„13.

32003 R 1788: Uredba Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123).“.

(a)

v členu 1 se dodajo naslednji odstavki:

„4.   Za Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se ustanovi posebno rezervo za prestrukturiranje, kakor to določa tabela (g) v Prilogi I. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2006 v obsegu, za kolikor se je poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjšala od leta 1998 za Estonijo in Latvijo ter od leta 2000 za Češko, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško. Odločitev o sprostitvi rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1788/2003 na podlagi ocene poročila, ki ga Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovenija in Slovaška predložijo Komisiji do 31. decembra 2005. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.

5.   Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško nacionalne referenčne količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo pod prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.“

(b)

v členu 6(1) se dodajo naslednji pododstavki:

„Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je podlaga za omenjene individualne referenčne količine določena v tabeli (f) v Prilogi I.

V primeru Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške se dvanajstmesečno obdobje za določitev individualnih referenčnih količin začne: 1. aprila 2001 za Madžarsko, 1. aprila 2002 za Malto in Litvo, 1. aprila 2003 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško in 1. aprila 2004 za Poljsko in Slovenijo.

Vendar pa lahko za uporabo člena 95 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (9) Poljska in Slovenija po potrebi določita začasne individualne referenčne količine na podlagi dvanajstmesečnega obdobja, ki se začne 1. aprila 2003, in določita dokončne individualne referenčne količine do 1. aprila 2005. Do 1. aprila 2005 se člena 3 in 4 te uredbe ne uporabljata za Poljsko in Slovenijo.

Za Poljsko se na podlagi dejanskih številk za leto 2003 o oddaji in neposredni prodaji opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi v skladu s postopkom iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1788/2003.

(c)

v členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško referenčna vsebnost maščobe iz odstavka 1 ustreza referenčni vsebnosti maščob količin, ki so bile proizvajalcem dodeljene na naslednje datume: 31. marca 2002 za Madžarsko, 31. marca 2003 za Litvo, 31. marca 2004 za Češko, Ciper, Estonijo, Latvijo in Slovaško ter 31. marca 2005 za Poljsko in Slovenijo.“

(d)

v Prilogi I se tabele nadomestijo z naslednjim:

(e)

v Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

„REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB

„(c)

Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 5

Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 2(2) ali 2(4), pod pogojem, da so le-ta plačala pridelovalcem krompirja minimalno ceno iz člena 4a za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo škroba do višine kvote.‘“

„25.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete ter o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1).“

(a)

v členu 95(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za Poljsko in Slovenijo se znesek po toni za mlečno premijo za leto 2004 pomnoži z začasno individualno referenčno količino, s katero gospodarstvo razpolaga 1. maja 2004.“

(b)

v členu 95(4) se dodata naslednja pododstavka:

„Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so skupne količine iz prvega pododstavka navedene v tabeli (f) v Prilogi I Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 (11).

Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je 12-mesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2004/2005.

(c)

v členu 96(2) se tabela nadomesti z naslednjim:

„2.   Dodatna plačila: skupni zneski, izraženi v milijonih EUR:

V novih državah članicah se skupni zneski uporabljajo v skladu z razporedom povečanj, kot so določena v členu 143a.“

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

v točki 1, ki vstavlja Poglavje IXa Naslova II, se spremeni naslednje:

(c)

v točki 6, ki vstavlja Poglavje IV Naslova III, se črta člen 47a(1)(c);

(d)

v točki 10, ki dodaja Prilogo II, se črta vrsto, ki se nanaša na člen 33c;

„27.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete in o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1).“

(a)

v členu 1 se za drugo alineo vstavi naslednja alinea:

(b)

v členu 2 se doda naslednjo točko (g):

(c)

za Naslovom IV se vstavi naslednji Naslov IVa:

„NASLOV IVa

IZVAJANJE SHEM PODPOR V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 143a

Uvedba shem podpor

V novih državah članicah se uvedejo neposredna plačila dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

Člen 143b

Shema enotnega plačila na površino

1.   Nove države članice se lahko najkasneje do dne pristopa odločijo, da neposredna plačila med obdobjem uporabe iz odstavka 9 nadomestijo z enotnim plačilom na površino, ki se izračuna v skladu z odstavkom 2.

2.   Enotno plačilo na površino se opravi enkrat letno. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir, ki je določen v skladu z odstavkom 3, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu z odstavkom 4.

3.   Komisija za vsako novo državo članico določi letni finančni okvir:

4.   Kmetijska površina nove države članice za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določi nova država članica.

Kmetijsko zemljišče v obdelavi pomeni skupno površino obdelovalnih zemljišč, trajnih pašnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija (EUROSTAT).

5.   Do dodelitve plačil po shemi enotnega plačila na površino so upravičene vse kmetijske parcele, ki ustrezajo merilom iz odstavka 4.

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1 ha.

6.   Ni obveze proizvajati ali uporabljati proizvodna sredstva. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. V primeru pridelave konoplje, ki spada pod oznako KN 5302 10 00, se uporabita člen 5a(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 (16) in člen 7b Uredbe Komisije (ES) št. 2316/1999 (17), kakor tudi člen 52(1) te uredbe.

Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, so vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ki je združljivo z varstvom okolja.

Od 1. januarja 2005 je uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 za nove države članice fakultativna, v kolikor se te določbe nanašajo na predpisane zahteve glede upravljanja.

7.   Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zmanjša z uporabo redukcijskega koeficienta.

8.   Pravila skupnosti o integriranem sistemu iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 (18), predvsem iz njenega člena 2, in iz Poglavja 4 Naslova II te uredbe, predvsem iz člena 18, se v potrebnem obsegu uporabljajo za shemo enotnega plačila na površino. Skladno s tem vsaka nova država članica, ki se odloči za to shemo:

Uporaba sheme enotnega plačila na površino v ničemer ne vpliva na obveznost vsake nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot to določata Direktiva Sveta 92/102/EGS (19) in Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

9.   Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2006; na zahtevo nove države članice se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Ob upoštevanju določb odstavka 11 se lahko vsaka nova država članica ob koncu prvega ali drugega leta obdobja uporabe odloči, da bo shemo prenehala uporabljati, da bi začela uporabljati shemo enotnega plačila. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe uradno obvestijo Komisijo do konca 1. avgusta zadnjega leta uporabe.

10.   Pred koncem obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino Komisija oceni stanje pripravljenosti novih držav članic, da v celoti uporabljajo neposredna plačila.

Predvsem nova država članica do konca obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino stori vse potrebno za vzpostavitev integriranega sistema iz člena 18, da se zagotovi pravilno delovanje neposrednih plačil v obliki, ki se takrat uporablja.

11.   Komisija na podlagi svoje ocene:

Pred koncem podaljšanega obdobja uporabe iz točke (b) se uporablja odstavek 10.

Do konca petletnega obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino (tj. 2008) se uporablja odstotek določen v členu 143a. Če se uporabo sheme enotnega plačila na površino v skladu z odločitvijo, ki se sprejme v skladu s točko (b), podaljša preko tega datuma, se odstotek, določen v členu 143a za leto 2008, uporablja do konca zadnjega leta uporabe sheme enotnega plačila na površino.

12.   Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino se neposredna plačila uporabljajo skladno z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot npr. na podlagi bazne površine, zgornjih mej za premije in maksimalnih zajamčenih količin, določenih za vsako neposredno plačilo v Aktu o pristopu (21) in v naknadni zakonodaji Skupnosti. Od takrat dalje se uporabljajo odstotki, določeni v členu 143a za ustrezno leto.

13.   Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki se sprejmejo za izvajanje tega člena in še posebno o ukrepih, ki se sprejmejo skladno z odstavkom 7.

Člen 143c

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

1.   V tem členu: ‚SKP primerljiva nacionalna shema‘ pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki je v uporabi pred dnem pristopa novih držav članic, v skladu s katero se je dodeljevala pomoč kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta z enim od neposrednih plačil.

2.   Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati katera koli neposredna plačila do:

3.   Ciper lahko dopolnjuje neposredne pomoči, izplačane kmetom v skladu s katerim koli neposrednim plačilom, naštetim v Prilogi I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v skladu z ustreznim neposrednim plačilom, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v skladu s tem neposrednim plačilom v ustreznem letu v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

Skupni zneski dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se bodo dodelile, so določeni v Prilogi XII.

Dopolnilne nacionalne pomoči, ki se bodo dodelile, so podrejene prilagoditvam, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja skupne kmetijske politike.

Odstavka 2 in 5 se ne uporabljata za Ciper.

4.   Če se nova država članica odloči, da uporablja shemo enotnega plačila na površino, lahko dodeljuje dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5.   Za leto 2004 je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči po (pod)sektorju, ki se dodelijo v tem letu ob uporabi sheme enotnega plačila na površino, omejen s posebnim finančnim okvirjem za vsak (pod)sektor. Ta okvir je enak razliki med:

Za leta po letu 2005 se omejevanje s pomočjo sektorsko opredeljenih finančnih okvirjev, omenjeno zgoraj, ne uporablja. Vendar nove države članice ohranijo pravico do uporabe posebnih (pod)sektorskih finančnih okvirjev, pod pogojem, da se tak poseben (pod)sektorski finančni okvir nanaša le na:

6.   Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi zneske dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se dodelijo.

7.   Dovoljenje Komisije:

8.   Dopolnilnih nacionalnih plačil ali pomoči se ne podeljuje za kmetijske dejavnosti, za katere v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 niso predvidena neposredna plačila.

9.   Ciper lahko do konca leta 2010 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Ob upoštevanju narave in zneska nacionalnih podpor podeljenih v letu 2001 lahko Ciper do zneskov, določenih v Prilogi XIII, podeli državne pomoči (pod)sektorjem, ki so našteti v tej prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če se to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če se te prilagoditve izkažejo za potrebne, se zneski pomoči ali pogoji za njihovo dodelitev spremenijo na podlagi odločbe Komisije.

Ciper Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

10.   Latvija lahko do konca leta 2008 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Latvija lahko podeli državne pomoči (pod)sektorjem, naštetim v Prilogi XIV, do zneskov, določenih v tej prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če se to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če se te prilagoditve izkažejo za potrebne, se zneski pomoči ali pogoji za njihovo dodelitev spremenijo na podlagi odločbe Komisije.

Latvija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

(d)

v členu 145 se za točko (d) vstavi naslednja točka:

(e)

v členu 153(4) se doda naslednji stavek:

„Poenostavljena shema iz člena 2a te uredbe se ne uporablja za nove države članice.“

(f)

v Prilogi I se za vrstico „enotno plačilo“ vstavi naslednja vrstica:

(g)

dodajo se naslednje priloge:

„2.

32003 R 1788: Uredba Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 123).

Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (ES) št. 1788/2003 se za Malto referenčna vsebnost maščobe v mleku določi po petih letih od dne pristopa.

Dokler referenčna vsebnost maščobe ni določena, se za Malto ne bo uporabljala primerjava (ali prilagoditev) vsebnosti maščobe za izračun dodatne dajatve za oddajo, kot je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1788/2003.“

„5a.

32003 R 1782: Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete in o spremembi Uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21. 10. 2003, str. 1).

Z odstopanjem od člena 131(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se na Malti uporaba obremenitve živali uvede postopoma, in sicer linearno od 4,5 GVŽ na hektar za prvo leto po pristopu do 1,8 GVŽ na hektar pet let po pristopu. V tem obdobju se za določitev obremenitve živali na gospodarstvu ne upošteva krav molznic, ki so potrebne za proizvodnjo skupne referenčne količine mleka, ki je dodeljena proizvajalcu.

Malta do 31. decembra 2007 Komisiji predloži poročilo o izvajanju tega ukrepa.“