova, če varnost ladje glede na pregrajevanje zaradi tega ni zmanjšana.

.7

Grodnične cevi za osi so vedno v nepropustno zaprtih prostorih. Tesnilo grodnične cevi je v neprepustnem predoru osi ali kakšnem drugem neprepustnem prostoru, ločenem od prostora za grodnične cevi in takšnega volumna, da se mejna ugrezna črta ne pogrezne, če pride do njegove poplavitve zaradi prepuščanja tesnila grodnične cevi.

.1

Ladje z dolžino, manjšo od 50 metrov, imajo dvojno dno, ki sega od pregrade premčnega pretežnega tanka, če je to praktično izvedljivo ter združljivo s konstrukcijo ladje in njenim normalnim obratovanjem.

.2

Ladje z dolžino najmanj 50 metrov, vendar manjšo od 61 metrov, imajo dvojno dno, ki sega najmanj od strojnice do pregrade premčnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.3

Ladje z dolžino od 61 metrov naprej, vendar manjšo od 76 metrov, imajo dvojno dno vsaj zunaj strojnice, sega pa do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.4

Ladje z dolžino 76 metrov in več imajo dvojno dno v svojem srednjem delu, ki sega do pregrad premčnega in krmnega pretežnega tanka ali kolikor mogoče blizu.

.5

Če se zahteva dvojno dno, njegova višina izpolnjuje standarde priznane organizacije, notranje dno pa sega proti bokom ladje na način, da varuje dno ladje do krivine. Ta zaščita se šteje za zadostno, če črta prereza zunanjega roba robne plošče z zunanjo oplato ladje ni pod vodoravno ravnino, ki gre skozi sečišče s sredino roba prečne diagonalne črte pod kotom 25 ° do osnovne črte in jo seka na točki, oddaljeni polovico konstrukcijske širine ladje od vzdolžne simetrale.

.6

Drenažni bazeni v dvojnem dnu, izvedeni v povezavi z drenažnimi napravami skladišč itd., niso globlji od potrebnega. Globina bazena nikoli ne presega višine dvojnega dna v simetrali ladje minus 460 mm, prav tako ti bazeni ne segajo pod vodoravno ravnino, navedeno v odstavku .2. Vendar se lahko dovoli, da bazen na zadnjem koncu predora osi sega do zunanje oplate. Druge bazene (na primer za mazalno olje pod pogonskimi stroji) lahko uprava države zastave dovoli, če meni, da takšna naprava zagotavlja zaščito, enakovredno tisti, ki jo daje dvojno dno v smislu tega pravila.

.7

Za območje neprepustnih oddelkov srednje velikosti, ki se uporabljajo izključno za prevoz tekočin, se dvojno dno ne zahteva, če po mnenju uprave države zastave varnost ladje v primeru poškodbe njenega dna ali bokov zaradi tega ni manjša.

.8

Ne glede na odstavek .1 tega pravila 10 lahko uprava države zastave odobri, da dvojno dno ni potrebno v nobenem delu ladje, v katerem je pregrajevanje izvedeno na podlagi faktorja, ki ni večji od 0,5, če meni, da postavljanje dvojnega dna v tem delu ladje ne bi bilo v skladu s konstrukcijo in normalnim delovanjem ladje.

.1

Za vzdrževanje predpisane stopnje pregrajevanja se ladji določi tovorna črta, ki ustreza odobrenemu pregradnemu ugrezu, in se označi na njenih bokih na sredi ladje. Če ima ladja prostore, posebno prilagojene bodisi za nastanitev potnikov bodisi za prevoz tovora, ima lahko, če lastnik ladje želi, določeno in označeno eno dodatno tovorno črto ali več, ki ustrezajo pregradnim ugrezom, ki jih uprava države zastave lahko odobri za posamezne alternativne pogoje obratovanja ladje.

.2

Določene in označene pregradne tovorne črte so vpisane v spričevalo o varnosti potniške ladje in opredeljene z oznako C.1, če je le ena pregradna tovorna črta.

Če je več kakor ena pregradna tovorna črta, se drugi pogoji opredelijo z oznakami C.2, C.3, C.4 itd. (2).

.3

Nadvodje, ki ustreza vsaki od teh tovornih črt, se meri na istem mestu in od iste črte krova kakor nadvodja, določena po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.4

Nadvodje, ki ustreza vsaki odobreni pregradni tovorni črti, in pogoji obratovanja ladje, za katero so odobreni, so jasno navedeni v spričevalu o varnosti potniške ladje.

.5

Označbe pregradne tovorne črte v nobenem primeru ne smejo biti nad najvišjo tovorno črto za slano vodo, določeno po trdnosti ladje ali veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.6

Ne glede na lego označbe za pregradno tovorno črto, ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena oznaka tovorne črte, ki ustreza letnemu času in zemljepisnemu položaju po veljavni Mednarodni konvenciji o tovornih črtah.

.7

Ladja v nobenem primeru ne sme biti tako naložena, da bi bila potopljena označba pregradne tovorne črte, ki ustreza določenemu potovanju in pogoju obratovanja ladje.

.1

Vsaka neprepustna pregrada, bodisi prečna bodisi vzdolžna, je grajena tako, da lahko z ustreznim koeficientom upornosti vzdrži največji pritisk vode, ki utegne nastati, če bi se ladja poškodovala, vendar vsaj tisti pritisk, ki ustreza višini vode do mejne ugrezne črte. Konstrukcija teh pregrad je v skladu s standardi priznane organizacije.

.2.1

Stopnice in vdolbine v pregradah so nepropustne in enako močne kakor pregrade na teh mestih.

.2.2

Če so rebra ali spoji speljani skozi neprepustni krov ali neprepustno pregrado, se ta krov ali pregrada zgradi neprepustno brez uporabe lesa ali cementa.

.3

Preskušanje glavnih prostorov s polnjenjem z vodo ni obvezno. Če se preskus s polnjenjem z vodo ne opravi, se opravi preskušanje z brizganjem, če je to praktično izvedljivo. Ta preskus se opravi v čim poznejšem stanju gradnje ladje. Če preskušanje z brizganjem ni praktično izvedljivo zaradi morebitne poškodbe strojev, izolacije električnih naprav ali zunanjih pritrdilnih elementov, se lahko namesto tega opravi natančen vizualni pregled zvarov, po potrebi s pomočjo preskusa prodiranja barve ali preskusa nadzvočnega puščanja ali enakovrednega preskusa. V vsakem primeru pa se opravi podroben pregled neprepustnih pregrad.

.4

Pretežni tank na premcu, dvojna dna (vključno s predorskim gredljem) ter notranje oplate se preskusijo z vodo pod pritiskom, ki ustreza zahtevam odstavka 1.

.5

Tanki, ki so namenjeni skladiščenju tekočine in so sestavni del pregrajevanja ladje, se preskusijo za neprepustnost z vodo pod pritiskom, ki ustreza višini do najvišje pregradne tovorne črte ali višini, ki je enaka dvema tretjinama višine od zgornjega roba kobilice do mejne ugrezne črte, merjeno na območju tanka, glede na večji pritisk, pri čemer preskusni pritisk v nobenem primeru ni manjši od tistega, ki ustreza višini vodnega stebra 0,9 metra nad pokrovom tanka; če je preskušanje z vodo neizvedljivo, je sprejemljivo preskušanje s puščanjem zraka, pri čemer imajo tanki zračni tlak, ki ne presega 0,14 bara.

.6

Namen preskusov, navedenih v odstavkih .4 in .5, je preveriti vodno neprepustnost strukturnih delov pregrajevanja, ne štejejo pa za preskuse, s katerimi bi ugotavljali, ali je kakšen oddelek primeren za skladišče tekočega goriva ali za druge posebne namene, za katere se lahko zahteva preskušanje pod težjimi pogoji, odvisno od višine, do katere lahko tekočina sega v zadevnem tanku ali v njegovih priključkih.

.1

v prestrezni pregradi pod mejno ugrezno črto;

.2

v neprepustnih prečnih pregradah, ki ločujejo posamezen prostor za tovor od sosednjega prostora za tovor, razen v primerih, določenih v odstavku .10.1 in pravilu 14.

—

premična samo ročno, ali

—

premična s pomočjo vira energije, pa tudi ročno.

.1

se premikajo navpično ali vodoravno;

.2

imajo lahko s pridržkom odstavka .11 največ 1,2 metra čiste širine. Uprava države zastave lahko dovoli večja vrata le, če meni, da je to potrebno za učinkovito delovanje ladje, pod pogojem, da so upoštevani drugi varnostni ukrepi, vključno z naslednjimi:

.3

opremljena so s potrebno opremo za odpiranje in zapiranje vrat s pomočjo električne energije, hidravlične energije ali kakšne druge oblike energije, ki je sprejemljiva za upravo države zastave;

.4

imajo posamezne mehanizme za ročno upravljanje. Omogočeno je, da se vrata ročno odprejo in zaprejo na samih vratih z obeh strani, in poleg tega, tudi zapiranje vrat z dostopnega mesta nad pregradnim krovom, in sicer z nepretrganim vrtenjem ročice ali s kakšno drugo napravo za premikanje, ki zagotavlja enako stopnjo varnosti in je sprejemljiva za upravo države zastave. Smer vrtenja ali drugega premikanja je jasno navedena na vseh položajih upravljanja. Čas, potreben za popolno zaprtje vrat, kadar se ta premikajo ročno, ne sme presegati 90 sekund, kadar je ladja v pokončnem položaju;

.5

imajo krmila za odpiranje in zapiranje vrat s pomočjo vira energije z obeh strani vrat in tudi za zapiranje s pomočjo vira energije iz osrednje konzole za upravljanje na poveljniškem mostu;

.6

imajo zvočni signal, ki se razlikuje od drugih signalov na območju in bo zazvonil vsakič, ko se bodo vrata daljinsko zaprla s pomočjo vira energije, ter traja vsaj 5 sekund, vendar ne več kakor 10 sekund, preden se vrata začnejo premikati, in zvoni še naprej, dokler vrata niso popolnoma zaprta. V primeru daljinskega ročnega upravljanja zadostuje, da zvočni signal zvoni le, kadar se vrata premikajo. Uprava države zastave pa lahko tudi zahteva, da je v potniških prostorih in območjih z visokim hrupom v okolju poleg zvočnega signala pri vratih tudi občasen vizualni signal, in

.7

imajo približno enotno hitrost zapiranja s pomočjo vira energije. Čas zapiranja od takrat, ko se vrata začnejo premikati, do takrat, ko dosežejo popolnoma zaprt položaj, ne sme v nobenem primeru biti krajši od 20 sekund in daljši od 40 sekund, kadar je ladja v pokončnem položaju.

.1

centralizirani hidravlični sistem z dvema neodvisnima viroma energije, od katerih ima vsak motor in črpalko, ki lahko hkrati zapreta vsa vrata. Poleg tega obstajajo za celotno napravo tudi hidravlični akumulatorji zadostne zmogljivosti, da se lahko opravijo trije zaporedni premiki vseh vrat, tj. zapiranje-odpiranje-zapiranje, pri negativnem nagibu 15 °. Omogočeno mora biti, da se ta obratovalni krog izvede, kadar ima akumulator pritisk vklapljanja črpalke. Uporabljena tekočina se izbere glede na temperaturo, ki bi utegnila nastati med obratovanjem naprave. Sistem upravljanja z virom energije je narejen tako, da je možnost, da ima en izpad v hidravlični napeljavi negativen učinek na delovanje več kakor enih vrat, minimalna. Hidravlični sistem ima nizkonivojski alarm za rezervoarje hidravlične tekočine, ki služijo sistemu upravljanja z virom energije, in nizkonivojski alarm za pritisk plina ali druga učinkovita sredstva za spremljanje izgube shranjene energije v hidravličnih akumulatorjih. Ti alarmi so zvočni ali vizualni in so nameščeni na osrednji konzoli za upravljanje na poveljniškem mostu; ali

.2

neodvisni hidravlični sistem za vsaka vrata, pri čemer ima vsak vir energije motor in črpalko, ki lahko zapreta vsa vrata hkrati. Poleg tega obstaja hidravlični akumulator zadostne zmogljivosti, da se lahko opravijo trije zaporedni premiki vseh vrat, t. j. zapiranje-odpiranje-zapiranje, pri negativnem nagibu 15 °. Omogočeno mora biti, da se ta obratovalni krog izvede, kadar imajo akumulatorji pritisk vklapljanja črpalke. Uporabljena tekočina se izbere glede na temperature, ki bi utegnile nastati med obratovanjem naprave. Nizkonivojski skupinski alarm za pritisk plina ali druga učinkovita sredstva za spremljanje shranjene energije v hidravličnih akumulatorjih so na osrednji konzoli za upravljanje na poveljniškem mostu. Kazalo izgube shranjene energije je nameščeno na vsakem lokalnem mestu za upravljanje; ali

.3

neodvisni električni sistem in motor za vsaka vrata, pri čemer ima vsak vir energije motor, ki lahko odpira in zapira vsa vrata hkrati. Vir energije se lahko samodejno napaja iz prehodnega vira zasilne električne energije v primeru izpada glavnega ali zasilnega vira električne energije ter z zadostno zmogljivostjo, da je mogoče opraviti vsaj tri premike vseh vrat, t. j. zapiranje- odpiranje-zapiranje, pri negativnem nagibu 15 °.

.1

To pravilo se uporablja za potniške ladje, zgrajene ali prirejene za prevoz tovornih vozil in spremstva.

.2

Če na takšni ladji skupno število potnikov, vključno z osebjem, ki spremlja vozila, ne presega N = 12 + A/25, če je A = skupna površina (v kvadratnih metrih) prostorov na krovu, ki so namenjeni razporeditvi tovornih vozil in kjer čista višina razporeditvenega položaja in na vhodu v takšen prostor ni manjša od 4 metrov, se za neprepustna vrata uporabljajo določbe odstavka .10 pravila 13, le da se vrata lahko namestijo na katero koli raven v neprepustnih pregradah, ki ločujejo prostore za tovor. Poleg tega so na poveljniškem mostu nameščeni kazalniki, ki avtomatično prikazujejo, ali so vrata zaprta in zapahi pritrjeni.

.3

Pri uporabi določb iz tega poglavja za takšno ladjo je N največje dovoljeno število potnikov, ki jih sme ladja prevažati v skladu s tem pravilom.

.1

Kolesa in ročke ventilov za dotok morske vode so preprosto dostopni za upravljanje. Vsi ventili, ki se uporabljajo za dotok morske vode, se zapirajo z zasukom njihovih ročnih koles v smeri urinega kazalca.

.2

Odtočne cevi ali ventili na boku ladje za izlivanje vode iz kotlov so na preprosto dostopnih mestih in ne pod oplato krova. Pipe ali ventili so narejeni tako, da se takoj vidi, ali so odprti ali zaprti. Pipe so opremljene z varnostnimi zasloni, narejenimi tako, da jih ni mogoče sneti, kadar je pipa odprta.

.3

Vsi ventili in pipe v napeljavah, kot so drenažni ali balastni sistem, sistem plinskega in mazalnega olja, gasilni in izpiralni sistem, sistem za hladilno vodo in sanitarni sistem itd., imajo jasno označene funkcije.

.4

Druge odtočne cevi so, če so pod najvišjo pregradno tovorno črto, opremljene z ustreznimi napravami za zapiranje na boku ladje; če so nad najvišjo pregradno tovorno črto, so opremljene z navadnim drenažnim ventilom. V obeh primerih ventili niso potrebni, če imajo uporabljene cevi enak premer kakor oplate posrednih odtokov iz sanitarij in umivalnikov ter če imajo talni odtoki iz umivalnic itd., pokrove ali so drugače zaščiteni pred vodnim sunkom. Vendar ni nujno, da debelina sten takšnih cevi presega 14 mm.

.5

Če je nameščen ventil z neposrednim mehanizmom za zapiranje, je prostor za upravljanje z njim vedno preprosto dostopen in ima napravo, ki kaže, ali je ventil odprt ali zaprt.

.6

Če so ventili z neposrednim mehanizmom za zapiranje nameščeni v strojnicah, zadostuje, če se lahko upravljajo tam, kjer so nameščeni, če je takšen prostor dostopen v vseh pogojih.

.1

Sprejmejo se vsi razumni in praktično izvedljivi varnostni ukrepi, da se omejita vdiranje in razširjanje vode nad pregradnim krovom. Takšni ukrepi lahko vključujejo postavljanje delnih pregrad ali okvirov. Če so delno neprepustne pregrade ali okviri na pregradnem krovu nameščeni neposredno nad glavnimi neprepustnimi pregradami ali blizu njih, so njihovi spoji z zunanjo oplato in s pregradnim krovom izvedeni neprepustno, da se prepreči odtekanje vode vzdolž pregradnega krova, če je ladja poškodovana in nagnjena. Če delna neprepustna pregrada ni v isti ravnini s pregrado pod njo, je del pregradnega krova med njima izveden neprepustno.

.2

Pregradni krov ali kateri koli drug krov nad njim je odporen na vremenske vplive. Vse odprtine na nezaščitenem krovu imajo dovolj visoke in trdne pragove in so opremljene z učinkovitimi sredstvi, ki omogočajo takojšnje zapiranje, odporno na vremenske vplive. Odtočne odprtine v ograji, odprte rešetkaste ograje in odtoki se namestijo, če je to potrebno za hitro odtekanje vode v vseh vremenskih razmerah.

.3

Pri obstoječih ladjah razreda B je odprti konec cevi za zrak, ki se zaključuje v nadgradnji, vsaj 1 meter nad vodno črto, če je prečni nagib ladje 15o, ali če je nagnjena pod največjim kotom med vmesnimi fazami poplavljanja, kakor se ugotavlja z neposrednim izračunom, glede na večjo vrednost. Lahko pa imajo cevi za zrak iz tankerjev, razen naftnih tankerjev, odtok skozi bok nadgradnje. Določbe tega odstavka ne posegajo v določbe veljavne Mednarodne konvencije o tovornih črtah.

.4

Bočna okna, prehodi za ljudi in za nakladanje ter druge naprave za zapiranje odprtin v zunanji oplati nad mejno ugrezno črto so ustrezno načrtovani in zgrajeni ter imajo ustrezno trdnost, pri čemer se upoštevajo prostori, v katerih so nameščeni, in njihove lege glede na najvišjo pregradno črto.

.5

Učinkoviti notranji pokrovi, izvedeni tako, da se lahko preprosto in učinkovito zaprejo ter da so neprepustni, so nameščeni na vsa bočna okna v prostorih pod krovom, ki je neposredno prvi krov nad pregradnim krovom.

.1

Naslednja vrata, ki so nad mejno ugrezno črto, se zaprejo in zaklenejo, preden ladja začne potovanje, ter ostanejo zaprta in zaklenjena, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče:

.2

Ne glede na zahteve odstavkov .1.1 in .1.4 lahko uprava države zastave dovoli, da se takšna vrata odprejo po presoji poveljnika, če je to potrebno za upravljanje ladje ali za vkrcanje ali izkrcanje potnikov, kadar je ladja varno zasidrana in to ne ogroža njene varnosti.

.3

Poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju vrat iz odstavka .1.

.4

Poveljnik pred začetkom potovanja zagotovi, da se v ladijski dnevnik, kakor to zahteva pravilo 22, zabeleži čas zadnjega zapiranja vrat iz odstavka .1 in čas odpiranja določenih vrat v skladu z odstavkom .2.

.1.1

S pridržkom določb odstavkov .1.2 in .1.3 je najnižja točka vseh dostopov, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, najmanj 2,5 metra nad pregradnim krovom;

.1.2

če so nameščene rampe za vozila, ki omogočajo dostop v prostore pod pregradnim krovom, se lahko njihove odprtine neprepustno zaprejo, da se prepreči vnos vode v spodnje prostore, nameščene pa imajo alarmne naprave ter naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

.1.3

uprava države zastave lahko dovoli namestitev posebnih dostopov do prostorov pod pregradnim krovom, če so potrebni za osnovno obratovanje ladje, na primer premikanje strojev in skladišč, pri tem pa so takšni prehodi neprepustni ter imajo nameščene alarmne naprave in naprave za javljanje na poveljniškem mostu;

.1.4

dostopi iz odstavkov .1.2 in .1.3, se zaprejo, preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče;

.1.5

poveljnik zagotovi uporabo učinkovitega sistema nadzora in poročanja o zapiranju in odpiranju takšnih dostopov iz odstavkov .1.2 in .1.3, in

.1.6

preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje, poveljnik zagotovi, da se v ladijski dnevnik, kakor zahteva pravilo II-1/B/22, zabeleži čas zadnjega zapiranja dostopov iz odstavkov .1.2 in .1.3;

.1.7

nove ro-ro potniške ladje razreda C z dolžino, manjšo od 40 metrov, in nove ro-ro potniške ladje razreda D lahko namesto zahtev odstavkov .1.1 do .1.6 izpolnjujejo zahteve odstavkov .2.1 do .2.3, če je višina pragov vsaj 600 mm na odprtih ro-ro krovih za tovor in vsaj 380 mm na zaprtih ro-ro krovih za tovor.

.2.1

Vsi dostopi z ro-ro krova, ki vodijo v prostore pod pregradnim krovom, so odporni na vremenske vplive, na poveljniškem mostu pa se zagotovijo naprave, ki kažejo, ali je dostop odprt ali zaprt;

.2.2

vsi takšni dostopi so zaprti, preden ladja zapusti sidrišče in začne potovanje, ter ostanejo zaprti, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče;

.2.3

ne glede na zahteve odstavka .2.2 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekateri dostopi med potovanjem odprti, vendar le tako dolgo, kolikor je potrebno za prehod in po potrebi za osnovna dela na ladji.

.1

Vse prečne in vzdolžne pregrade, ki se štejejo kot učinkovite za omejevanje morske vode, ki se nabira na ro-ro krovu, so nameščene na svojem mestu in zavarovane, preden ladja zapusti sidrišče, ter ostanejo nameščene in zavarovane, dokler ladja ne pripluje v naslednje sidrišče.

.2

Ne glede na zahteve odstavka .1 lahko uprava države zastave dovoli, da so nekatere odprtine v pregradah med potovanjem odprte, vendar le toliko, kolikor je potrebno, da se omogoči prehod in po potrebi opravljanje osnovnih del na ladji.

.1

Na vseh potniških ladjah se po končani gradnji opravi preskus nagiba, da bi se ugotovili elementi njihove stabilnosti. Poveljnik mora imeti na voljo vse potrebne informacije, ki jih potrdi uprava države zastave, da bi lahko hitro in preprosto pridobil smernice o stabilnosti ladje v spreminjajočih se pogojih obratovanja.

.2

Če so bila na ladji izvedena popravila, ki utegnejo bistveno vplivati na informacije o stabilnosti, ki jih ima na voljo poveljnik, se mu predložijo nove informacije o stabilnosti. Po potrebi se opravi nov preskus nagiba.

.3

V rednih časovnih presledkih, ki ne presegajo pet let, se opravijo pregledi prazne ladje, s katerimi se preverjajo spremembe izpodriva prazne ladje in vzdolžnega težišča. Ponovni preskus nagiba ladje se opravi vsakokrat, ko se glede na odobrene informacije o stabilnosti odkrije ali predvideva odstopanje od izpodriva prazne ladje za več kakor 2 % ali odstopanje od vzdolžnega težišča za več kakor 1 % dolžine ladje.

.4

Uprava države zastave lahko posamezno ladjo oprosti preskusa nagiba, če je mogoče osnovne informacije o stabilnosti dobiti na podlagi preskusa nagiba kakšne istovetne ladje in če uprava države zastave prejme dovolj dokazov, da se za vse informacije o stabilnosti za ladje, oproščene iz preskusa nagiba, lahko zanesljivo uporabijo navedeni osnovni podatki. Sklicevanje na okrožnico MSC/Circ.1158.

.5

Ko natančen preskus nagiba ni izvedljiv, se izpodriv prazne ladje in težišče določita s pregledom prazne ladje in natančnim izračunom. Sklicevanje na podatke iz pravila 2.7 iz Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000.

.1

Na poveljniškem mostu se zagotovijo kazalniki za vsa vrata pokrovov, vrata za natovarjanje tovora in druge naprave za zapiranje, ki bi, če bi bili odprti ali nepravilno pritrjeni, lahko povzročili poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora. Sistem kazalnikov je zasnovan po načelu varnosti pred izpadom ter z vizualnimi opozorilnimi znaki pokaže, če vrata niso popolnoma zaprta ali če kateri od varovalnih sistemov ni na svojem mestu in popolnoma zaklenjen, z zvočnimi opozorilnimi znaki pa pokaže, če se takšna vrata ali naprave za zapiranje odprejo ali če varovalni sistemi niso več zavarovani. Indikatorska tabla na poveljniškem mostu se opremi s funkcijo za izbiro načina obratovanja ‚pristanišče/potovanje po morju‘ tako, da se na poveljniškem mostu sproži zvočni alarm, če ladja zapusti pristanišče in vrata na premcu, notranja vrata, rampe na krmi ali druga vrata pokrovov niso zaprta ali če naprava za zapiranje ni na pravem mestu. Napajanje sistema kazalnikov z električno energijo je neodvisno od napajanja za upravljanje in zavarovanje vrat. Sistemov kazalnikov, ki jih je odobrila uprava države zastave in so bili nameščeni na obstoječe ladje, ni treba spreminjati

.2

Televizijski nadzor in sistem za odkrivanje vdora vode sta zasnovana tako, da poveljniškemu mostu in kontrolni postaji strojnice javljata morebiten vdor vode skozi notranja ali zunanja vrata na premcu, krmi ali druga vrata pokrovov, ki bi lahko povzročil poplavljanje prostorov posebne kategorije ali ro-ro tovornih prostorov.

.3

Prostore posebne kategorije ali ro-ro tovorne prostore nenehno nadzorujejo patrulje ali so nadzorovani z drugimi učinkovitimi sredstvi, kot je televizijski nadzor, tako da se med plovbo takoj opazi vsako premikanje vozil v slabem vremenu in nepooblaščen vstop potnikov v te prostore.

.4

Navodila za ravnanje v primeru zapiranja in zavarovanja vseh oklepnih vrat, vrat za natovarjanje tovora in drugih naprav za zapiranje, ki bi lahko, če bi ostala odprta ali če ne bi bila pravilno zavarovana, povzročila poplavljanje prostora posebne kategorije ali ro-ro tovornega prostora, so vedno na krovu in izobešena na primernem mestu.

.1

Vaje za upravljanje neprepustnih vrat, bočnih oken, ventilov in zapiralnih mehanizmov za odtoke se izvajajo vsak teden.

.2

Z vsemi neprepustnimi vrati v glavnih prečnih pregradah, ki se uporabljajo na morju, je treba dnevno upravljati.

.3

Neprepustna vrata in vsi njihovi mehanizmi ter z njimi povezani indikatorji, vsi ventili, katerih zapiranje je potrebno, da se doseže neprepustnost posameznega oddelka, ter vsi ventili, ki so potrebni pri poškodbi ladje za delovanje naprav za izravnavo ladje, se na morju redno pregledujejo, in sicer najmanj enkrat na teden.

.4

Taki ventili, vrata in mehanizmi so ustrezno označeni, da se lahko pravilno uporabljajo in da se zagotavlja največja varnost.

.1

Vrata na tečajih, prenosne plošče, bočna okna, prehodi za ljudi in za nakladanje tovora ter druge odprtine, za katere je s temi pravili določeno, da morajo biti med plovbo zaprte, je treba zapreti, preden ladja izpluje iz pristanišča. Čas zapiranja in čas odpiranja (če je s temi pravili dovoljeno) se zabeležita v ladijski dnevnik.

.2

V ladijski dnevnik se vpiše evidenca vseh vaj, zahtevanih s pravilom 21, z izčrpnim opisom morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.

1.

Na zunanjih krovih, na katere smejo vstopati potniki, in na katerih ni ladijske ograje primerne višine, so nameščene ograje, visoke najmanj 1 100 mm od krova in izdelane tako, da potnikom preprečijo plezanje in padec s krova.

2.

Stopnice in podesti na takšnih zunanjih krovih so opremljeni z ograjami enake konstrukcije.

.1

Stroji, kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči cevovodi in oprema so nameščeni in zaščiteni tako, da čimbolj zmanjšajo nevarnost za osebe na krovu, ob upoštevanju premičnih delov, vročih površin in drugih nevarnosti.

.2

Zagotovijo se naprave za normalno delovanje ali ponovno vzpostavitev delovanja pogonskih strojev tudi v primeru izpada enega od osnovnih pomožnih strojev.

.3

Zagotovijo se naprave, s katerimi se lahko stroji pri popolnem izpadu obratovanja ladje ponovno poženejo brez zunanje pomoči.

.4

Glavni pogonski stroji in vsi pomožni stroji, nujni za pogon in varnost ladje, so po vgradnji v ladjo zasnovani tako, da delujejo, kadar je ladja v pokončnem položaju in kadar je nagnjena pod kotom do vključno 15 ° na obe strani v statičnih pogojih in 22,5 ° na obe strani v dinamičnih pogojih (bočno zibanje) ter hkrati nagnjena za 7,5 ° s premcem ali krmo v dinamičnih pogojih (vzdolžno zibanje).

.5

Zagotoviti je treba, da se lahko pogonski stroji in propeler v nujnih primerih ustavijo na ustreznih mestih zunaj strojnice ali kontrolne sobe strojnice, na primer na odprtem krovu ali v kabini na poveljniškem mostu.

.6

Mesta in postavitve oddušnih cevi rezervoarjev za plinsko olje, za usedanje in za mazalno olje so urejeni tako, da počena oddušna cev neposredno ne povzroča tveganja za vdor morske vode ali deževnice. Na vsaki ladji sta po dva rezervoarja za plinsko olje za vsako vrsto plinskega olja, ki se na ladji uporablja za pogon in življenjsko pomembne sisteme, ali pa se na ladji zagotovijo enakovredne naprave z zmogljivostjo vsaj 8 ur za ladje razreda B ter vsaj 4 ure za ladje razreda C in D pri največji neprekinjeni zmogljivosti pogonskega stroja in normalni delovni zmogljivosti generatorja na morju.

.1

Motorji z notranjim izgorevanjem s premerom izvrtine valja 200 mm ali s prostornino karterja 0,6 m3 in več so opremljeni z razbremenilnimi ventili za eksplozije v ohišju motorja primerne vrste, ki imajo dovolj veliko razbremenilno površino. Razbremenilni ventili so opremljeni z napravo, ki zagotavlja, da je iztočna odprtina usmerjena tako, da se čimbolj omeji možnost poškodb osebja.

.1.1

Ladje se opremijo z učinkovito drenažno napravo, ki omogoča izčrpavanje in odtekanje vode iz vsakega neprepustnega oddelka, razen iz prostorov, ki so stalno namenjeni za prevoz sveže vode, balastne vode, tekočega goriva ali tovora v tekočem stanju in za katere so predvideni drugi učinkoviti načini črpanja v vseh razmerah. Predvideti je treba učinkovita sredstva za sesanje vode iz hladilnih skladišč.

.1.2

Sanitarne, balastne in splošne servisne črpalke se lahko odobrijo kot neodvisne drenažne črpalke, če imajo potrebne priključke na cevovod drenažne naprave.

.1.3

Drenažne cevi v tankih za shranjevanje goriva ali pod njimi, v kotlovnici ali strojnici, skupaj s prostori, v katerih so oljni tanki ali črpalke za gorivo, so iz jekla ali drugega ustreznega materiala.

.1.4

Drenažni in balastni cevovodi so nameščeni tako, da je onemogočen vdor vode iz morja ali iz prostora balastne vode v skladišče tovora ali strojnico ali iz enega v drugi oddelek. Sprejeti je treba potrebne ukrepe za preprečitev, da bi se kateri koli globoki tank, ki ima priključek na drenažni ali balastni cevovod, pomotoma polnil iz morja, kadar je v njem tovor, ali se izpraznil skozi drenažni cevovod, kadar vsebuje balastno vodo.

.1.5

Vse razdelilne omare in ročni ventili, ki so del drenažne naprave, so postavljeni na mestih, ki so v normalnih okoliščinah vedno dostopna.

.1.6

Za drenažo zaprtih tovornih prostorov, ki so na pregradnem krovu, je treba sprejeti ukrepe.

.1.6.1

Če je nadvodje za pregradni krov določeno tako, da je rob krova pri nagibu ladje za več kakor 5 ° potopljen, se drenaža opravi z dovolj velikim številom odtokov primerne velikosti za neposredni odvod z ladje, ki so nameščeni v skladu z zahtevami pravila 15.

.1.6.2

Če je nadvodje določeno tako, da je rob pregradnega krova pri nagibu ladje za 5 ° ali manj potopljen, se drenaža zaprtih tovornih prostorov na pregradnem krovu spelje na primerno mesto ali na primerna mesta s primerno zmogljivostjo, ki imajo alarmno napravo za visoko vodo ter so opremljena s primernimi napravami za odvod v morje. Poleg tega se zagotovi naslednje:

.1.6.3

Drenažna naprava iz ro-ro krovov in avtomobilskih krovov ima zadostno zmogljivost, da odtoki, odtočne odprtine itd. na desnem in levem boku ladje zmorejo izčrpati vodo, ki prihaja iz črpalk za pršenje z vodo in gašenje požara, ob upoštevanju nagiba in prevesa ladje.

.1.6.4

Kadar so skupni prostori za potnike in posadko opremljeni s protipožarnimi brizgalkami in hidranti, imajo primerno število odtokov, ki lahko izčrpajo vodo po gašenju požara z brizgalkami in dvema požarnima cevema s curki. Odtoki so na najbolj učinkovitih mestih, na primer na vsakem vogalu.

.2.1

Drenažni sistem, ki se zahteva po odstavku .1.1, lahko deluje v vseh razmerah po nesreči na morju, ne glede na to, ali ladja stoji pokončno ali je nagnjena. Zaradi tega so običajno nameščeni stranski sesalniki, razen v ozkih oddelkih na koncu ladje, v katerih bi lahko zadostoval en sesalnik. V oddelkih neobičajne oblike se lahko zahtevajo dodatni sesalniki. Sprejmejo se potrebni ukrepi, da bo voda iz oddelka odtekala proti sesalnim cevem.

.2.2

Drenažne črpalke se po možnosti namestijo v ločene neprepustne oddelke in se razporedijo ali namestijo tako, da takšni oddelki ne bodo poplavljeni zaradi iste okvare. Če so glavni pogonski stroji, pomožni stroji in kotli v dveh ali več neprepustnih oddelkih, se črpalke za drenažo med temi oddelki čimbolj porazdelijo.

.2.3

Vsaka predpisana drenažna črpalka, razen dodatnih črpalk, ki se smejo predvideti samo za skrajne oddelke, je nameščena tako, da lahko črpa vodo iz vsakega oddelka, za katerega se tako zahteva v odstavku .1.1.

.2.4

Vsaka drenažna črpalka, ki jo poganja vir energije, lahko črpa vodo skozi glavno zbiralno sesalno cev s hitrostjo najmanj 2 m/s. Neodvisne drenažne črpalke v strojnici, ki jih poganja vir energije, imajo neposredna sesala iz teh prostorov, vendar se v nobenem od teh oddelkov ne zahtevata več kakor dve takšni sesali. Če sta predvideni dve takšni sesali ali več, je na vsaki strani ladje najmanj eno. Neposredna sesala so ustrezno razporejena, premer sesal v strojnici pa ni manjši od zahtevanega premera glavne drenažne zbiralne cevi.

.2.5

Poleg neposrednega sesala ali sesal, zahtevanih v odstavku .2.4, je v strojnici predviden zasilni sesalni vod z nepovratnim ventilom od največje razpoložljive neodvisne črpalke, ki jo poganja vir energije, do ravni drenaže strojnice; premer cevi tega sesala je enak premeru glavne sesalne odprtine na uporabljenih črpalkah.

.2.6

Vretena ventila za dotok morske vode in ventila neposrednega sesala so na zadostni višini nad podom strojnice.

.2.7

Vse drenažne cevi do povezave s črpalkami so neodvisne od drugih cevi.

.2.8

Premer ‚d‘ glavnega drenažnega voda in stranskih drenažnih cevi se izračuna z naslednjimi formulami. Dejanski notranji premer pa se lahko zaokroži na najbližjo standardno velikost, ki je sprejemljiva za upravo države zastave: glavni drenažni vod:

stranske drenažne cevi med zbiralniki in sesali:

kjer je:

.2.9

Sprejeti je treba ukrepe za preprečitev poplave v oddelku, za katerega obstaja ena drenažna sesalna cev, če bi se ta cev zaradi trčenja ali nasedanja ladje razbila ali poškodovala v katerem drugem oddelku. Če je zadevna cev v katerem koli delu od zunanje oplate oddaljena manj, kakor znaša petina širine ladje (merjeno pravokotno na vzdolžno simetralno ravnino ladje v višini najvišje pregradne tovorne črte), ali v predorni kobilici, je v ta namen treba to cev opremiti z nepovratnim ventilom v tistem oddelku, v katerem je njeno sesalo.

.2.10

Vse razdelilne omare, pipe in ventili, ki so del drenažne naprave, so nameščeni tako, da se ob poplavi lahko z eno izmed drenažnih črpalk črpa iz katerega koli oddelka; poleg tega poškodba drenažne črpalke ali njenega cevnega priključka do glavnega drenažnega voda, če sta oba od zunanje oplate oddaljena manj kakor petino širine ladje, ne sme preprečiti delovanja drenažne naprave. Če obstaja samo ena skupna napeljava drenažnega cevovoda za vse črpalke, mora obstajati možnost, da se ventili, potrebni za reguliranje drenažnih sesal, krmilijo iz enega mesta nad pregradnim krovom. Če je poleg glavne drenažne naprave predvidena tudi zasilna drenažna naprava, je ta neodvisna od glavne naprave in izvedena tako, da se lahko v primeru poplavljanja s črpalko črpa iz katerega koli oddelka, kakor je določeno v odstavku .2.1; v tem primeru mora obstajati možnost, da se lahko z enega mesta nad pregradnim krovom krmilijo samo ventili, ki so potrebni za delovanje zasilne naprave.

.2.11

Vse pipe in ventili iz odstavka .2.10, ki jih je mogoče krmiliti z enega mesta nad pregradnim krovom, imajo na mestih krmiljenja označbe, ki jasno označujejo njihov namen, in kazala, ki kažejo, ali so odprti ali zaprti.

do 250 potnikov

:

ena glavna črpalka, priključena na pogonski stroj, in ena neodvisna črpalka, ki je nameščena in ima vir energije zunaj strojnice,

nad 250 potnikov

:

ena glavna črpalka, priključena na pogonski stroj in dve neodvisni črpalki, od katerih je ena nameščena in ima vir energije zunaj strojnice.

.1

Ladje morajo imeti dovolj moči za vzvratno vožnjo, da se zagotovi ustrezno manevriranje v vseh normalnih okoliščinah.

.2

Treba je preveriti in zabeležiti zmožnosti pogonskega stroja, da v zadovoljivem času spremeni smer vrtenja vijaka in s tem zaustavi ladjo v zadovoljivi razdalji iz maksimalne servisne hitrosti pri vožnji naprej.

.3

Časi zaustavljanja, smeri navigacije in razdalje, zabeleženi na preverjanjih, skupaj z rezultati preskusov za določanje zmožnosti ladje z več vijaki za navigacijo in manevriranje z enim ali več vijaki v okvari, so na voljo poveljniku ali imenovanemu osebju.

.1

Vsaka ladja je opremljena z učinkovito glavno krmilno napravo in pomožnim krmilnim sistemom. Glavna in pomožna krmilna naprava sta urejeni tako, da okvara ene izmed njih ne onemogoči delovanja druge.

.2

Glavna krmilna naprava in krmilna os, če je nameščena:

.3

Če je pomožna krmilna naprava nameščena, je:

.4

Strojne naprave za pogon glavne krmilne naprave:

.5

Če ima glavna krmilna naprava dve enaki strojni napravi za pogon ali več, ni treba namestiti pomožne krmilne naprave, če:

.6

Krmilna naprava se krmili na naslednji način:

.7

Sistem za krmiljenje glavnih in pomožnih krmilnih naprav, ki se krmilijo s poveljniškega mostu, izpolnjujejo naslednje pogoje:

.8

Električni tokokrogi in sistemi za krmiljenje krmilnih naprav ter njihovi pripadajoči deli, kabli in cevi, ki jih zahteva to pravilo ali pravilo 7, so po vsej svoji dolžini tako ločeni, kolikor je to izvedljivo.

.9

Omogočiti je treba komunikacijo med poveljniškim mostom in oddelkom za krmarjenje ali drugim pomožnim mestom za krmarjenje.

.10

Položaj odklona krmil(-a):

.11

Hidravlična krmilna naprava, ki jo poganja vir energije, je opremljena na naslednji način:

.12

Oddelki s krmilno napravo so:

.1

Kazala delovanja motorjev električnih in elektrohidravličnih krmilnih naprav so nameščena na poveljniškem mostu in na ustreznem mestu za krmiljenje glavnih strojev.

.2

Vsak električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, ki vsebuje vsaj eno strojno napravo za pogon, se napaja z vsaj dvema posebnima tokokrogoma neposredno z glavne stikalne plošče; vendar pa lahko eden od tokokrogov poteka skozi zasilno stikalno ploščo. Pomožni električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, povezan z glavnim električnim ali elektrohidravličnim krmilnim sistemom, je lahko priključen na enega od tokokrogov, ki napajajo takšen glavni krmilni sistem. Tokokrogi, ki napajajo električni ali elektrohidravlični krmilni sistem, so dovolj zmogljivi, da lahko napajajo vse motorje, ki so lahko nanje priključeni hkrati in morajo hkrati tudi delovati.

.1

Glavni in pomožni stroji, ki so bistveni za pogon in varnost ladje, so opremljeni z učinkovitimi napravami za njihovo delovanje in krmiljenje.

.2

Če so pogonski stroji daljinsko krmiljeni s poveljniškega mostu in če je v strojnici predvidena posadka, velja naslednje:

.3

Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz kontrolne sobe, so naprave in krmilniki zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kakor če bi bilo pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

.4

Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in krmiljenje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega krmiljenja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne zaustavitve.

.5

Glavni in pomožni stroji, ki so pomembni za pogon, krmiljenje in varnost, so opremljeni z učinkovito napravo za obratovanje in krmiljenje. Vsi krmilni sistemi, pomembni za pogon, krmiljenje in varnost ladje so neodvisni ali narejeni tako, da okvara enega sistema ne škoduje delovanju drugega.

.6

Če so pogonski stroji daljinsko krmiljeni s poveljniškega mostu in če je v strojnici predvidena posadka, velja naslednje:

.7

Če imajo glavni pogonski stroji in pripadajoči stroji, skupaj z glavnimi viri električne energije, različne stopnje avtomatskega in daljinskega upravljanja in so pod stalnim ročnim nadzorom iz kontrolne sobe, so naprave in krmilniki zasnovani, opremljeni in nameščeni tako, da je upravljanje strojev tako varno in učinkovito, kakor če bi bilo pod neposrednim nadzorom; v ta namen se ustrezno uporabljajo pravila II-1/E/1 do II-1/E/5. Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju takšnih prostorov pred požarom in poplavljanjem.

.8

Na splošno sistemi za avtomatski zagon, delovanje in krmiljenje vsebujejo naprave, ki omogočajo ročno zaustavitev avtomatskega krmiljenja. Okvara katerega koli dela takšnih sistemov ne sme preprečevati ročne zaustavitve.

.9

Na novih ladjah razreda B, C in D, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje, bodo sistemi za avtomatizacijo zasnovani na način, ki zagotavlja, da častnik, odgovoren za stražo krova, prejme opozorilo o pragu neizbežne ali bližnje upočasnitve ali zaustavitve pogonskega sistema še pravočasno, da oceni navigacijske razmere v sili. Sistemi bodo zlasti nadzorovali, spremljali, poročali, opozarjali in izvajali varnostne ukrepe, da upočasnijo ali zaustavijo pogonske motorje, hkrati pa bodo častniku, odgovornemu za stražo krova, dali možnost, da ročno posreduje, razen v primerih, ko bi ročno posredovanje v kratkem času povzročilo popolno okvaro motorja in/ali pogonske opreme, na primer pri prekoračitvi hitrosti.

.1

Vse cevi za paro in vsi priključki nanje, prek katerih lahko prehaja para, so zasnovani, izdelani in nameščeni tako, da prenesejo največje delovne obremenitve, katerim bi lahko bili izpostavljeni.

.2

Namesti se sredstvo za praznjenje cevi za paro, v katerih bi lahko sicer prišlo do nevarnega vodnega udara.

.3

Če lahko v cev za paro ali v priključek iz katerega koli vira pride para pri višjem tlaku, kakor je tisti, za katerega sta zasnovana, se namestijo primerni redukcijski ventil, razbremenilni ventil in merilnik tlaka.

.1

Treba je predvideti naprave, da se prepreči nadtlak v sistemih komprimiranega zraka in povsod, kjer bi vodni plašči ali ohišja kompresorjev za zrak in hladilnikov lahko bili izpostavljeni nevarnemu nadtlaku zaradi njegovega vdora vanje iz delov sistema zračnega tlaka. Za vse sisteme je treba predvideti naprave za tlačno razbremenitev.

.2

Glavne naprave za zagonski zrak za motorje z notranjim izgorevanjem za glavni pogon so primerno zavarovane pred učinki povratnega udara in notranjih eksplozij v ceveh za zagonski zrak.

.3

Vse odtočne cevi iz kompresorjev za zagonski zrak vodijo naravnost v sprejemnike zagonskega zraka, vse začetne cevi iz sprejemnikov zraka v glavne in pomožne motorje so popolnoma ločene od sistema odtočnih cevi kompresorja.

.4

Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje vdora olja v sisteme zračnega tlaka na minimalno raven in za praznjenje teh sistemov.

.1

Potniška in tovorna dvigala glede dimenzij, razporeda, števila potnikov in/ali količine blaga izpolnjujejo predpise, ki jih je določila uprava države zastave za vsak posamezen primer ali vsako vrsto naprave.

.2

Načrte instalacij in navodila za vzdrževanje, vključno s predpisi, ki urejajo redne preglede, odobri uprava države zastave, ki pregleda in odobri napravo pred začetkom uporabe.

.3

Po odobritvi uprava države zastave izda spričevalo, ki se mora hraniti na ladji.

.4

Uprava države zastave lahko dovoli, da redne preglede opravlja izvedenec, ki ga je pooblastila uprava, ali priznana organizacija.

.1

Električne napeljave so takšne:

.2

Uprava države zastave sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi enakomerno izvajanje in uporabo določb tega dela v zvezi z električnimi napeljavami (4)

.1

Nove ladje razreda C in D, na katerih je električna energija edino pogonsko sredstvo za vzdrževanje pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost ladje, ter nove in obstoječe ladje razreda B, na katerih je električna energija edino pogonsko sredstvo za vzdrževanje pomožnih naprav, ki so pomembne za varnost in pogon ladje, imajo dve ali več glavnih skupin generatorjev takšne moči, da omogočajo delovanje navedenih naprav tudi v primeru, ko ena teh skupin generatorjev ne obratuje.

Na novih ladjah razreda C in D z dolžino, manjšo od 24 metrov, je lahko eden od glavnih generatorjev glavni pogonski stroj, če ima takšno moč, da omogoča delovanje prej navedenih naprav, ko eden od generatorjev ne obratuje.

.2.1

Glavni sistem električne razsvetljave, ki razsvetljuje tiste dele ladje, do katerih imajo potniki in posadka običajno dostop in jih uporabljajo, se napaja z glavnega vira električne energije.

.2.2

Glavni sistem električne razsvetljave je tak, da v primeru požara ali druge nezgode v prostorih, v katerih so glavni vir električne energije, morebitna propadajoča transformatorska oprema, glavna stikalna plošča in stikalna plošča glavne razsvetljave, ne prepreči delovanja zasilnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva pravilo 3.

.2.3

Zasilni sistem električne razsvetljave je tak, da v primeru požara ali druge nezgode v prostorih, v katerih so zasilni vir električne energije, morebitna transformatorska oprema, zasilna stikalna plošča in stikalna plošča zasilne razsvetljave, ne prepreči delovanja glavnega sistema razsvetljave, ki ga zahteva to pravilo.

.3

Glavna stikalna plošča je postavljena na takšni razdalji do enega od glavnih generatorskih postaj, da lahko, kolikor je to mogoče, na celovitost normalnega električnega napajanja vpliva le požar ali druga nezgoda v prostoru, v katerem sta generator in stikalna plošča.

.4

Na ladjah razreda B, C in D, izdelanih 1. januarja 2012 ali pozneje, je v vseh kabinah zagotovljena dodatna razsvetljava, ki jasno označuje izhod, tako da bodo potniki lahko našli pot do vrat. Taka razsvetljava, ki je lahko priključena na zasilni vir energije ali pa ima neodvisen vir električne energije v vsaki kabini, se samodejno prižge, ko običajna razsvetljava kabine izgubi napajanje, in ostane vključena najmanj 30 minut.

.1

Zahteve iz prvega odstavka ni treba izpolniti, če so ladje zasnovane tako, da imajo dve popolnoma redundantni strojnici, ki ju ločujejo vsaj en za vodo neprepusten in protipožarno varen oddelek ter dve pregradi, ali pa imajo alternativno konstrukcijo, ki zagotavlja enako stopnjo varnosti, in je v vsaki strojnici vsaj en generator s povezano stikalno ploščo itd.

.1

na splošno zmožen delovati:

.2

zlasti zmožen hkrati poganjati porabnike v napravah, opredeljenih v nadaljevanju, kakor se zahteva pri razredu ladij za čase, navedene zgoraj:

.3

lahko pol ure z energijo oskrbuje tokokroge neprepustnih vrat in njihovih krmilnikov, indikatorjev in alarmnih naprav.

(a)

razsvetljavo, ki se zahteva po odstavku .2(b)1 tega pravila;

(b)

neprepustna vrata, kakor se zahteva v odstavkih .7.2 in .7.3 pravila II-1/B/13, vendar ne nujno vsa hkrati, razen če je nameščen neodvisni začasni vir shranjene energije, in

(c)

krmilnike, indikatorje in alarmne naprave, zahtevane v odstavku .7.2 pravila II-1/B/13.

.1

v vseh javnih potniških prostorih in hodnikih nameščena dodatna električna razsvetljava, ki lahko deluje vsaj tri ure, ko odpovejo vsi drugi viri električne energije, in pri vsakem nagibu ladje. Razsvetljava je takšna, da je mogoče takoj videti dostop do vseh poti in izhodov v sili. Vir energije za dodatno razsvetljavo so akumulatorske baterije, nameščene v svetilnih enotah, ki se nenehno polnijo, če je to praktično izvedljivo, iz zasilne stikalne plošče. Lahko pa se uporablja katero koli drugo sredstvo za razsvetljavo, ki je vsaj enako učinkovito in ga lahko prizna uprava države zastave. Dodatna razsvetljava je takšna, da je okvara žarnice takoj vidna. Vsako akumulatorsko baterijo je treba redno menjati, ob upoštevanju dobe delovanja v okolju, v katerem se uporablja, in

.2

prenosne baterijske svetilke, ki se lahko polnijo, so nameščene v vseh hodnikih prostorov za posadko, za rekreacijo in v vseh delovnih prostorih, v katerih je običajno posadka, razen če tam ni nameščena zasilna razsvetljava, kakor se zahteva v odstavku .1.

.1

Izpostavljeni kovinski deli električnih strojev in opreme, za katere ni predvideno, da so pod napetostjo, vendar bi utegnili priti pod napetost zaradi napake, so ozemljeni, razen če so stroji in oprema:

.2

Vsi električni aparati so zasnovani in nameščeni tako, da je pri normalni rabi izključena nevarnost poškodb.

.3

Stranice in zadnja stran ter po potrebi prednja stran stikalnih plošč so ustrezno zaščitene. Izpostavljeni deli, katerih napetost je glede na maso večja od tiste, ki je določena pod 1.1, ne smejo biti vgrajeni na sprednji strani takšnih stikalnih plošč. Po potrebi je treba predvideti neprevodne talne obloge ali rešetke pred ploščami ali za njimi.

.4

V razdelilnih sistemih brez ozemljitve je nameščena naprava, ki nadzoruje raven izolacije v zemljo in oddaja zvočni ali vizualni signal, ki označuje nenormalno nizke vrednosti izolacije.

.5.1

Vsi kovinski plašči in kovinske zaščite kablov so električno povezani in ozemljeni.

.5.2

Vsi električni kabli in žice, ki so na zunanji strani opreme, so vsaj ognjevzdržni in so nameščeni tako, da namestitev ne škoduje njihovim ognjevzdržnim lastnostim. Po potrebi lahko uprava države zastave za posamezno uporabo dovoli uporabo posebnih kablov, kot so radiofrekvenčni kabli, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih zahtev.

.5.3

Kabli in žice za osnovni ali zasilni vir energije, razsvetljavo, notranje komunikacije ali signale se, kolikor je to praktično izvedljivo, položijo zunaj kuhinj, pralnic, strojnic kategorije A in njihovih ohišij ter drugih prostorov, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Na novih ali obstoječih ro-ro potniških ladjah odobri kable za alarme v primeru nevarnosti in sisteme za obveščanje javnosti, nameščene 1. julija 1998 ali po tem datumu, uprava države zastave ob upoštevanju priporočil, ki jih je sprejela IMO. Kabli, ki povezujejo požarne črpalke z zasilno stikalno ploščo, so ognjevzdržni, kadar potekajo skozi prostore, v katerih obstaja velika nevarnost požara. Če je to praktično izvedljivo, je treba takšne kable namestiti tako, da jih segrevanje pregrad, ki bi ga povzročil požar v sosednjem prostoru, ne more uničiti.

.6

Kabli in žice so položeni in pritrjeni tako, da se prepreči njihova obraba ali druga poškodba. Konci in spoji vseh prevodnikov se izvedejo tako, da ohranijo prvotne električne lastnosti, mehanske ognjevzdržne sposobnosti in po potrebi ognjeodporne lastnosti.

.7.1

Vsak posamezen tokokrog se zavaruje pred kratkim stikom in pred preobremenitvijo, razen če pravila II-1/C/6 in II-1/C/7 ne dovoljujejo drugače.

.7.2

Napeljave za razsvetljavo se namestijo tako, da ne pride do porasta temperature, ki bi utegnila poškodovati kable in žice, in da se prepreči čezmerno segrevanje sosednjega materiala.

.8.1

Akumulatorske baterije se namestijo na primerna mesta, prostori, ki so v glavnem namenjeni zanje, pa so ustrezno zgrajeni in učinkovito zračeni.

.8.2

Električna in druga oprema, ki bi lahko predstavljala vir vžiga vnetljivih hlapov, ne sme biti nameščena v takšnih prostorih.

.9

Razdelilni sistemi se izvedejo tako, da požar v kateri koli glavni navpični požarni coni, kakor je opredeljeno v pravilu II-2/A/2.9, ne bo oviral funkcij naprav, ki so pomembne za varnost v drugi takšni coni. Ta zahteva bo izpolnjena, če bodo glavni in zasilni napajalni vodi na prehodu skozi katero koli cono med seboj navpično in vodoravno čim bolj ločeni.

.10

Električna oprema se ne namešča v prostorih, v katerih bi se lahko zbirale vnetljive mešanice, npr. v oddelkih, namenjenih predvsem akumulatorskim baterijam, omaricah za barvo, skladiščih za acetilen ali podobnih prostorih, razen če se uprava strinja, da je taka oprema:

.1

Sprejeti ukrepi zagotovijo, da je varnost ladje v vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, enakovredna varnosti na ladji s strojnico s stalno posadko.

.2

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da oprema zanesljivo deluje in da se pripravi zadovoljiv režim za redne preglede in redne preskuse za zagotavljanje neprekinjenega zanesljivega delovanja.

.3

Vsaka ladja ima dokumentarna dokazila o sposobnosti za plovbo, če so njene strojnice občasno brez posadke.

.1

Predvidijo se naprave za odkrivanje in zgodnje alarmiranje v primeru požarov:

.2

Motorji z notranjim zgorevanjem moči 2 250 kW in več ali tisti s cilindri premera več kakor 300 mm imajo v karterju detektorje razpršenega goriva ali naprave za nadzor temperature ležajev v motorju ali enakovredne naprave.

.1

Drenažni bazeni v strojnicah, ki so občasno brez posadke, se razporedijo in nadzorujejo na način, ki omogoča, da se zbiranje tekočin odkrije ob normalnih kotih nagiba in prevesa, ter so dovolj veliki, da lahko v času, ko v strojnici ni stalne posadke, brez težav sprejmejo drenažo.

.2

Če se drenažne črpalke lahko zaganjajo samodejno, se namestijo naprave, ki javljajo, kdaj je dotok tekočine večji od zmogljivosti črpalke ali kdaj črpalka deluje pogosteje, kakor bi se pričakovalo v normalnih okoliščinah. V teh primerih se lahko za ustrezno obdobje odobrijo manjši drenažni bazeni. Če so nameščene avtomatske drenažne črpalke, se posveča posebna pozornost zahtevam za preprečevanje onesnaževanja z oljem.

.3

Krmilja za vse ventile za dotok morske vode, izpust pod vodno črto ali sistem drenaže z vbrizgavanjem se razporedijo tako, da se zagotovi dovolj časa za delovanje v primeru vdora vode v ta prostor, pri čemer se upošteva tudi čas, ki je potreben za dostop do teh krmil in krmiljenje z njimi. Če raven, do katere se prostor lahko poplavi, ko je ladja v celoti naložena, to zahteva, je treba poskrbeti, da se krmilja lahko krmilijo v položaju nad to ravnjo.

.1

V vseh pogojih plovbe, vključno z manevriranjem, se lahko hitrost, smer vrtenja in po potrebi naklon vijaka v celoti krmilijo s poveljniškega mostu.

.2

Ukazi za pogonske stroje s poveljniškega mostu se prikažejo bodisi v kontrolni sobi v glavni strojnici bodisi na krmilnem položaju pogonskih strojev.

.3

Daljinsko krmiljenje pogonskih strojev je sočasno mogoče samo z enega mesta; na takih mestih so dovoljeni medsebojno povezani krmilni položaji. Na vsakem mestu je kazalnik, ki javlja, s katerega kraja se krmilijo pogonski stroji. Prenos krmiljenja med poveljniškim mostom in strojnico je mogoč samo v glavni strojnici ali kontrolni sobi glavne strojnice. Sistem vsebuje naprave, ki preprečujejo, da bi se pogonski potisk občutno spremenil, ko se krmiljenje prenese z enega kraja na drugega.

.4

Obstaja možnost, da se vsi stroji, ki so nujni za varno delovanje ladje, krmilijo z lokalnega mesta, celo v primeru okvare na katerem koli delu avtomatskih sistemov ali na sistemih daljinskega krmiljenja.

.5

Konstrukcija sistema avtomatskega daljinskega krmiljenja je takšna, da se bo v primeru okvare sprožil alarm. Če je izvedljivo, se med delovanjem lokalnega krmiljenja vzdržujeta vnaprej nastavljena hitrost in potisk vijaka.

.6

Na poveljniškem mostu so nameščeni kazalniki za:

.7

Število zaporednih neuspelih avtomatskih poskusov zagona se omeji, da se vzdržuje zadosten zagonski zračni pritisk. Vgradi se alarm, ki javlja nizek zagonski zračni pritisk na ravni, ki še omogoča zagon pogonskih strojev.

.1

Predviden je sistem alarmiranja, ki javlja vse okvare, ki terjajo pozornost, in:

.2.1

Alarmni sistem ima trajno napajanje in avtomatski preklop na pomožno napajanje ob izpadu normalnega napajanja.

.2.2

Izpad normalnega napajanja alarmnega sistema se javi z alarmom.

.3.1

Alarmni sistem je zasnovan tako, da lahko hkrati javlja več kakor eno okvaro in sprejem katerega koli alarma ne sme ovirati drugega alarma.

.3.2

Sprejem katerega koli alarma na položaju iz odstavka .1 se prikaže na položajih, na katerih je bil javljen. Alarmi trajajo, dokler niso sprejeti, in vizualni kazalniki posameznih alarmov se ohranjajo, dokler okvara ni odpravljena, potem pa se alarmni sistem samodejno preklopi na normalni način delovanja.

.1

Glavni vir električnega napajanja izpolnjuje naslednje pogoje:

.2

Kjer so potrebni rezervni stroji za druge pomožne stroje, bistvene za pogon, se zagotovijo avtomatske naprave za preklop.

.1

Nadzorni sistem je tak, da se dejavnosti, potrebne za delovanje glavnega pogonskega stroja in pomožnih strojev, zagotavljajo s potrebnimi avtomatskimi postopki.

.2

Ob avtomatskem preklopu se sproži alarm.

.3

V skladu s pravilom 6 se zagotovi alarmni sistem, ki javlja vse pomembne tlake, temperature in nivoje tekočin ter druge bistvene parametre.

.4

Uredi se osrednja kontrolna postaja s potrebnimi alarmnimi ploščami in instrumenti, ki javljajo vsak alarm.

.5

Zagotovi se naprava, ki vzdržuje zagonski zračni tlak na zahtevani ravni, kjer je za zagon glavnih strojev z notranjim zgorevanjem potreben stisnjen zrak.

.1

Cilji požarne varnosti v tem poglavju so:

.2

Za doseganje ciljev požarne varnosti iz odstavka .1 so temeljna načela, na katerih temeljijo pravila tega poglavja ter ki so po potrebi zajeta v ustreznih pravilih, upoštevajoč tip ladje in možno nevarnost požara, naslednja:

.3

Cilji požarne varnosti iz odstavka .1 se dosežejo, če se zagotovi skladnost s predpisanimi zahtevami tega poglavja ali z drugačno izvedbo in ureditvijo, ki je v skladu z delom F revidiranega poglavja II-2 Konvencije SOLAS iz leta 1974, ki se uporablja za ladje, izdelane 1. januarja 2003 ali po tem datumu. Šteje se, da ladja izpolnjuje funkcionalne zahteve iz odstavka .2 in dosega cilje požarne varnosti iz odstavka .1, če:

.4

Vse ladje, na katerih se opravijo popravila, rekonstrukcije, spremembe in s tem povezano opremljanje, še naprej izpolnjujejo vsaj tiste zahteve, ki so tudi prej veljale zanje.

Popravila, rekonstrukcije in spremembe, ki bistveno spremenijo dimenzije ladje ali potniških bivalnih prostorov ali bistveno podaljšajo dobo delovanja ladje, ter s tem povezano opremljanje izpolnjujejo najnovejše zahteve za nove ladje, če uprava države zastave meni, da je to smiselno in izvedljivo.

.5

Ne glede na določbe odstavka .4, morajo obstoječe ladje razreda B, ki prevažajo več kakor 36 potnikov, pri popravilih, rekonstrukcijah, spremembah in s tem povezanem opremljanju izpolnjevati naslednje zahteve:

.1

so jeklene ali iz drugega ustreznega materiala;

.2

so ustrezno ojačene;

.3

so konstruirane tako, da lahko preprečijo uhajanje dima in plamena vse do konca enournega standardnega požarnega preskusa;

.4

so izolirane z odobrenimi negorljivimi materiali, tako da povprečna temperatura neizpostavljene strani ne naraste več kakor 140 °C nad začetno temperaturo in da temperatura na kateri koli točki, vključno s spoji, ne naraste več kakor 180 °C nad začetno temperaturo v času, navedenem spodaj:

.5

Uprava države zastave zahteva preskus prototipa pregrade ali krova in se tako prepriča, da ta izpolnjuje zgoraj navedene zahteve celovitosti in dviga temperature v skladu z Resolucijo IMO A.754(18).

Za ladje razreda B, C in D, izdelane 1. januarja 2003 ali pozneje, se ‚Resolucija IMO A.754(18)‘ glasi ‚Kodeks postopkov požarnega preskusa‘.

.1

so konstruirane tako, da lahko preprečijo uhajanje plamena vse do konca prve polovice ene ure standardnega požarnega preskusa;