Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 02022R2576-20231231

Consolidated text: Uredba Sveta (EU) 2022/2576 z dne 19. decembra 2022 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina

Access initial legal act
(

Legal status of the document In force

)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2576/2023-12-31

02022R2576 — SL — 31.12.2023 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA SVETA (EU) 2022/2576

z dne 19. decembra 2022

o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina

(UL L 335 29.12.2022, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA SVETA (EU) 2023/2919 z dne 21. decembra 2023

  L 

1

29.12.2023



▼B

UREDBA SVETA (EU) 2022/2576

z dne 19. decembra 2022

o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina



POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  

Ta uredba določa začasna pravila za:

(a) 

pospešeno vzpostavitev storitve, ki omogoča združevanje povpraševanja in skupno nabavo plina s strani podjetij s sedežem v Uniji,

(b) 

platforme za rezervacijo sekundarnih zmogljivosti in platforme za preglednost obratov za UZP in skladišč plina, in

(c) 

obvladovanje prezasedenosti v plinskih prenosnih omrežjih.

2.  
Ta uredba uvaja začasne mehanizme za zaščito državljanov in gospodarstva pred previsokimi cenami, in sicer z začasnim mehanizmom obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva za čezmerna gibanja cen in s priložnostno referenčno vrednostjo UZP, ki jo bo razvila Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).
3.  
Ta uredba določa začasne ukrepe za pravično čezmejno distribucijo plina, zagotavljanje oskrbe s plinom najbolj kritičnim odjemalcem in zagotavljanje čezmejnih solidarnostnih ukrepov v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„podjetje plinskega gospodarstva“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridobivanje, prenos, distribucija, dobava, nabava ali skladiščenje zemeljskega plina, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), in je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;

(2) 

„obrat za UZP“ pomeni terminal, ki se uporablja za utekočinjanje zemeljskega plina, ali uvoz, raztovarjanje in ponovno uplinjanje UZP ter vključuje sistemske storitve in prehodna skladišča, ki so potrebni za postopek ponovnega uplinjanja in nato za dovajanje plina v prenosni sistem, vendar ne vključuje delov terminala za UZP, ki se uporabljajo za skladiščenje;

(3) 

„skladišče plina“ pomeni objekt za skladiščenje zemeljskega plina, ki ga ima v lasti ali upravlja podjetje plinskega gospodarstva, vključno z deli obratov za UZP, ki se uporabljajo za skladiščenje, razen delov, ki so namenjeni dejavnostim pridobivanja, in razen objektov, ki so rezervirani izključno za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;

(4) 

„izvajalec storitev“ pomeni podjetje s sedežem v Uniji, s katerim je Komisija na podlagi postopka javnega naročanja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 sklenila pogodbo o organizaciji skupne nabave in izpolnjevanju nalog iz člena 7 te uredbe;

(5) 

„informacijsko orodje“ pomeni informacijsko orodje, s katerim izvajalec storitev združuje povpraševanje podjetij plinskega gospodarstva in podjetij, ki porabljajo plin, ter pridobiva ponudbe dobaviteljev ali proizvajalcev zemeljskega plina, tako da ustrezajo navedenemu združenemu povpraševanju;

(6) 

„trgovanje z UZP“ pomeni nakupne ponudbe, prodajne ponudbe ali transakcije za nabavo ali prodajo UZP:

(a) 

ki določajo dobavo v Uniji;

(b) 

ki imajo za posledico dobavo v Uniji ali

(c) 

v katerem ena od strank UZP ponovno uplini na terminalu v Uniji;

(7) 

„podatki o trgu UZP“ pomeni evidence nakupnih ponudb, prodajnih ponudb ali transakcij za trgovanje z UZP z ustreznimi informacijami, kot je določeno v členu 21(1);

(8) 

„udeleženec na trgu UZP“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trgovanjem z UZP, ne glede na njen kraj pridobitve pravne osebnosti ali stalnega prebivališča;

(9) 

„ocena cene UZP“ pomeni določitev dnevne referenčne cene za trgovanje z UZP v skladu z metodologijo, ki jo določi ACER;

(10) 

„referenčna vrednost UZP“ pomeni določitev razpona med dnevno oceno cene UZP in poravnalno ceno za terminske pogodbe za najbližji mesec na TTF, ki jo na dnevni ravni določi ICE Endex Markets B.V.;

(11) 

„mesto trgovanja“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a) 

„regulirani trg“, kot je opredeljen členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU;

(b) 

„večstranski sistem trgovanja“, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 22, Direktive 2014/65/EU;

(c) 

„organizirani sistem trgovanja“, kot je opredeljen členu 4(1), točka 23, Direktive 2014/65/EU;

(12) 

„izvedeni finančni instrument na blago, povezano z energijo“ pomeni izvedeni finančni instrument na blago, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 30, Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), s katerim se trguje na mestu trgovanja, katerega osnova je električna energija ali plin in katerega dospelost ni daljša od 12 mesecev;

(13) 

„pristojni organ“, če ni določeno drugače, pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 26, Direktive 2014/65/EU;

(14) 

„kritična količina plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo“ pomeni največjo porabo plina, ki je potrebna v elektroenergetskem sektorju za zagotovitev zadostnosti v najslabšem mogočem scenariju, simuliranem v zimski oceni zadostnosti na podlagi člena 9 Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(15) 

„zaščiteni odjemalec“ pomeni zaščitenega odjemalca, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2017/1938;

(16) 

„solidarnostno zaščiteni odjemalec“ pomeni solidarnostno zaščitenega odjemalca, kot je opredeljen v členu 2, točka 6, Uredbe (EU) št. 2017/1938.

POGLAVJE II

BOLJŠE USKLAJEVANJE NABAVE PLINA

ODDELEK 1

Usklajevanje nabave plina v Uniji

Člen 3

Preglednost in izmenjava informacij

1.  
Podjetja plinskega gospodarstva ali podjetja, ki porabljajo plin, s sedežem v Uniji ali organi držav članic, ki nameravajo objaviti javni razpis za nabavo plina ali začeti pogajanja s proizvajalci ali dobavitelji zemeljskega plina iz tretjih držav o nabavi plina, v količini nad 5 TWh/leto, izključno za namen boljše uskladitve obvestijo Komisijo in, kadar je ustrezno, državo članico, v kateri imajo ta podjetja sedež, o sklenitvi pogodbe o dobavi plina ali memoranduma o soglasju ali objavi javnega razpisa za nabavo plina.

Uradno obvestilo na podlagi prvega podstavka se da najmanj šest tednov pred nameravano sklenitvijo ali objavo, ali v krajšem roku, če se pogajanja začnejo bližje datumu podpisa pogodbe, vendar najpozneje dva tedna pred nameravano sklenitvijo ali objavo. To obvestilo vsebuje zgolj naslednje osnovne informacije:

(a) 

identiteto pogodbenega partnerja ali partnerjev ali namen javnega razpisa za nabavo plina;

(b) 

ustrezne količine;

(c) 

ustrezne datume ter

(d) 

izvajalca storitev, ki organizira take nabave ali javne razpise v imenu države članice, kadar je ustrezno.

2.  
Če Komisija meni, da bi nadaljnja uskladitev glede objave javnega razpisa za nakup plina ali načrtovane nabave plina s strani podjetij plinskega gospodarstva ali podjetij, ki porabljajo plin, s sedežem v Uniji, oziroma organov držav članic lahko izboljšale potek skupne nabave ali da bi objava javnega razpisa za nakup plina ali načrtovane nabave plina lahko negativno vplivale na notranji trg, zanesljivost oskrbe ali na energetsko solidarnost, lahko Komisija podjetjem plinskega gospodarstva ali podjetjem, ki porabljajo plin, s sedežem v EU, ali organom držav članic izda priporočilo, naj razmislijo o ustreznih ukrepih. V takšnem primeru Komisija, kadar je ustrezno, obvesti državo članico, v kateri ima podjetje sedež.
3.  
Komisija pred izdajo kakršnega koli priporočila iz odstavka 2 obvesti ad hoc usmerjevalni odbor iz člena 4.
4.  
Pri predložitvi informacij Komisiji v skladu z odstavkom 1 lahko subjekti, ki posredujejo informacije, navedejo, ali je treba kateri koli del poslovnih ali drugih informacij, katerih razkritje bi lahko škodovalo dejavnostim udeleženih strani, obravnavati kot zaupen in ali se lahko predložene informacije posredujejo drugim državam članicam.
5.  
Zahteve po zaupnosti v skladu s tem členom ne omejujejo dostopa Komisije do zaupnih informacij. Komisija zagotovi, da je dostop do zaupnih informacij strogo omejen le na službe Komisije, za katere je nujno, da jih imajo na voljo. Predstavniki Komisije s takimi informacijami ravnajo zaupno.
6.  
Brez poseganja v člen 346 PDEU se zaupne informacije izmenjujejo s Komisijo in drugimi ustreznimi organi le tedaj, ko je taka izmenjava potrebna za uporabo te uredbe. Izmenjava informacij je omejena na obseg, ki je ustrezen in sorazmeren glede na namen te izmenjave. Pri taki izmenjavi informacij se ohranja zaupnost navedenih informacij ter ščitijo varnost in poslovni interesi subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ter se uporabijo učinkoviti instrumenti za fizično zaščito podatkov. Vsi strežniki in informacije morajo biti fizično nameščeni in shranjeni na ozemlju Unije.

Člen 4

Ad hoc usmerjevalni odbor

1.  
Ustanovi se ad hoc usmerjevalni odbor za lažje usklajevanje združevanja povpraševanja in skupne nabave.
2.  
Ad hoc usmerjevalni odbor ustanovi Komisija v šestih tednih po začetku veljavnosti te uredbe; sestavljajo ga po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Predstavniki pogodbenic Energetske skupnosti lahko na povabilo Komisije sodelujejo v ad hoc razpravah usmerjevalnega odbora o vseh zadevah v skupnem interesu. Ad hoc usmerjevalnemu odboru predseduje Komisija.
3.  
Ad hoc usmerjevalni odbor sprejme svoj poslovnik s kvalificirano večino v enem mesecu od ustanovitve.
4.  
Komisija se o osnutku priporočila, ki ga predloži na podlagi člena 3(2), posvetuje z ad hoc usmerjevalnim odborom, zlasti glede tega, ali zadevne nabave plina ali javni razpis za nabavo plina povečujejo zanesljivost oskrbe v Uniji in so skladni z načelom energetske solidarnosti.
5.  
Kadar je ustrezno, Komisija prav tako obvesti ad hoc usmerjevalni odbor o vplivu sodelovanja podjetij pri skupni nabavi, ki jo organizira izvajalec storitev, na zanesljivost oskrbe v Uniji in energetsko solidarnost.
6.  
Kadar so članom ad hoc usmerjevalnega odbora posredovane zaupne informacije v skladu s členom 3(6), s takšnimi informacijami ravnajo zaupno. Izmenjava informacij je omejena na informacije, ki so relevantne in sorazmerne glede na namen te izmenjave.

ODDELEK 2

Združevanje povpraševanja in skupna nabava

Člen 5

Začasna pogodba o opravljanju storitev z izvajalcem storitev

1.  
Z odstopanjem od člena 176 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Komisija po postopku javnega naročanja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 sklene pogodbo o opravljanju storitev s subjektom s sedežem v Uniji, ki deluje kot izvajalec storitev za izpolnjevanje nalog iz člena 7 te uredbe.
2.  
Pogodba o opravljanju storitev z izbranim izvajalcem storitev določa lastništvo informacij, ki jih pridobi izvajalec storitev, in možnost prenosa teh informacij Komisiji ob prenehanju ali izteku veljavnosti pogodbe o opravljanju storitev.
3.  
Komisija v pogodbi o opravljanju storitev opredeli praktične vidike delovanja izvajalca storitev, vključno z uporabo informacijskega orodja, varnostnimi ukrepi, valuto ali valutami, plačilnim režimom in obveznostmi.
4.  
V pogodbi o opravljanju storitev, sklenjeni z izvajalcem storitev, si Komisija pridržuje pravico, da ga spremlja in revidira. V ta namen ima Komisija popoln dostop do informacij, ki jih hrani izvajalec storitev.

▼M1

5.  
Komisija lahko od izvajalca storitev zahteva, da predloži vse informacije, potrebne za izpolnjevanje nalog iz člena 7.

▼B

Člen 6

Merila za izbiro izvajalca storitev

1.  

Izvajalca storitev izbere Komisija na podlagi naslednjih meril za upravičenost:

(a) 

izvajalec storitev ima sedež in posluje na ozemlju države članice.

(b) 

izvajalec storitev mora imeti izkušnje s čezmejnimi transakcijami.

(c) 

izvajalec storitev ne sme biti:

(i) 

zajet v omejevalnih ukrepih Unije, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, zlasti omejevalnih ukrepih Unije, sprejetih zaradi dejavnosti Rusije, ki povzročajo destabilizacijo razmer v Ukrajini, ali v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine;

(ii) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo taki omejevalni ukrepi Unije ali delovati v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali

(iii) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom Ruske federacije ali njene vlade ali katere koli ruske fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa s sedežem v Rusiji ali delovati v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.

2.  

Brez poseganja v druge obveznosti glede potrebne skrbnosti se med Komisijo in izvajalcem storitve vzpostavijo pogodbene obveznosti, s katerimi se zagotovi, da izvajalec storitev v času opravljanja nalog v skladu s členom 7 ne daje neposredno ali posredno na voljo ali v korist sredstev ali gospodarskih virov fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so:

(a) 

zajeti v omejevalnih ukrepih Unije, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, zlasti omejevalnih ukrepih Unije, sprejetih zaradi dejavnosti Rusije, ki povzročajo destabilizacijo razmer v Ukrajini, ali v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine;

(b) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo taki omejevalni ukrepi Unije ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali

(c) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom Ruske federacije ali njene vlade ali katere koli ruske fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa s sedežem v Rusiji ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.

3.  
Izvajalec storitev ne sme biti del vertikalno integriranega podjetja, dejavnega na področju pridobivanja ali dobave zemeljskega plina, kot je navedeno v členu 2, točka 20, Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), z izjemo subjektov, ki so ločeni v skladu s poglavjem IV navedene direktive.
4.  

Komisija določi merila za izbor in dodelitev, pri čemer med drugim upošteva naslednja merila, ki jih je treba določiti v javnem razpisu:

(a) 

obseg izkušenj pri pripravi in izvajanju razpisnih ali dražbenih postopkov za zemeljski plin ali z njimi povezanih storitev, na primer storitev prenosa, ob podpori namenskih informacijskih orodij;

(b) 

obseg izkušenj pri prilagajanju razpisnih ali dražbenih postopkov različnim potrebam, kot sta geografska osredotočenost ali časovni razpored;

(c) 

obseg izkušenj pri razvoju informacijskih orodij za združevanje povpraševanja več udeležencev in njegovega usklajevanja s ponudbo;

(d) 

kakovost varnosti informacijskega sistema, zlasti v smislu varstva podatkov in internetne varnosti ter

(e) 

sposobnost identifikacije in akreditacije udeležencev, tako v smislu pravne osebnosti kot tudi finančne zmogljivosti.

Člen 7

Naloge izvajalca storitev

1.  

Izvajalec storitev organizira združevanje povpraševanja in skupno nabavo ter zlasti:

(a) 

združuje povpraševanje podjetij plinskega gospodarstva in podjetij, ki porabljajo plin, ob podpori informacijskega orodja;

(b) 

pridobiva ponudbe dobaviteljev ali proizvajalcev zemeljskega plina in jih ob podpori informacijskega orodja usklajuje z združenim povpraševanjem;

(c) 

dodeljuje pravice dostopa za dobavo ponujenih količin plina podjetjem plinskega gospodarstva in podjetjem, ki porabljajo plin, ki sodelujejo pri združevanju povpraševanja, ob upoštevanju sorazmerne porazdelitve med manjšimi in večjimi udeleženci. Kadar je združeno povpraševanje večje od prejetih ponudb za dobavo, se pravice dostopa dodelijo sorazmerno s povpraševanjem, ki so ga sodelujoča podjetja prijavila v fazi združevanja povpraševanja za določen čas in kraj dobave;

(d) 

preverja, akreditira in registrira uporabnike informacijskega orodja ter

(e) 

uporabnikom informacijskega orodja ali Komisiji zagotavlja morebitne sistemske storitve, potrebne za pravilno izvajanje dejavnosti, vključno s storitvami za lažje sklepanje pogodb, kot je določeno v pogodbi o opravljanju storitev iz člena 5.

2.  
Pogoji v zvezi z nalogami izvajalca storitev, in sicer glede registracije uporabnikov, objav in poročanja, se določijo v pogodbi o opravljanju storitev iz člena 5.

Člen 8

Sodelovanje pri združevanju povpraševanja in skupni nabavi

1.  

Sodelovanje pri združevanju povpraševanja in skupni nabavi je odprto in pregledno za vsa podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki porabljajo plin, s sedežem v Uniji, ne glede na zahtevano količino. Podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki porabljajo plin, so izključena iz sodelovanja pri združevanju povpraševanja in skupni nabavi kot dobavitelji, proizvajalci in kupci, če so:

(a) 

zajeta z omejevalnimi ukrepi Unije, sprejetimi na podlagi člena 215 PDEU, zlasti omejevalnimi ukrepi Unije, sprejetimi zaradi dejavnosti Rusije, ki povzročajo destabilizacijo razmer v Ukrajini, ali v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine;

(b) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo taki omejevalni ukrepi Unije ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali

(c) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom Ruske federacije ali njene vlade ali katere koli ruske fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa s sedežem v Rusiji ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.

2.  

Vzpostavijo se pogodbene obveznosti, s katerimi se zagotovi, da se sredstev ali gospodarskih virov, ki izvirajo iz sodelovanja v postopku skupne nabave, ki ga organizira izvajalec storitev, neposredno ali posredno ne daje na voljo ali v korist fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so:

(a) 

zajeti z omejevalnimi ukrepi Unije, sprejetimi na podlagi člena 215 PDEU, zlasti omejevalnimi ukrepi Unije, sprejetimi zaradi dejavnosti Rusije, ki povzročajo destabilizacijo razmer v Ukrajini, ali v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine;

(b) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo taki omejevalni ukrepi Unije ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih ali

(c) 

v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom Ruske federacije ali njene vlade ali katere koli ruske fizične ali pravne osebe ali subjekta ali organa s sedežem v Rusiji ali delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.

3.  
Države članice ali drugi deležniki lahko zagotovijo likvidnostno podporo, vključno s poroštvi, udeležencem v postopku skupne nabave, ki ga organizira izvajalec storitev, v skladu s pravili o državni pomoči, kadar je to ustrezno. To lahko vključuje poroštva za kritje potreb po zavarovanju s premoženjem ali za kritje tveganja dodatnih stroškov zaradi insolventnosti drugih kupcev na podlagi iste pogodbe o skupni nabavi.
4.  
Podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki porabljajo plin, s sedežem v pogodbenicah Energetske skupnosti, lahko sodelujejo pri združevanju povpraševanja in skupni nabavi, če so uvedeni ustrezni ukrepi ali ureditve, ki omogočajo njihovo sodelovanje pri združevanju povpraševanja in skupni nabavi v skladu s tem oddelkom.

Člen 9

Dobave zemeljskega plina, izključene iz skupne nabave

Dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije niso predmet skupne nabave, vključno z dobavami zemeljskega plina, ki vstopajo v države članice ali pogodbenice Energetske skupnosti na naslednjih vstopnih točkah:

(a) 

Greifswald

(b) 

Lubmin II

(c) 

Imatra

(d) 

Narva

(e) 

Värska

(f) 

Luhamaa

(g) 

Sakiai

(h) 

Kotlovka

(i) 

Kondratki

(j) 

Wysokoje

(k) 

Tieterowka

(l) 

Mozyr

(m) 

Kobryn

(n) 

Sudzha (RU)–Ukrajina

(o) 

Belgorod (RU)–Ukrajina

(p) 

Valuyki (RU)–Ukrajina

(q) 

Serebryanka (RU)–Ukrajina

(r) 

Pisarevka (RU)–Ukrajina

(s) 

Sokhranovka (RU)–Ukrajina

(t) 

Prokhorovka (RU)–Ukrajina

(u) 

Platovo (RU)–Ukrajina

(v) 

Strandža 2 (BG)–Malkoclar (TR)

▼M1 —————

▼B

Člen 11

Konzorcij za nabavo plina

Podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki porabljajo plin, ki sodelujejo pri združevanju povpraševanja, ki ga organizira izvajalec storitev, lahko pregledno usklajujejo elemente pogojev iz kupoprodajne pogodbe ali uporabljajo pogodbe o skupni nabavi, da bi pri svojih dobaviteljih dosegla boljše pogoje, če je to v skladu s pravom Unije, vključno s konkurenčnim pravom Unije, zlasti s členoma 101 in 102 PDEU, kot lahko določi Komisija v odločbi na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 1/2003, ter z zahtevo po preglednosti na podlagi člena 3 te uredbe.

ODDELEK 3

Ukrepi za povečanje uporabe obratov za UZP, skladišč plina in cevovodov

Člen 12

Platforma za rezervacijo sekundarnih zmogljivosti za uporabnike obratov za UZP in skladišč plina

Uporabniki obrata za UZP in skladišča plina, ki želijo odprodati svoje pogodbeno zakupljene zmogljivosti na sekundarnem trgu, kot je opredeljeno v členu 2, točka 6, Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), so do tega upravičeni. Od 28. februarja 2023 upravljavci obratov za UZP in skladišč plina posamič ali po regijah vzpostavijo ali uporabijo obstoječo pregledno in nediskriminatorno rezervacijsko platformo za uporabnike obratov za UZP in skladišč plina, namenjeno odprodaji njihovih zakupljenih pogodbenih zmogljivosti na sekundarnem trgu.

Člen 13

Platformi za preglednost obratov za UZP in skladišč plina

1.  
Od 28. februarja 2023 upravljavci obratov za UZP in skladišč plina na evropski platformi za preglednost UZP in evropski platformi za preglednost skladišč na pregleden in uporabniku prijazen način objavijo vse informacije, ki jih zahteva člen 19 Uredbe (ES) št. 715/2009. Regulativni organi lahko od teh upravljavcev zahtevajo, da objavijo vse dodatne informacije, ki so pomembne za uporabnike sistema.
2.  
Obrati za UZP, ki jim je bilo odobreno izvzetje iz pravil za dostop tretjih strani na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES, ter upravljavci skladišč zemeljskega plina v okviru dogovorjene ureditve dostopa tretjih strani iz člena 33(3) navedene direktive objavijo končne tarife za infrastrukturo do 31. januarja 2023.

Člen 14

Učinkovitejša uporaba prenosnih zmogljivosti

1.  
Operaterji prenosnih sistemov ponudijo premalo izkoriščeno pogodbeno zagotovljeno zmogljivost na povezovalnih točkah in virtualnih povezovalnih točkah kot mesečni produkt zmogljivosti ter kot dnevni produkt zmogljivosti in produkt zmogljivosti znotraj dneva za zadevni mesec v primeru premajhne izkoriščenosti v skladu z odstavkom 2.
2.  
Pogodbena zagotovljena zmogljivost se šteje za premalo izkoriščeno, če je uporabnik omrežja v predhodnem koledarskem mesecu v povprečju uporabil ali ponudil manj kot 80 % rezervirane zagotovljene zmogljivosti na povezovalni točki ali virtualni povezovalni točki. Operater prenosnega sistema spremlja neizkoriščeno zmogljivost in uporabnika omrežja obvesti o količini zmogljivosti, ki mora biti odvzeta na zadevni povezovalni točki ali virtualni povezovalni točki, najpozneje preden sporoči količino zmogljivosti, ki bo ponujena za prihodnjo dražbo tekoče mesečne zmogljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/459.
3.  
Količina ponujene zmogljivosti je enaka razliki med povprečno izkoriščenostjo za predhodni koledarski mesec in 80 % zagotovljene zmogljivosti, ki je bila pogodbeno zakupljena za obdobje, daljše od enega meseca.
4.  
Razpoložljiva zmogljivost, ponujena na dražbi v skladu z Uredbo (EU) 2017/459, ima pri dodeljevanju zmogljivosti prednost pred premalo izkoriščeno zmogljivostjo, vključeno v dražbo na podlagi odstavka 2.
5.  
Če se premalo izkoriščena zmogljivost, ki jo ponuja operater prenosnega sistema, proda, se jo odvzame prvotnemu imetniku pogodbene zmogljivosti. Prvotni imetnik lahko odvzete zagotovljene zmogljivosti uporablja v obliki prekinljive zmogljivosti.
6.  
Uporabnik omrežja ohrani svoje pravice in obveznosti iz pogodbe o zmogljivosti, dokler operater prenosnega omrežja zmogljivosti ne prerazporedi, in do obsega zmogljivosti, ki jih operater prenosnega omrežja ne prerazporedi.
7.  

Preden operaterji prenosnega omrežja ponudijo premalo izkoriščeno zagotovljeno zmogljivost v skladu s tem členom, analizirajo morebitne učinke na vsaki povezovalni točki, ki jo upravljajo, in obvestijo pristojni nacionalni regulativni organ. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 tega člena in ne glede na to, ali so te povezovalne točke prezasedene ali ne, se nacionalni regulativni organi lahko odločijo, da na vseh povezovalnih točkah uvedejo enega od naslednjih mehanizmov:

(a) 

mehanizem „uporabi ali izgubi“ za dan vnaprej v skladu z Uredbo (EU) 2017/459 in ob upoštevanju točke 2.2.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009;

(b) 

shemo za presežni zakup in ponovni odkup v skladu s točko 2.2.2 Priloge I Uredbe (ES) št. 715/2009, pri čemer ponudijo vsaj 5-odstotno dodatno zmogljivost glede na tehnično zmogljivost na zadevni povezovalni točki, ali

(c) 

vsaj ponudijo sprva nenapovedano zmogljivost za dan vnaprej in znotraj dneva, ki se dodeli kot prekinljiva zmogljivost.

Odstavki 1 do 6 tega člena se samodejno uporabljajo, če eden od alternativnih mehanizmov na podlagi prvega pododstavka ni uporabljen do 31. marca 2023,

8.  
Nacionalni regulativni organ se pred sprejetjem odločitve iz odstavka 7 posvetuje z nacionalnim regulativnim organom sosednje države članice in upošteva mnenje tega organa. Če sistem vstopa/izstopa zajema več kot eno državo članico, pri čemer je aktiven več kot en operater prenosnega sistema, se nacionalni regulativni organi zadevnih držav članic skupaj odločijo o uporabi odstavka 7.

POGLAVJE III

UKREPI ZA PREPREČEVANJE PREKOMERNIH CEN PLINA IN PREKOMERNE NESTANOVITNOSTI ZNOTRAJ DNEVA NA TRGIH IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV NA ENERGENTE

ODDELEK 1

Začasno orodje znotraj dneva za obvladovanje presežne nestanovitnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov na energente

Člen 15

Mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva

1.  
Vsako mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, povezano z energijo, čim prej, najpozneje pa do 31. januarja 2023, vzpostavi za vsak izvedeni finančni instrument na blago, povezano z energijo, s katerim se na njem trguje, mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva, ki temelji na zgornji in spodnji cenovni meji (v nadaljnjem besedilu: cenovni meji), ki določa cene nad in pod katerimi se naročil ne sme izvršiti (v nadaljnjem besedilu: mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva). Mesta trgovanja zagotovijo, da mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva preprečuje prekomerna gibanja cen znotraj trgovalnega dne za izvedene finančne instrumente na blago, povezano z energijo. Mesta trgovanja ob vzpostavitvi mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva tudi zagotovijo, da izvajanje teh ukrepov ne preprečuje oblikovanja zanesljivih končnih cen ob koncu dneva.
2.  
Mesta trgovanja za vsak izvedeni finančni instrument na blago, povezano z energijo, s katerim se na njih trguje, določijo veljavno metodo izračuna za določitev cenovnih meja glede na referenčno ceno. Prva referenčna cena za dan je enaka ceni, določeni na začetku zadevnega trgovalnega dne. Naslednje referenčne cene so zadnje tržne cene, ki se ugotavljajo v rednih časovnih presledkih. V primeru prekinitve trgovanja v trgovalnem dnevu je prva referenčna cena po prekinitvi začetna cena ob nadaljevanju trgovanja.
3.  
Cenovni meji se izražata bodisi v absolutni vrednosti bodisi relativno v obliki spremembe v odstotkih glede na referenčno ceno. Mesta trgovanja navedeno metodo izračuna prilagodijo posebnostim vsakega izvedenega finančnega instrumenta na blago, povezano z energijo, likvidnostnemu profilu trga za tak izvedeni finančni instrument in njegovemu profilu nestanovitnosti. Mesto trgovanja o metodi brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ.
4.  
Mesta trgovanja obnavljajo cenovne meje na podlagi referenčne cene v rednih časovnih presledkih v času trgovanja.
5.  
Mesta trgovanja brez nepotrebnega odlašanja in ob vsaki spremembi objavijo značilnosti vzpostavljenega mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva.
6.  
Mesta trgovanja izvajajo mehanizem obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva bodisi tako, da ga vključijo v svoje obstoječe sisteme prekinitve trgovanja, ki so že vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2014/65/EU, bodisi kot dodatni mehanizem.
7.  
Kadar namerava mesto trgovanja spremeniti metodo izračuna za cenovni meji, ki se uporablja za zadevni izvedeni finančni instrument na blago, povezano z energijo, o nameravanih spremembah brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ.
8.  
Kadar je na podlagi informacij, ki jih zbere Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu s členom 16(3), razvidno, da je za zagotovitev učinkovitejšega upravljanja pretirane nestanovitnosti cen v Uniji potrebno doslednejše izvajanje mehanizmov, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotna načela za izvajanje mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva, pri čemer upošteva posebnosti vsakega izvedenega finančnega instrumenta na blago, povezano z energijo, likvidnostni profil trga za tak izvedeni finančni instrument in njegov profil nestanovitnosti. Zlasti za zagotovitev nemotenega delovanja mest trgovanja, ki ponujajo trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, povezano z energijo, lahko Komisija določi časovne presledke, v katerih se obnavljata cenovni meji, ali ukrepe, ki jih je treba sprejeti, če se trgovanje premakne zunaj teh cenovnih meja, vključno z določbami, da se zagotovi oblikovanje zanesljivih končnih cen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29.

Člen 16

Vloga pristojnih organov

1.  
Pristojni organi nadzorujejo uporabo mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva. Pristojni organi zagotovijo, da so razhajanja pri uporabi mehanizmov obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva s strani mest trgovanja s sedežem v njihovih državah članicah ustrezno utemeljena s posebnostmi zadevnih mest trgovanja ali izvedenih finančnih instrumentov na blago, povezano z energijo.
2.  
Pristojni organi zagotovijo, da mesta trgovanja vzpostavijo ustrezne predhodne mehanizme, ki zagotavljajo, da se čezmerna nestanovitnost na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago, povezano z energijo, zmanjša do vzpostavitve mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva iz člena 15(1).
3.  
Pristojni organi poročajo ESMA o izvajanju mehanizma obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva na mestih trgovanja, ki jih nadzorujejo, v treh tednih od datuma, navedenega v členu 15(1), in vsaj vsako četrtletje.

Člen 17

Usklajevalna vloga ESMA

1.  
ESMA usklajuje in spremlja uporabo mehanizmov obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva na podlagi poročil, ki mu jih predložijo pristojni organi v skladu s členom 16(3).
2.  
ESMA na podlagi poročil pristojnih organov dokumentira vsa razhajanja pri uporabi mehanizmov obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva v vseh jurisdikcijah v Uniji. Do 30. junija 2023 organ ESMA Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni učinkovitost mehanizmov obvladovanja nestanovitnosti znotraj dneva. Komisija na podlagi tega poročila preuči, ali naj Svetu predloži predlog za spremembo te uredbe.

ODDELEK 2

Pooblastitev ACER za zbiranje in objavo objektivnih podatkov o cenah

Člen 18

Naloge in pooblastila ACER za izvajanje ocen cen in določanje referenčnih vrednosti

1.  
ACER nujno pripravi in objavi dnevno oceno cene UZP, s čimer začne najpozneje 13. januarja 2023. ACER za namene ocene cene UZP sistematično zbira in obdeluje podatke o transakcijah na trgu UZP. Ocena cene, kadar je to ustrezno, upošteva regionalne razlike in tržne razmere.
2.  
ACER najpozneje do 31. marca 2023 pripravi in objavi dnevno referenčno vrednost za UZP, določeno z razponom med dnevno oceno cene UZP in poravnalno ceno za terminske pogodbe za najbližji mesec na TTF, ki jo na dnevni ravni določi ICE Endex Markets B.V. ACER za namene referenčne vrednosti za UZP sistematično zbira in obdeluje podatke o transakcijah na trgu UZP.
3.  
Z odstopanjem od člena 3(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 1227/2011, se za udeležence na trgu UZP uporabljajo obveznosti in prepovedi za udeležence na trgu iz Uredbe (EU) št. 1227/2011. Za udeležence na trgu UZP se uporabljajo tudi pooblastila, podeljena ACER na podlagi Uredbe (EU) št. 1227/2011 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014, vključno z določbami o zaupnosti.

Člen 19

Objava ocen cene UZP in referenčne vrednosti

1.  
Ocena cene UZP se objavi dnevno, in sicer najpozneje do 18.00 po srednjeevropskem času za oceno cene dokončne transakcije. ACER do 31. marca 2023 poleg objave ocene cene UZP dnevno objavi tudi referenčno vrednost za UZP najpozneje do 19.00 po srednjeevropskem času ali takoj, ko je to tehnično izvedljivo.
2.  
Za namene tega člena lahko ACER uporabi storitve tretje osebe.

Člen 20

Posredovanje podatkov o trgu UZP ACER

1.  
Udeleženci na trgu UZP ACER dnevno predložijo podatke o trgu UZP v skladu s specifikacijami iz člena 21 v standardizirani obliki preko visokokakovostnega protokola za prenos in, kolikor je tehnološko mogoče, v realnem času pred objavo ocene dnevne cene UZP (18.00 po srednjeevropskem času).
2.  
Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev časa, do katerega je treba predložiti podatke o trgu pred dnevno objavo ocene cene UZP iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29.
3.  

ACER po potrebi po posvetovanju s Komisijo izda smernice o:

(a) 

podrobnih informacijah, ki jih je treba sporočiti, poleg trenutnih podrobnosti o transakcijah, o katerih se poroča, in temeljnih podatkov na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014, vključno z nakupnimi in prodajnimi ponudbami, ter

(b) 

postopku, standardni in elektronski obliki ter tehničnih in organizacijskih zahtevah za posredovanje podatkov, ki se uporabljajo za zagotavljanje potrebnih podatkov o trgu.

4.  
Udeleženci na trgu UZP ACER posredujejo zahtevane podatke o trgu UZP brezplačno po kanalih za poročanje, ki jih vzpostavi ACER, pri čemer uporabijo že obstoječe in razpoložljive postopke, kadar je to mogoče.

Člen 21

Kakovost podatkov o trgu UZP

1.  

Podatki o trgu UZP vključujejo:

(a) 

pogodbene stranke vključno s kazalnikom nabave/prodaje;

(b) 

poročevalca;

(c) 

transakcijsko ceno;

(d) 

pogodbene količine;

(e) 

vrednost pogodbe;

(f) 

časovni okvir prispetja tovora UZP;

(g) 

pogoje dobave;

(h) 

prevzemna mesta;

(i) 

informacije s časovnega žiga v zvezi z vsem naslednjim:

(i) 

datum in čas oddaje nakupne ali prodajne ponudbe;

(ii) 

datum in čas transakcije;

(iii) 

datum in čas poročanja o nakupni ponudbi, prodajni ponudbi ali transakciji;

(iv) 

prejetje podatkov o trgu UZP s strani ACER.

2.  

Udeleženci na trgu UZP predložijo ACER podatke o trgu UZP v naslednjih enotah in valutah:

(a) 

cene na enoto za transakcijo, nakupno in prodajno ponudbo se sporočajo v valuti, določeni v pogodbi, in v EUR/MWh ter vključujejo morebitna uporabljena menjalna razmerja in devizne tečaje;

(b) 

pogodbene količine se sporočajo v enotah, določenih v pogodbah, in v MWh;

(c) 

časovni okviri prispetja se sporočijo v smislu datumov dobave, izraženih v obliki UTC;

(d) 

prevzemno mesto je navedeno z veljavnim identifikatorjem s seznama ACER, kot je navedeno na seznamu obratov za UZP, od katerih se zahteva poročanje, na podlagi Uredbe (EU) št. 1227/2011 ter Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014; informacije o časovnem žigu se sporočijo v obliki UTC;

(e) 

če je ustrezno, se formula za izračun cene v dolgoročni pogodbi, iz katere izhaja cena, sporoči v celoti.

3.  
ACER izda smernice o merilih, v skladu s katerimi en sam predlagatelj prispeva znaten delež podatkov o trgu UZP, posredovanih v določenem referenčnem obdobju, in kako se to stanje rešuje v njegovi dnevni oceni cen UZP in referenčnih vrednostih za UZP.

Člen 22

Neprekinjeno poslovanje

ACER redno pregleduje, posodablja in objavlja svojo metodologijo za oceno referenčnih cen za UZP, referenčne vrednosti za UZP ter metodologijo, ki se uporablja za sporočanje podatkov za trg UZP in objavo njegovih ocen cene UZP in referenčnih vrednosti za UZP, pri čemer upošteva stališča tistih, ki prispevajo podatke o trgu UZP.

POGLAVJE IV

UKREPI V PRIMERU IZREDNIH RAZMER PRI OSKRBI S PLINOM

ODDELEK 1

Solidarnost pri oskrbi s plinom za električno energijo, bistvene industrijske panoge in zaščitene odjemalce

Člen 23

Razširitev solidarnostne zaščite na kritične količine plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo

1.  

Z odstopanjem od člena 13(3) Uredbe (EU) 2017/1938, se solidarnostni ukrep na podlagi člena 13(1) in (2) te uredbe uporabi le, če država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč:

(a) 

ni mogla pokriti primanjkljaja v oskrbi solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom, ali nujnih količin porabe plina za svoje solidarnostno zaščitene odjemalce, če je država članica uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 24 te uredbe;

(b) 

kljub uporabi ukrepa iz člena 11(3) Uredbe (EU) 2017/1938 ni mogla zagotoviti kritične količine plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Uporabljajo se pogoji iz člena 13(3), točke (b), (c) in (d) Uredbe (EU) 2017/1938.

2.  

Države članice, ki so dolžne zagotavljati solidarnostno pomoč v skladu z odstavkom 1, si lahko od ponudbe solidarnostne pomoči odštejejo:

(a) 

dobavo solidarnostno zaščitenim odjemalcem, kolikor to vpliva na nujne količine, ali dobavo nujnih količin porabe plina za njihove solidarnostno zaščitene odjemalce, če je država članica uvedla začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe s strani zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 24;

(b) 

dobavo kritičnih količin plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo;

(c) 

dobavo količin plina za električno energijo, potrebno za proizvodnjo in prevoz plina ter

(d) 

količine plina, potrebne za zanesljivost oskrbe z energijo in delovanje kritične infrastrukture, kot je navedena v Prilogi II, tako kot tudi drugih objektov, ki so ključni za delovanje vojske, nacionalnih varnostnih služb in služb za humanitarno pomoč.

3.  
Kritične količine plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo, kot so navedene v odstavku 1, točka (b) in odstavku 2, točki (b) in (d), ne presegajo količin iz Priloge I. Če lahko država članica dokaže, da je za preprečitev krize v oskrbi z električno energijo v državi članici potrebna večja količina plina, se lahko Komisija na ustrezno utemeljeno zahtevo odloči, da bo dovolila odbitek večjih količin.
4.  
Če se od držav članic, katerih sistem električne energije je sinhroniziran le s sistemom električne energije tretje države, zahteva, da zagotovijo solidarnostne ukrepe, lahko izjemoma odštejejo večje količine plina, če sistem električne energije ni več sinhroniziran s sistemom te tretje države, vse dokler so za zagotovitev varnega in zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema potrebne storitve izoliranega elektroenergetskega sistema ali druge storitve za operaterja prenosnega sistema.

Člen 24

Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja pri zaščitenih odjemalcih

1.  
Države članice lahko izjemoma sprejmejo začasne ukrepe za zmanjšanje nenujne porabe zaščitenih odjemalcev, kot so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe (EU) 2017/1938, zlasti, kadar je bila razglašena ena od stopenj krize na podlagi člena 11(1) in člena 12 Uredbe (EU) 2017/1938 ali stanje pripravljenosti na ravni Unije na podlagi Uredbe (EU) 2022/1369. Taki ukrepi so omejeni na nenujne vrste uporabe plina in pri njih se upoštevajo elementi iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2022/1369. Taki izredni ukrepi se lahko sprejmejo šele po oceni, ki jo izvedejo pristojni organi, kot so opredeljeni v členu 2, točka (7), Uredbe (EU) 2017/1938, v zvezi s pogoji za določitev takih nenujnih količin plina.
2.  
Zaradi ukrepov iz odstavka 1 tega člena, se poraba ranljivih odjemalcev, kot jih opredelijo države članice v skladu s členom 3(3) Direktive 2009/73/ES, v nobenem primeru ne sme zmanjšati in države članice zaradi uporabe odstavka 1 tega člena zaščitenih odjemalcev ne smejo odklopiti.

Člen 25

Zaščitni ukrepi za čezmejni pretok

V primeru zahteve Komisije v na podlagi člena 12(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2017/1938 za odpravo neupravičenih omejitev čezmejnega pretoka plina ali dostopa do plinske infrastrukture ali ukrepov, ki ogrožajo oskrbo s plinom v drugi državi članici, pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2, točka (7) Uredbe (EU) 2017/1938, ali država članica, kot je navedena v členu 12(6), prvi pododstavek navedene uredbe, namesto da bi uporabila postopek iz člena 12(6), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2017/1938, spremeni svoje ukrepe ali sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti s členom 12(5) navedene uredbe.

ODDELEK 2

Pravila za izvajanje solidarnostnih ukrepov

Člen 26

Začasna razširitev obveznosti solidarnostne pomoči na države članice z obrati za UZP

1.  
Obveznost zagotavljanja solidarnostnih ukrepov na podlagi člena 13(1) Uredbe (EU) 2017/1938 ne velja le za države članice, ki so neposredno povezane z državo članico, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, temveč tudi za države članice z obrati za UZP, če je na voljo potrebna zmogljivost ustrezne infrastrukture, vključno s plovili in tankerji za prevoz UZP.
2.  
Člen 13, odstavki 2 do 9, Uredbe (EU) 2017/1938 se uporablja za državo članico, ki ima obrate za UZP, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
3.  
Države članice z obrati za UZP, ki niso neposredno povezane z državo članico, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, se lahko dvostransko dogovorijo s katerimi koli drugimi državami članicami o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih solidarnostnih sporazumih, ki se uporabljajo za zagotavljanje solidarnosti.
4.  
Privzeta pravila za zagotavljanje solidarnostnih ukrepov na podlagi člena 27 se uporabljajo tudi za nepovezane države članice, če v času prejema prošnje za solidarnostno pomoč ni sklenjen dvostranski dogovor.

Člen 27

Privzeta pravila za solidarnostne ukrepe

1.  
Kadar med dvema državama članicama ni dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah na podlagi člena 13(10) Uredbe (EU) 2017/1938 (v nadaljnjem besedilu: solidarnostni sporazum), v skladu z obveznostjo iz člena 13() za dobavo plina v skladu z obveznostjo iz člena 13(1) v primeru izrednih razmer veljajo pogoji iz tega člena.
2.  

Nadomestilo za solidarnostni ukrep ne sme presegati razumnih stroškov in z odstopanjem od člena 13(8) Uredbe (EU) 2017/1938 v vsakem primeru vključuje:

(a) 

ceno plina v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč;

(b) 

stroške skladiščenja in prenosa, vključno z možnimi pristojbinami zaradi odstopanj pri tovorih UZP do zahtevane povezovalne točke;

(c) 

stroškov povezanih sodnih ali arbitražnih postopkov, v katere je vključena država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč;

(d) 

druge posredne stroške, ki niso zajeti v ceno plina, kot je povračilo finančne in druge škode, ki izhaja iz predpisanega zmanjšanja stalne obremenitve strank, povezane z zagotavljanjem solidarnostne pomoči, če ti posredni stroški niso višji od 100 % cene plina.

3.  
Če država članica zahteva nadomestilo za posredne stroške na podlagi odstavka 2, točka (c), ki so višji od 100 % cene plina, Komisija po posvetovanju z ustreznimi pristojnimi organi odloči, ali je višje nadomestilo primerno, pri čemer upošteva specifične pogodbene in nacionalne okoliščine primera in načelo energetske solidarnosti.
4.  
Razen če se država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, in država članica, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ne dogovorita o drugačni ceni, cena plina, dobavljenega državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, ustreza tržni ceni za dan vnaprej v državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč, ali ustrezni povprečni tržni ceni za dan vnaprej na najbližji dostopni virtualni trgovalni točki borze ali na dogovorjenem vozlišču na dan pred vložitvijo prošnje za solidarnostno pomoč.
5.  
Nadomestilo za količine plina, dobavljene v okviru prošnje za solidarnostno pomoč na podlagi člena 28, država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, plača neposredno državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, ali subjektu, ki ga obe državi članici navedeta v njunem odgovoru na prošnjo za solidarnostno pomoč in v potrdilu o prejemu in prevzeti količini.
6.  

Država članica, na katero je naslovljena prošnja za solidarnostni ukrep, solidarnostni ukrep zagotovi čim prej, najpozneje pa tri dni po prošnji. Država članica lahko zavrne zagotovitev solidarnostne pomoči državi članici, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, zgolj če dokaže, da:

(a) 

nima zadostnih količin plina, glede na količine iz člena 23(2), ali

(b) 

nima na voljo zadostne zmogljivosti medsebojne povezave, kot je določena v členu 13(7) Uredbe (EU) 2017/1938, in nima možnosti za zagotavljanje zadostnih količin UZP.

7.  
Poleg privzetih pravil iz tega člena se lahko države članice dogovorijo o tehničnih ureditvah in usklajevanju zagotavljanja solidarnostne pomoči.
8.  
Ta člen ne posega v obstoječe ureditve za varno in zanesljivo delovanje plinskega sistema.

Člen 28

Postopek za solidarnostne ukrepe, če ni solidarnostnega sporazuma

1.  

Država članica, ki zaprosi za uporabo solidarnostnih ukrepov, drugi državi članici poda prošnjo za solidarnostno pomoč, v kateri navede vsaj naslednje informacije:

(a) 

kontaktne podatke pristojnega organa države članice;

(b) 

kontaktne podatke zadevnih operaterjev prenosnih sistemov države članice (če je ustrezno);

(c) 

kontaktne podatke tretje strani, ki deluje v imenu države članice (če je ustrezno);

(d) 

dobavni rok, vključno s časom prve možne dobave in predvidenim trajanjem dobave;

(e) 

prevzemna mesta in povezovalne točke;

(f) 

količino plina v kWh za vsako povezovalno točko;

(g) 

kakovost plina.

2.  
Prošnja za solidarnostno pomoč se hkrati pošlje državam članicam, ki bi lahko zagotovile solidarnostne ukrepe, Komisiji in kriznim upraviteljem, imenovanim na podlagi člena 10(1), točka (g), Uredbe (EU) 2017/1938.
3.  
Države članice, ki prejmejo prošnjo za solidarnostno pomoč, pošljejo odgovor, v katerem navedejo kontaktne podatke iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), in količino ter kakovost, ki jo je mogoče dobaviti do povezovalnih točk in v zahtevanem času, kot je navedeno v odstavku 1, točke (d) do (g). V odgovoru navedejo količino, ki je posledica morebitne omejitve ali, kadar je nujno, sprostitve strateških zalog, če količina, ki jo je mogoče dobaviti s prostovoljnimi ukrepi, ni zadostna.
4.  
Prošnje za solidarnostno pomoč se predložijo vsaj 72 ur pred navedenim časom dobave. Na prošnje za solidarnostno pomoč se odgovori v 24 urah. Država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, potrdi prejem in količino v 24 urah po potrebnem času dostave.
5.  
Prošnja se lahko poda za obdobje enega ali več dni, obdobje v odgovoru pa se ujema z zahtevanim trajanjem.
6.  
Kadar obstaja več držav članic, ki zagotavljajo solidarnostno pomoč, in so z eno ali več teh držav članic sklenjeni dvostranski solidarnostni dogovori, prevladajo navedeni dogovori med državami članicami, ki so se dvostransko dogovorile. Privzeta pravila iz tega člena se uporabljajo samo za druge države članice, ki zagotavljajo solidarnostno pomoč.
7.  
Komisija lahko olajša izvajanje solidarnostnih sporazumov, zlasti s predlogo, dostopno na varni spletni platformi, ki omogoča prenos prošenj in ponudb v realnem času.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 30

Pregled

Komisija do 1. oktobra 2023 opravi pregled te uredbe glede na splošno stanje v zvezi z oskrbo Unije s plinom in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah tega pregleda. Komisija lahko na podlagi tega poročila predlaga podaljšanje veljavnosti te uredbe.

Člen 31

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M1

Uporablja se do 31. decembra 2024.

▼B

Člen 14 se uporablja od 31. marca 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



PRILOGA I

(a) 

Največje kritične količine plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo na podlagi člena 23 za obdobje od decembra 2022 do marca 2023 (vrednost v milijonih kubičnih metrov) ►M1   ( 5 ) ◄



Država članica

December 2022

Januar 2023

Februar 2023

Marec 2023

AT

74,24

196,83

152,20

139,35

BE

399,05

458,77

382,76

398,99

BG

61,49

71,26

61,55

63,29

CY

–

–

–

–

CZ

17,26

49,64

34,80

28,28

DE

2 090,53

2 419,56

2 090,59

1 863,77

DK

249,48

295,56

254,87

268,09

EE

5,89

5,78

5,00

1,05

EL

209,95

326,68

317,18

232,80

ES

1 378,23

1 985,66

1 597,27

1 189,29

IE

372,76

375,29

364,26

375,74

FI

28,42

39,55

44,66

12,97

FR

876,37

875,58

802,53

771,15

HR

10,95

66,01

59,99

48,85

HU

82,13

133,97

126,44

93,72

IT

2 166,46

3 304,99

3 110,79

2 774,67

LV

89,26

83,56

84,96

66,19

LT

16,13

20,22

18,81

4,21

LU

–

–

–

–

MT

32,88

34,84

31,43

33,02

NL

684,26

762,31

556,26

480,31

PL

158,14

158,64

136,97

148,64

PT

409,97

415,22

368,54

401,32

RO

130,35

179,35

162,41

159,71

SI

12,98

15,15

13,35

12,80

SK

33,99

47,26

34,80

34,76

SE

18,05

18,61

17,71

15,76

(b) 

►M1  Največje kritične količine plina za zanesljivost oskrbe z električno energijo na podlagi člena 23 za obdobje od aprila 2023 do decembra 2024 (vrednost v milijonih kubičnih metrov) ◄



Država članica

Mesečna vrednost

AT

140,66

BE

409,89

BG

64,40

CY

–

CZ

32,50

DE

2 116,11

DK

267,00

EE

4,43

EL

271,65

ES

1 537,61

IE

372,01

FI

31,40

FR

831,41

HR

46,45

HU

109,06

IT

2 839,23

LV

80,99

LT

14,84

LU

–

MT

33,03

NL

620,79

PL

150,60

PT

398,76

RO

157,96

SI

13,57

SK

37,70

SE

17,53



PRILOGA II

Kritična infrastruktura za zanesljivost oskrbe na podlagi člena 23(2), točka (d)



Sektor

Podsektor

I Energetika

1.  Električna energija

Infrastruktura in obrati za pridobivanje in prenos električne energije v zvezi z dobavo električne energije

2.  Nafta

Proizvodnja, rafiniranje, predelava, skladiščenje in prenos nafte prek naftovodov

3.  Plin

Proizvodnja, rafiniranje, predelava, skladiščenje in prenos plina prek plinovodov

Terminali za UZP

II Prevoz

4.  Cestni prevoz

5.  Železniški prevoz

6.  Letalski prevoz


( 1 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

( 2 ) Uredba (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L 158, 14.6.2019, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

( 4 ) Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

►M1  ( 5 ) Številke v Prilogi I, dela (a) in (b), temeljijo na podatkih iz zimske ocene zadostnosti na podlagi člena 9 Uredbe (EU) 2019/941, ki jo je opravila Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), razen v primeru Malte, kjer je proizvodnja električne energije v celoti odvisna od dobave UZP in ni večjih zmogljivosti za skladiščenje. Zaradi specifičnosti plina z nizko kalorično vrednostjo je treba vrednosti za Nizozemsko v tej preglednici pomnožiti s faktorjem pretvorbe 37,89 deljeno s 35,17. Priloga I, del (a), predstavlja posamezne mesečne količine, ki jih je ENTSO-E izračunala za mesece od decembra 2022 do marca 2023; podatki v Prilogi I, del (b), za mesece od aprila 2023 do decembra 2024 predstavljajo povprečje vrednosti v obdobju med decembrom 2022 in marcem 2023. ◄

Top