18.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 130/37

(1)

Člen 71(1)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 določa izjemo za obmejne delavce, ki so popolnoma brezposelni, od splošnega načela lex loci laboris, določenega v 13(2)(a). členu navedene uredbe.

(2)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da je treba za določitev, ali se zaposleni obmejni delavec obravnava kot delno brezposeln ali kot popolnoma brezposeln v smislu 71(1)(a). člena navedene uredbe, uporabiti enotna merila Skupnosti, saj ta ocena ne more temeljiti na merilih nacionalnega prava (2).

(3)

Ker nacionalni nosilci socialnega zavarovanja iz različnih držav članic v praksi uporabljajo različne razlage za določitev vrste brezposelnosti, je treba določiti obseg navedenega člena, da bi se sprejela enotna in uravnotežena merila, ki bi jih uporabljali navedeni nosilci.

(4)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da v primeru, ko obmejni delavec nima več nobene povezave s pristojno državo članico in je popolnoma brezposeln, dajatve za brezposelnost na lastne stroške zagotovi nosilec, v kraju stalnega prebivališča.

(5)

Ocena, ali vez z zaposlitvijo še obstaja in ali se še ohranja, temelji izključno na nacionalni zakonodaji države zaposlitve.

(6)

Cilj zaščite obmejnih delavcev iz 71. člena Uredbe ne bi bil dosežen, če bi bil delavec, ki je še naprej zaposlen v istem podjetju v državi članici, ki ni država članica njegovega prebivališča – ko začasno prekine svojo dejavnost – še naprej obravnavan kot popolnoma brezposeln in bi se moral glede prejemanja dajatev za brezposelnost obrniti na nosilca v kraju stalnega prebivališča–

1.

Za namen uporabe 71(1)(a). člena Uredbe je določitev vrste brezposelnosti – delne ali popolne – odvisna od ugotovitve, ali se kakršna koli pogodbena vez z zaposlitvijo med strankama ohranja, in ne od trajanja morebitne začasne opustitve dejavnosti.

2.

V primeru, ko je obmejni delavec še naprej zaposlen v podjetju v državi članici, ki ni država članica njegovega prebivališča, ter je njegova dejavnost začasno prekinjena, vendar se lahko kadar koli vrne na svoje delovno mesto, se omenjeni delavec obravnava kot delno brezposeln, ustrezne dajatve pa v skladu z 71(1)(a)(i). členom Uredbe (EGS) št. 1408/71 zagotovi pristojni nosilec v državi članici zaposlitve.

3.

V primeru, ko obmejni delavec, ki nima nobene pogodbene vezi z zaposlitvijo, nima več nobene povezave z državo članico zaposlitve – zlasti v primeru prenehanja ali izteka delovne pogodbe – se obravnava kot popolnoma brezposeln v skladu z 71(1)(a)(ii). členom Uredbe (EGS) št. 1408/71; dajatve za brezposelnost na lastne stroške zagotovi nosilec v kraju stalnega prebivališča.

4.

Ta sklep se začne uporabljati prvi dan meseca po objavi v Uradnem listu Evropske unije.