This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02016R1011-20240109
Regulation (EU) 2016/1011 of the European Parliament and of the Council of 8 June 2016 on indices used as benchmarks in financial instruments and financial contracts or to measure the performance of investment funds and amending Directives 2008/48/EC and 2014/17/EU and Regulation (EU) No 596/2014 (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
To prečiščeno besedilo morda ne vključuje naslednjih sprememb:
Akt o spremembi | Vrsta spremembe | Zadevni pododdelek | Datum začetka učinkovanja |
---|---|---|---|
32022R2554 | spremenil | člen 6 odstavek 6 | 17/01/2025 |
02016R1011 — SL — 09.01.2024 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2016/1011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171 29.6.2016, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2019/2089 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019 |
L 317 |
17 |
9.12.2019 |
|
UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2019 |
L 334 |
1 |
27.12.2019 |
|
UREDBA (EU) 2021/168 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 10. februarja 2021 |
L 49 |
6 |
12.2.2021 |
|
UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023 |
L |
1 |
20.12.2023 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2016/1011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 8. junija 2016
o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba uvaja skupni okvir za zagotavljanje točnosti in celovitosti indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov v Uniji. Ta uredba prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga ob hkratnem doseganju visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se ne uporablja za:
centralne banke;
javne organe, kadar prispevajo podatke za referenčne vrednosti ali imajo nadzor nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti za namene javne politike, vključno z ukrepi na področju zaposlovanja, gospodarske dejavnosti in inflacije;
centralno nasprotno stranko (CNS), kadar zagotavlja referenčne ali poravnalne cene, ki se uporabljajo za obvladovanje tveganj CNS ali poravnavo;
zagotavljanje posameznih referenčnih cen za katerega koli od finančnih instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;
tisk, druge medije in novinarje, kadar zgolj objavljajo ali navajajo referenčno vrednost v okviru svojih novinarskih dejavnosti in ne nadzirajo njenega zagotavljanja;
fizično ali pravno osebo, ki v okviru svojega trgovanja, poslovanja ali poklica odobri ali obljubi posojilo, le če ta oseba objavi ali da javnosti na voljo lastne spremenljive ali fiksne obrestne mere, ki so določene z notranjimi odločitvami in se uporabljajo samo za finančne pogodbe, ki jih ta oseba ali podjetje znotraj iste skupine sklene s svojimi strankami;
referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na predloženih podatkih prispevajočih oseb, ki so v večini nenadzorovani subjekti, in za katere veljata oba naslednja pogoja:
na referenčno vrednost se sklicuje finančni instrument, za katerega je bila predložena zahteva za sprejetje v trgovanje na enem samem mestu trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali s katerim se trguje na enem samem takšnem mestu trgovanja;
skupna nominalna vrednost finančnih instrumentov, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ne presega 100 milijonov EUR;
izdajatelja indeksa v zvezi z indeksom, ki ga ta zagotovi, kadar ni seznanjen in razumno ni mogel biti seznanjen, da se indeks uporablja za namene iz točke 3 člena 3(1);
referenčni promptni menjalni tečaj, ki ga je določila Komisija v skladu s členom 18a(1).
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„indeks“ pomeni katero koli številko:
ki je objavljena ali je na voljo javnosti;
ki se redno določa:
v celoti ali delno, z uporabo enačbe ali katere koli druge metode izračuna ali na podlagi ocene; in
na podlagi vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, dejanskih ali ocenjenih obrestnih mer, ponudb ali zavezujočih ponudb ali drugih vrednosti ali raziskav;
„izdajatelj indeksa“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima nadzor nad zagotavljanjem indeksa;
„referenčna vrednost“ pomeni kateri koli indeks, s sklicevanjem na katerega se določi znesek, ki ga je treba plačati, na podlagi finančnega instrumenta ali finančne pogodbe ali se določi vrednost finančnega instrumenta, ali indeks, ki se uporabi za merjenje uspešnosti investicijskega sklada, da bi določili donosnost tega indeksa ali določili razporeditev sredstev iz portfelja ali izračunali plačila za uspešnost;
„skupina referenčnih vrednosti“ pomeni skupino referenčnih vrednosti, ki jih zagotovi isti upravljavec in so določene na podlagi istovrstnih vhodnih podatkov, določa pa posebne ukrepe za isto ali podobno tržno ali gospodarsko stanje;
„zagotavljanje referenčne vrednosti“ pomeni:
upravljanje ureditev za določanje referenčne vrednosti;
zbiranje, analiziranje ali obdelavo vhodnih podatkov za namene določanja referenčne vrednosti ter
določanje referenčne vrednosti z uporabo formule ali druge metode izračuna ali z oceno vhodnih podatkov, predloženih v ta namen;
„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima nadzor nad zagotavljanjem referenčne vrednosti;
„uporaba referenčne vrednosti“ pomeni:
izdajo finančnega instrumenta, ki se sklicuje na indeks ali kombinacijo indeksov;
določitev zneska, ki ga je treba plačati na podlagi finančnega instrumenta ali finančne pogodbe s sklicevanjem na indeks ali kombinacijo indeksov;
biti stranka v finančni pogodbi, ki se sklicuje na indeks ali kombinacijo indeksov;
zagotavljanje posojilne obrestne mere, kakor je določena v točki (j) člena 3 Direktive 2008/48/ES, izračunane kot cenovni razpon ali pribitek k indeksu ali kombinaciji indeksov, ki se uporablja izključno kot sklicevanje v finančni pogodbi, v kateri je dajalec kredita stranka;
merjenje uspešnosti investicijskega sklada s pomočjo indeksa ali kombinacije indeksov, da bi določili donosnost tega indeksa ali kombinacije indeksov ali določili razporeditev sredstev iz portfelja ali izračunali plačila za uspešnost;
„prispevanje vhodnih podatkov“ pomeni zagotavljanje vhodnih podatkov, ki niso takoj razpoložljivi, upravljavcu ali drugi osebi za namene njihovega posredovanja upravljavcu, pri čemer se ti podatki zahtevajo v povezavi z določanjem referenčne vrednosti in se zagotavljajo v ta namen;
„prispevajoča oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prispeva vhodne podatke;
„nadzorovana prispevajoča oseba“ pomeni nadzorovani subjekt, ki prispeva vhodne podatke upravljavcu s sedežem v Uniji;
„predlagatelj“ pomeni fizično osebo, ki je zaposlena pri prispevajoči osebi za namen prispevanja vhodnih podatkov;
„ocenjevalec“ pomeni uslužbenca upravljavca referenčne vrednosti za blago ali katero koli drugo fizično osebo, čigar storitve ima upravljavec na voljo ali pod nadzorom, ki je odgovoren, da za vhodne podatke in druge informacije uporabi določeno metodologijo ali o njih presoja, zato da pripravi dokončno oceno o ceni določenega blaga;
„strokovna presoja“ pomeni uveljavljanje diskrecijske pravice s strani upravljavca ali prispevajoče osebe v zvezi z uporabo podatkov pri določanju referenčne vrednosti in vključuje ekstrapolacijo vrednosti iz prejšnjih ali povezanih transakcij, prilagoditev vrednosti zaradi dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost podatkov, kot so dogodki na trgu ali oslabitev kreditne kakovosti kupca ali prodajalca, in tehtanje zavezujočih povpraševanj ali ponudb, večjih od neke sklenjene transakcije;
„vhodni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z vrednostjo enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, ponudbami, zavezujočimi ponudbami ali drugimi vrednostmi, ki jih upravljavec uporabi za določitev referenčne vrednosti;
„podatki o transakciji“ pomenijo opazovane cene, stopnje, indekse ali vrednosti, ki predstavljajo transakcije med nepovezanimi nasprotnimi strankami na aktivnem trgu, za katere veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja;
„finančni instrument“ pomeni kateri koli instrument, naveden v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, za katerega je bila predložena zahteva za sprejetje v trgovanje na mestu trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali s katerim se trguje na mestu trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali prek sistematičnega internalizatorja, kakor je opredeljen v točki 20 člena 4(1) navedene direktive;
„nadzorovani subjekt“ pomeni katero koli od naslednjega:
kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
zavarovalnico, kakor je opredeljena v točki 1 člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
pozavarovalnico, kakor je opredeljena v točki 4 člena 13 Direktive 2009/138/ES;
KNPVP, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES, ali, kadar je primerno, družbo za upravljanje KNPVP, kakor je opredeljena v točki (b) člena 2(1) navedene direktive;
upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor je opredeljen v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor je opredeljena v točki (a) člena 6 Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
dajalec kredita, kakor je opredeljen v točki (b) člena 3 Direktive 2008/48/ES za namene kreditnih pogodb, kakor so opredeljene v točki (c) člena 3 navedene direktive;
nekreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 4 Direktive 2014/17/EU za namene kreditnih pogodb, kakor so opredeljene v točki 3 člena 4 navedene direktive;
upravljavca trga, kakor je opredeljen v točki 18 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
CNS, kakor je opredeljena v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
repozitorij sklenjenih poslov, kakor je opredeljen v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;
upravljavca;
„finančna pogodba“ pomeni:
kreditno pogodbo, kakor je opredeljena v točki (c) člena 3 Direktive 2008/48/ES;
kreditno pogodbo, kakor je opredeljena v točki 3 člena 4 Direktive 2014/17/EU;
„investicijski sklad“ pomeni AIS, kakor je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ali KNPVP, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES;
„upravljalni organ“ pomeni organ ali organe upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom in ki so pristojni za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta ter nadzirajo in spremljajo sprejemanje vodstvenih odločitev, vključuje pa osebe, ki dejansko vodijo posle upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta;
„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki v finančnih pogodbah, zajetih v tej uredbi, deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;
„referenčna obrestna mera“ pomeni referenčno vrednost, ki je za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka določena na podlagi stopnje, po kateri lahko banke na denarnem trgu posojajo drugim bankam ali agentom, ki niso banke, ali si izposojajo od njih;
„referenčni promptni menjalni tečaj“ pomeni referenčno vrednost, ki odraža ceno, izraženo v eni valuti, za drugo valuto ali košarico drugih valut, za izročitev na najzgodnejši možni datum vrednosti;
„referenčna vrednost za blago“ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka blago v smislu točke 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 ( 6 ), razen pravic do emisij toplogrednih plinov iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;
„referenčna vrednost EU za podnebni prehod“ pomeni referenčno vrednost, ki je označena kot referenčna vrednost EU za podnebni prehod in ki izpolnjuje naslednje zahteve:
za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka in člena 19b so njena osnovna sredstva izbrana, tehtana ali izločena tako, da je tako pridobljeni portfelj referenčne vrednosti na poti k razogljičenju, in
oblikovana je v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2);
„referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom“, pomeni referenčno vrednost, ki je označena kot referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom, in ki izpolnjuje naslednje zahteve:
za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka in za namene delegiranega akta iz člena 19c so njena osnovna sredstva izbrana, tehtana ali izločena tako, da so emisije ogljika v tako pridobljenem portfelju referenčne vrednosti usklajene s cilji Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki ga je Unija odobrila 5. oktobra 2016 ( 7 ) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum);
oblikovana je v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v delegiranih aktih iz člena 19a(2), ter
dejavnosti, povezane z njenimi osnovnimi sredstvi ne škodujejo bistveno drugim okoljskim, socialnim in upravljavskim (ESG) ciljem;
„pot k razogljičenju“ pomeni merljivo, znanstveno utemeljeno in časovno omejeno pot v smeri uskladitve s cilji Pariškega sporazuma z zmanjšanje emisij ogljika obsega 1, 2 in 3 iz kot točke 1(e) Priloge III;
„referenčna vrednost reguliranih podatkov“ pomeni referenčno vrednost, določeno z uporabo formule, ki zajema:
vhodne podatke, ki se v celoti prispevajo:
mesto trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali mesto trgovanja v tretji državi, za katero je Komisija sprejela izvedbeni sklep, da se šteje, da ima pravni in nadzorni okvir te države enakovreden učinek v smislu člena 28(4) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) ali člena 25(4) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ali regulirani trg, ki se šteje za enakovrednega v skladu s členom 2a Uredbe (EU) št. 648/2012, vendar v vsakem primeru le s sklicevanjem na podatke o transakcijah v zvezi s finančnimi instrumenti;
prek sistema odobrenih objav, kakor je opredeljen v točki 52 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali ponudnika stalnih informacij, kakor je opredeljen v točki 53 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, v skladu z zahtevami glede obvezne preglednosti po trgovanju, vendar le s sklicevanjem na podatke o transakcijah v zvezi s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja;
prek odobrenega mehanizma poročanja, kakor je opredeljen v točki 54 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, vendar le s sklicevanjem na podatke o transakcijah v zvezi s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja in ki jih je treba razkriti v skladu z zahtevami glede obvezne preglednosti po trgovanju;
prek borze električne energije iz točke (j) člena 37(1) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );
prek borze zemeljskega plina iz točke (j) člena 41(1) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );
prek dražbenega sistema iz člena 26 ali 30 Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 ( 11 );
prek ponudnika storitev, na katerega je upravljavec referenčne vrednosti v skladu s členom 10, razen točke (f) člena 10(3), v zunanje izvajanje prenesel zbiranje podatkov, če ta ponudnik storitev prejme podatke v celoti od subjekta iz točk (i) do (vi) te točke;
čiste vrednosti sredstev investicijskih skladov;
„ključna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki ni referenčna vrednost reguliranih podatkov in ki izpolnjuje kateri koli pogoj, določen v členu 20(1) ter je na seznamu, ki ga je vzpostavila Komisija na podlagi navedenega člena;
„pomembna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 24(1);
„nepomembna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 20(1) in členu 24(1);
„s sedežem“ pomeni, v zvezi s pravno osebo, državo, v kateri se nahaja registrirani sedež ali drug uradni naslov te osebe, v zvezi s fizično osebo pa državo, v kateri je ta oseba rezident za davčne namene;
„javni organ“ pomeni:
katero koli vladno ali drugo javno upravo, vključno s subjekti, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo;
kateri koli subjekt ali osebo, ki opravlja funkcije javne uprave na podlagi nacionalnega prava ali ki ima javne obveznosti ali funkcije ali ki zagotavlja javne storitve, vključno z ukrepi na področju zaposlovanja, gospodarske dejavnosti in inflacije, pod nadzorom organa v smislu točke (a).
Kadar je primerno, Komisija upošteva razvoj trga ali tehnološki razvoj in mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z referenčnimi vrednostmi.
Kadar je primerno, Komisija v zvezi z referenčnimi vrednostmi upošteva razvoj trga ali tehnološki razvoj in mednarodno konvergenco nadzorne prakse.
NASLOV II
CELOVITOST IN ZANESLJIVOST REFERENČNIH VREDNOSTI
POGLAVJE 1
Upravljanje in kontrola upravljavcev
Člen 4
Zahteve glede upravljanja in navzkrižja interesov
Upravljavec sprejme ustrezne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje ali obvladovanje navzkrižja interesov med njim, vključno z njegovimi poslovodji, uslužbenci ali drugo osebo, ki je neposredno ali posredno pod njegovim nadzorom, in prispevajočimi osebami ali uporabniki, ter za zagotovitev, da se presoja ali diskrecijska pravica v procesu določanja referenčnih vrednosti, kadar se ta zahteva, izvaja neodvisno in pošteno.
Upravljavec vzpostavi in uporablja ustrezne politike in postopke ter učinkovite organizacijske ureditve za ugotavljanje, razkrivanje, preprečevanje, obvladovanje in blaženje navzkrižij interesov, da zaščiti celovitost in neodvisnost določitve referenčnih vrednosti. Take politike in postopki se redno pregledujejo in posodabljajo. Politike in postopki upoštevajo in obravnavajo navzkrižja interesov, stopnjo diskrecijske pravice, ki se uveljavlja v procesu določanja referenčne vrednosti, in tveganja, ki jih referenčna vrednost predstavlja, ter:
zagotavljajo zaupnost informacij, ki se prispevajo upravljavcu ali jih upravljavec pripravi in za katere veljajo obveznosti glede razkritja in preglednosti na podlagi te uredbe, ter
zlasti blažijo navzkrižja interesov, ki nastanejo zaradi lastništva ali obvladovanja s strani upravljavca, zaradi drugih interesov v skupini upravljavca ali kot rezultat drugih oseb, ki lahko vplivajo na upravljavca v zvezi z določanjem referenčne vrednosti ali ga obvladujejo.
Upravljavec zagotovi, da za zaposlene in ostale fizične osebe, katerih storitve so mu na voljo ali jih obvladuje in ki neposredno sodelujejo pri zagotavljanju referenčne vrednosti, velja naslednje:
imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za naloge, ki so jim dodeljene, ter so predmet učinkovitega upravljanja in nadzora;
niso pod neprimernim vplivom ali predmet navzkrižja interesov, nadomestilo in ocena delovanja teh oseb pa ne ustvarjata navzkrižij interesov ali drugače vplivata na celovitost procesa določanja referenčne vrednosti;
nimajo interesov ali poslovnih povezav, ki bi ogrožale dejavnosti zadevnega upravljavca;
ne smejo prispevati k določanju referenčne vrednosti s sodelovanjem pri povpraševanju in ponudbi ter trgovanju v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu, razen če je ta način prispevanja izrecno zahtevan kot del metodologije referenčnih vrednosti in zanj veljajo posebna pravila; ter
zanje veljajo učinkoviti postopki za nadziranje izmenjave informacij z drugimi zaposlenimi, ki so vključeni v dejavnosti, ki bi lahko ustvarile tveganje navzkrižij interesov, ali s tretjimi strankami, kadar bi lahko takšna informacija vplivala na referenčno vrednost.
ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 5
Zahteve za funkcijo nadzora
Funkcija nadzora se opravlja z integriteto in vključuje naslednje odgovornosti, ki jih upravljavec prilagodi glede na zapletenost, uporabo in ranljivost referenčne vrednosti:
pregled opredelitve referenčne vrednosti in njene metodologije vsaj enkrat letno;
nadzor vseh sprememb metodologije določanja referenčnih vrednosti ter možnost od upravljavca zahtevati posvetovanje o teh spremembah;
nadzor upravljavčevega okvira kontrole, vodenja in upravljanja referenčne vrednosti, ter, kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, kodeksa ravnanja iz člena 15;
pregled in odobritev postopkov za prenehanje referenčne vrednosti, vključno s posvetovanji o prenehanju;
nadzor vseh tretjih strani, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno s posredniki za izračune ali razširjanje;
ocenjevanje notranjih in zunanjih revizij ali pregledov ter spremljanje izvajanja sprejetih popravnih ukrepov;
kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, spremljanje vhodnih podatkov in prispevajočih oseb ter ukrepov upravljavca pri zavračanju ali potrjevanju veljavnosti vhodnih podatkov;
kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, sprejemanje učinkovitih ukrepov za morebitne kršitve kodeksa ravnanja iz člena 15; ter
poročanje ustreznim pristojnim organom o vsakem neustreznem ravnanju prispevajočih oseb, kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, ali upravljavcev, s katerim se seznani nadzorna funkcija, ter o vseh nepravilnih ali sumljivih vhodnih podatkih.
ESMA razlikuje med različnimi vrstami referenčnih vrednosti in sektorjev, kakor je določeno v tej uredbi, in upošteva razlike lastniške in obvladovalne strukture upravljavcev, vrsto, obseg in zapletenost zagotavljanja referenčne vrednosti ter tveganje in vpliv referenčne vrednosti, tudi glede na mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z zahtevami glede upravljanja referenčnih vrednosti. Vendar osnutki regulativnih tehničnih standardov ESMA ne zajemajo upravljavcev nepomembnih referenčnih vrednosti in se ne uporabljajo zanje.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 6
Zahteve za okvir kontrole
Okvir kontrole vključuje:
upravljanje operativnega tveganja;
ustrezno in učinkovito neprekinjeno poslovanje ter načrte ponovne vzpostavitve delovanja;
postopke v izrednih razmerah, ki so vzpostavljeni za primer motnje v procesu zagotavljanja referenčne vrednosti.
Upravljavec vzpostavi ukrepe za:
zagotovitev, da prispevajoče osebe spoštujejo kodeks ravnanja iz člena 15 in upoštevajo veljavne standarde za vhodne podatke;
spremljanje vhodnih podatkov, vključno s spremljanjem vhodnih podatkov pred objavo referenčne vrednosti in potrjevanjem veljavnosti vhodnih podatkov po objavi za določanje napak in nepravilnosti, kjer je to izvedljivo.
Člen 7
Zahteve za okvir odgovornosti
Člen 8
Zahteve glede vodenja evidenc
Upravljavec vodi podrobne evidence o:
vseh vhodnih podatkih, vključno z uporabo takih podatkov;
uporabljeni metodologiji za določitev referenčne vrednosti;
vsaki presoji ali diskrecijski pravici, ki jo ima upravljavec in po potrebi ocenjevalec pri določanju referenčne vrednosti, vključno z utemeljitvijo navedene presoje ali diskrecijske pravice;
neupoštevanju vhodnih podatkov, zlasti kadar se pri tem upoštevajo zahteve metodologije določanja referenčnih vrednosti, ter utemeljitvi zanj;
drugih spremembah v standardnih postopkih in metodologijah ali odstopanjih od njih, vključno s spremembami in odstopanji, sprejetimi v času pretresov ali motenj na trgu;
identiteti predlagateljev in fizičnih oseb, ki jih upravljavci zaposlijo za določanje referenčnih vrednosti;
vseh dokumentih v zvezi s pritožbami, vključno z dokumenti, ki jih predloži pritožnik; ter
telefonskih pogovorih ali elektronskem komuniciranju med osebami, ki jih je zaposlil upravljavec, in prispevajoče osebe ali predlagatelji v zvezi z referenčno vrednostjo.
Člen 9
Mehanizem za obravnavo pritožb
S takim mehanizmom za obravnavo pritožb se zagotovi, da:
upravljavec da na voljo politiko obravnavanja pritožb, na podlagi katere se lahko predložijo pritožbe v zvezi z vprašanjem, ali konkretna določitev referenčne vrednosti predstavlja tržno vrednost, predlaganimi spremembami k procesom določanja referenčne vrednosti, uporabo metodologije pri konkretni določitvi referenčne vrednosti in drugimi odločitvami glede procesa določanja referenčne vrednosti;
se pritožbe obravnavajo pravočasno in pošteno ter da se o rezultatih preiskave v razumnem času obvesti pritožnika, razen če bi bilo takšno obvestilo v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali Uredbo (EU) št. 596/2014; ter
se poizvedba opravi neodvisno od osebja, ki morda sodeluje ali je sodelovalo pri predmetu pritožbe.
Člen 10
Zunanje izvajanje
V primeru zunanjega izvajanja upravljavec zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost in vsa zakonsko zahtevana dovoljenja, da funkcije, storitve ali dejavnosti, prenesene v zunanje izvajanje, opravlja zanesljivo in strokovno;
upravljavec ustreznim pristojnim organom da na voljo podatke o identiteti in nalogah ponudnika storitev, ki sodeluje v procesu določanja referenčne vrednosti;
upravljavec ustrezno ukrepa, če se zdi, da ponudnik storitev ne izvaja funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, učinkovito ter v skladu z veljavnim pravom in regulativnimi zahtevami;
upravljavec ohrani potrebno strokovno znanje za učinkovit nadzor funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, ter upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;
ponudnik storitev upravljavcu razkrije vsak razvoj, ki lahko bistveno vpliva na njegovo sposobnost učinkovitega izvajanja funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, v skladu z veljavno zakonodajo in regulativnimi zahtevami;
ponudnik storitev sodeluje z ustreznim pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, prenesenimi v zunanje izvajanje, pri čemer imata upravljavec in ustrezen pristojni organ učinkovit dostop do podatkov v zvezi z dejavnostmi, prenesenimi v zunanje izvajanje, in poslovnimi prostori ponudnika storitev, ustrezen pristojni organ pa lahko uveljavlja te pravice o dostopu;
upravljavec lahko po potrebi prekine dogovore o zunanjem izvajanju;
upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, vključno z načrti ravnanja v nepredvidljivih razmerah, da prepreči neustrezno operativno tveganje, povezano s sodelovanjem ponudnika storitve v procesu določanja referenčne vrednosti.
POGLAVJE 2
Vhodni podatki, metodologija ter poročanje o kršitvah
Člen 11
Vhodni podatki
Za zagotavljanje referenčne vrednosti veljajo naslednje zahteve glede njenih vhodnih podatkov:
vhodni podatki morajo biti zadostni, da lahko točno in zanesljivo predstavljajo tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo.
Vhodni podatki so, če so na voljo in primerni, podatki o transakciji. Če dostopni podatki o transakciji ne zadoščajo ali niso primerni za točen in zanesljiv prikaz tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, se lahko uporabljajo tudi vhodni podatki, ki niso podatki o transakciji, vključno z ocenjenimi cenami, ponudbami in zavezujočimi ponudbami ali drugimi vrednostmi;
vhodni podatki iz točke (a) so preverljivi;
upravljavec pripravi in objavi jasna navodila glede vrst vhodnih podatkov, prednostne uporabe različnih vrst vhodnih podatkov in izvajanja strokovne presoje za zagotovitev skladnosti s točko (a) in metodologijo;
kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, upravljavec po potrebi pridobi vhodne podatke od zanesljive in reprezentativne skupine ali vzorca prispevajočih oseb za zagotovitev, da je referenčna vrednost, ki temelji na teh podatkih, zanesljiva ter predstavlja tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo;
upravljavec ne uporabi vhodnih podatkov prispevajoče osebe, če domneva, da prispevajoča oseba ne spoštuje kodeksa ravnanja iz člena 15, in v takem primeru pridobi reprezentativne javno dostopne podatke.
Upravljavec zagotovi, da kontrola v zvezi z vhodnimi podatki vključuje:
merila za določitev, kdo lahko upravljavcu prispeva vhodne podatke, in proces za izbor prispevajočih oseb;
proces za vrednotenje vhodnih podatkov prispevajoče osebe in za preprečevanje, da bi prispevajoča oseba še naprej zagotavljala vhodne podatke, ali za uporabo drugih sankcij zaradi neskladnosti proti prispevajoči osebi, če je potrebno, ter
proces za potrjevanje veljavnosti vhodnih podatkov, tudi na podlagi drugih kazalnikov ali podatkov, za zagotavljanje njegove celovitosti in točnosti.
Kadar vhodne podatke za referenčno vrednost prispeva enota za trgovanje, ki pomeni oddelek, sektor, skupino ali osebje prispevajočih oseb ali katero koli od njihovih povezanih enot, ki se ukvarja z oblikovanjem cen, trgovanjem, prodajo, trženjem, oglaševanjem, ponujanjem sredstev, strukturiranjem ali posredniškimi storitvami, upravljavec:
pridobi podatke iz drugih virov, ki potrjujejo te vhodne podatke; in
zagotovi, da imajo prispevajoče osebe vzpostavljene ustrezne notranje postopke nadzora in preverjanja.
ESMA upošteva različne vrste referenčnih vrednosti in sektorjev, kakor je določeno v tej uredbi, vrsto vhodnih podatkov, značilnosti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja in načelo sorazmernosti, ranljivost referenčnih vrednosti za manipulacije ter mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z referenčnimi vrednostmi.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 12
Metodologija
Upravljavec pri določanju referenčne vrednosti uporablja metodologijo, ki:
je trdna in zanesljiva;
ima jasna pravila, ki določajo, kako in kdaj se lahko pri določanju referenčne vrednosti uveljavlja diskrecijska pravica;
je stroga, neprekinjena in primerna za potrjevanje veljavnosti ter po potrebi vključuje testiranje za nazaj z dostopnimi podatki o transakcijah;
je odporna in zagotavlja, da se lahko referenčna vrednost izračuna v najširšem sklopu možnih okoliščin, ne da bi to škodovalo njeni celovitosti;
je sledljiva in preverljiva.
Pri razvoju metodologije določanja referenčnih vrednosti upravljavec referenčne vrednosti:
upošteva dejavnike, ki vključujejo velikost, običajno likvidnost trga, preglednost trgovanja in položaj udeležencev na trgu, koncentracijo na trgu, dinamiko trga ter ustreznost vzorca, ki naj bi predstavljal tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo;
določi, kaj pomeni aktivni trg za namene zadevne referenčne vrednosti, ter
določi prednost, ki jo imajo različne vrste vhodnih podatkov.
ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 13
Preglednost metodologije
Upravljavec referenčno vrednost in metodologijo razvija, upravlja in uporablja pregledno. V ta namen upravljavec objavi ali da na voljo naslednje informacije:
ključne elemente metodologije, ki jo uporablja za vsako referenčno vrednost, ki jo zagotavlja in objavlja, ali po potrebi za vsako skupino referenčnih vrednosti, ki jo zagotavlja in objavlja;
podrobnosti o notranjem pregledu in odobritev dane metodologije ter pogostost takega pregleda;
postopke za posvetovanje o vseh predlaganih vsebinskih spremembah svoje metodologije in utemeljitev zanje, vključno z opredelitvijo vsebinske spremembe in okoliščinami, v katerih upravljavec obvesti uporabnike o vseh takih spremembah;
pojasnilo, kako ključni elementi metodologije iz točke (a) odražajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnike za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, razen za referenčne obrestne mere in referenčne menjalne tečaje.
Upravljavci referenčnih vrednosti zahteve iz točke (d) prvega pododstavka izpolnijo do 30. aprila 2020.
Postopki iz točke (c) odstavka 1 zagotavljajo:
predhodno napoved v jasnem časovnem okviru, ki omogoča analiziranje in podajanje pripomb glede učinka predlaganih vsebinskih sprememb, ter
podajanje pripomb iz točke (a) tega odstavka in odgovor upravljavca na te pripombe po vsakem posvetovanju, razen kadar avtor pripomb zahteva zaupnost.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 14
Poročanje o kršitvah
Po potrebi lahko pristojni organ upravljavca to informacijo posreduje ustreznemu organu na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014.
ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE 3
Kodeks ravnanja in zahteve, ki veljajo za prispevajoče osebe
Člen 15
Kodeks ravnanja
Kodeks ravnanja vključuje vsaj naslednje elemente:
jasen opis vhodnih podatkov, ki jih je treba zagotoviti, in zahteve, potrebne za zagotovitev, da se vhodni podatki predložijo v skladu s členoma 11 in 14;
določitev oseb, ki lahko prispevajo vhodne podatke upravljavcu ter postopke za preverjanje identitete prispevajoče osebe in vseh predlagateljev ter dovoljenje vseh predlagateljev, ki prispevajo vhodne podatke v imenu ponudnika;
predpise za zagotavljanje, da ponudniki predložijo vse ustrezne vhodne podatke;
sisteme in kontrole, ki jih mora prispevajoča oseba vzpostaviti, vključno s:
postopki za prispevanje vhodnih podatkov, vključno z zahtevo, da mora prispevajoča oseba navesti, ali so vhodni podatki podatki o transakciji in ali vhodni podatki izpolnjujejo zahteve upravljavca;
predpisi glede uporabe diskrecijske pravice pri prispevanju vhodnih podatkov;
vsemi zahtevami glede potrjevanja veljavnosti vhodnih podatkov, preden se predložijo upravljavcu;
predpisi za vodenje evidenc;
zahtevami glede poročanja o sumljivih vhodnih podatkih;
zahtevami glede upravljanja navzkrižja interesov.
ESMA upošteva različne značilnosti referenčnih vrednosti in prispevajočih oseb, zlasti v smislu razlik pri vhodnih podatkih in metodologijah, tveganju za manipulacijo vhodnih podatkov ter mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z referenčnimi vrednostmi.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 16
Upravljanje in kontrola zahtev za nadzorovane prispevajoče osebe
Za nadzorovano prispevajočo osebo veljata naslednji zahtevi glede upravljanja in kontrole:
nadzorovana prispevajoča oseba zagotovi, da na zagotavljanje vhodnih podatkov ne vplivajo nobena obstoječa ali potencialna navzkrižja interesov ter da se diskrecijska pravica, kadar je zahtevana, izvaja neodvisno in pošteno na podlagi ustreznih informacij v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 15;
nadzorovana prispevajoča oseba vzpostavi okvir kontrole, s katerim se zagotovijo celovitost, točnost in zanesljivost vhodnih podatkov ter skladnost vhodnih podatkov z določbami te uredbe in kodeksom ravnanja iz člena 15.
Nadzorovana prispevajoča oseba vzpostavi učinkovite sisteme in kontrole za zagotavljanje celovitosti in zanesljivosti vseh vhodnih podatkov, ki jih ponudnik zagotovi upravljavcu, vključno s:
kontrolami v zvezi s tem, kdo lahko predloži vhodne podatke upravljavcu, vključno s procesom za potrditev s strani fizične osebe, ki ima višji položaj od predlagatelja, kadar je to sorazmerno;
primernim usposabljanjem predlagateljev, ki zajema vsaj to uredbo in Uredbo (EU) št. 596/2014;
ukrepi za upravljanje navzkrižja interesov, vključno z organizacijskim ločevanjem zaposlenih, kadar je primerno, in premislekom, kako odpraviti spodbude za manipulacijo referenčne vrednosti, ki jih ustvarjajo politike nagrajevanja;
hranjenjem evidence, za primerno obdobje, komunikacij v zvezi z zagotavljanjem vhodnih podatkov, vseh informacij za omogočanje prispevajoči osebi, da predloži podatke, in vseh obstoječih ali možnih navzkrižij interesov, ki vključujejo, a niso omejeni na izpostavljenost prispevajoče osebe finančnim instrumentom, ki uporabljajo referenčno vrednost kot sklicevanje;
vodenjem evidenc notranjih in zunanjih revizij.
ESMA upošteva različne značilnosti referenčnih vrednosti in nadzorovanih prispevajočih oseb, zlasti v smislu razlik pri zagotovljenih vhodnih podatkih in uporabljenih metodologijah, tveganja za manipulacijo vhodnih podatkov in naravo dejavnosti, ki jih izvajajo nadzorovane prispevajoče osebe, ter razvoj referenčnih vrednosti in finančnih trgov glede na mednarodno konvergenco nadzorne prakse v zvezi z referenčnimi vrednostmi. Vendar osnutki regulativnih tehničnih standardov ESMA ne zajemajo nadzorovanih prispevajočih oseb nepomembnih referenčnih vrednosti in se ne uporabljajo zanje.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
NASLOV III
ZAHTEVE ZA RAZLIČNE VRSTE REFERENČNIH VREDNOSTI
POGLAVJE 1
Referenčne vrednosti reguliranih podatkov
Člen 17
Referenčne vrednosti reguliranih podatkov
POGLAVJE 2
Referenčne obrestne mere in referenčni promptni menjalni tečaji
Člen 18
Referenčne obrestne mere
Posebne zahteve, določene v Prilogi I, se poleg ali namesto zahtev iz naslova II uporabljajo za zagotavljanje referenčnih obrestnih mer in prispevanju podatkov zanje.
Členi 24, 25 in 26 se ne uporabljajo za zagotavljanje referenčnih obrestnih mer ali prispevanje podatkov zanje.
Člen 18a
Referenčni promptni menjalni tečaji
Komisija lahko določi referenčne promptne menjalne tečaje, ki jih upravljajo upravljavci s sedežem zunaj Unije, kadar sta izpolnjeni obe naslednji merili:
referenčni promptni menjalni tečaj se sklicuje na promptni menjalni tečaj valute tretje države, ki ni prosto zamenljiva; ter
referenčni promptni menjalni tečaj se pogosto, sistematično in redno uporablja za varovanje pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev.
POGLAVJE 3
Referenčne vrednosti za blago
Člen 19
Referenčne vrednosti za blago
Členi 24, 25 in 26 se ne uporabljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti za blago ali prispevanje podatkov zanje.
POGLAVJE 3a
Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom
Člen 19a
Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih standardov za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, in sicer da se določijo:
merila za izbiro osnovnih sredstev in po potrebi merila za izključitev sredstev;
merila in metodo za tehtanje osnovnih sredstev v referenčni vrednosti;
določanje poti k razogljičenju za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod.
Člen 19b
Zahteve za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod
Do 31. decembra 2022 upravljavci referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod izberejo, tehtajo ali izločijo osnovna sredstva, ki jih izdajo podjetja, ki sledijo poti k razogljičenju, in sicer v skladu z naslednjimi zahtevami:
podjetja razkrijejo merljive cilje glede zmanjšanja emisij ogljika, ki naj bi bili doseženi v določenih časovnih okvirih;
podjetja razkrijejo zmanjšanje emisij ogljika, ki je razčlenjeno do ravni ustreznih delujočih odvisnih podjetij;
podjetja razkrijejo letne informacije o napredku pri doseganju teh ciljev;
dejavnosti v zvezi z osnovnimi sredstvi ne škodijo bistveno drugim ESG ciljem.
Člen 19c
Izjeme za referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom
Člen 19d
Prizadevanja za zagotavljanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod
Upravljavci, ki imajo sedež v Uniji in ki zagotavljajo pomembne referenčne vrednosti, določene na podlagi vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, si do 1. januarja 2022 prizadevajo, da bi zagotovili eno ali več referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod.
POGLAVJE 4
Ključne referenčne vrednosti
Člen 20
Ključne referenčne vrednosti
Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2), da določi in vsaj vsaki dve leti pregleda seznam referenčnih vrednosti, ki ga pripravijo upravljavci s sedežem v Uniji, ki so ključne referenčne vrednosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
referenčna vrednost se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna vrednost je vsaj 500 milijard EUR na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti, kadar je to primerno;
referenčna vrednost temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina ima sedež v eni državi članici, in se v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 2, 3, 4 in 5 tega člena, priznava za ključno v tej državi članici;
referenčna vrednost izpolnjuje vsa naslednja merila:
referenčna vrednost se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna vrednost je vsaj 400 milijard EUR na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti, kadar je to primerno, vendar ne presegajo vrednosti iz točke (a);
za referenčno vrednost ni ustreznih nadomestitev, ki jih narekuje trg, ali pa jih je zelo malo;
če se referenčna vrednost preneha zagotavljati ali se zagotavlja na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več v celoti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov, bi to pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah.
Če referenčna vrednost izpolnjuje merila iz točke (c)(ii) in (iii), vendar ne izpolnjuje meril iz točke (c)(i), se lahko pristojni organi zadevne države članice, skupaj s pristojnim organom države članice, v kateri ima upravljavec sedež, dogovorijo, da bi bilo treba v skladu s tem pododstavkom tako referenčno vrednost priznati za ključno. V vsakem primeru se pristojni organ upravljavca posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic. V primeru nesoglasja med pristojnimi organi pristojni organ upravljavca odloči, ali bi bilo treba referenčno vrednost priznati za ključno na podlagi tega pododstavka, pri čemer upošteva razloge za nesoglasje. Pristojni organi, v primeru nesoglasja pa pristojni organ upravljavca, oceno pošljejo Komisiji. Komisija po prejetju ocene v skladu s tem odstavkom sprejme izvedbeni akt. Poleg tega v primeru nesoglasja pristojni organ upravljavca svojo oceno pošlje ESMA, ki lahko objavi mnenje.
Komisija po prejemu tega dokumentiranega zahtevka sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 1.
ESMA vsaj vsaki dve leti pregleda svojo oceno tega, kako ključna je referenčna vrednost, in Komisijo obvesti o oceni in ji jo posreduje.
Za namene odstavka 2 pristojni organ oceni, ali bi prenehanje referenčne vrednosti ali njenega zagotavljanja na podlagi vhodnih podatkov ali skupine prispevajočih oseb, ki ne predstavlja več dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v njegovi državi članici. Pristojni organ pri svoji oceni upošteva:
vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskega sklada, ki je zastopana v referenčni vrednosti, za merjenje njegove uspešnosti, v državi članici, in njihov pomen z vidika celotne vrednosti finančnih instrumentov in neizpolnjenih finančnih pogodb ter celotne vrednosti investicijskega sklada v državi članici;
vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskega sklada, ki je zastopana v referenčni vrednosti, za merjenje njegove uspešnosti, v državi članici, in njihov pomen z vidika bruto domačega proizvoda države članice;
kateri koli drug številčni podatek za objektivno oceno morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v državi članici.
Pristojni organ vsaj vsaki dve leti pregleda svojo oceno tega, kako ključna je referenčna vrednost v njegovi državi članici, in ESMA obvesti o novi oceni in mu jo posreduje.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 49, da:
določi, kako se ocenjujejo nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čista vrednost sredstev investicijskih skladov, vključno v primeru posrednega sklicevanja na referenčno vrednost znotraj kombinacije referenčnih vrednosti, da bi jih primerjali s pragovi, navedenimi v odstavku 1 tega člena in v točki (a) člena 24(1);
pregleda metodo izračuna, ki se uporablja za določitev pragov iz odstavka 1 tega člena glede na razvoj trga, cen in zakonodaje, pregleda pa tudi ustreznost razvrstitve referenčnih vrednosti, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčnih vrednostih, blizu praga; tak pregled poteka vsaj vsaki dve leti od 1. januarja 2018;
določi, kako se uporabljajo merila iz točke (c)(iii) odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva vse podatke, ki pripomorejo pri določitvi objektivne ocene morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah.
Kadar je primerno, Komisija upošteva pomemben razvoj trga ali tehnološki razvoj.
Člen 21
Obvezno upravljanje ključne referenčne vrednosti
Če namerava upravljavec ključne referenčne vrednosti prenehati njeno zagotavljanje, potem upravljavec:
nemudoma obvesti svoj pristojni organ; ter
v štirih tednih od takega obvestila predloži oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost:
prenese na novega upravljavca; ali
preneha zagotavljati, pri tem pa upošteva postopek, določen v členu 28(1).
Upravljavec v obdobju iz točke (b) prvega pododstavka ne preneha zagotavljati referenčne vrednosti.
Pristojni organ po prejemu ocene upravljavca iz odstavka 1:
obvesti ESMA in kolegij, ustanovljen na podlagi člena 46;
v štirih tednih po prejemu navedene ocene pripravi lastno oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha zagotavljati, pri tem pa upošteva postopek, določen v skladu s členom 28(1).
Upravljavec v obdobju iz točke (b) prvega pododstavka ne preneha zagotavljati referenčne vrednosti brez pisnega soglasja ESMA ali, kadar je ustrezno, pristojnega organa.
Pristojni organ ima po zaključku ocene iz točke (b) odstavka 2 pooblastilo, da od upravljavca zahteva, da še naprej objavlja referenčno vrednost, dokler:
se zagotavljanje referenčne vrednosti ne prenese na novega upravljavca;
se referenčna vrednost lahko pravilno preneha zagotavljati; ali
referenčna vrednost ni več ključna.
Za namene prvega pododstavka obdobje, za katerega lahko pristojni organ zahteva od upravljavca, da nadaljuje objavljanje referenčne vrednosti, ne presega 12 mesecev.
Do izteka tega obdobja pristojni organ pregleda svojo odločitev, da od upravljavca zahteva, da še naprej objavlja referenčno vrednost. Pristojni organ lahko po potrebi to obdobje podaljša za ustrezno obdobje, ki ne presega 12 mesecev. Najdaljše obdobje za obvezno upravljanje ne presega pet let.
ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 22
Blaženje tržne moči upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti
Brez poseganja v uporabo konkurenčnega prava Unije upravljavec pri zagotavljanju ključne referenčne vrednosti sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se dovoljenja za referenčno vrednost in informacije, ki se nanjo nanašajo, zagotovijo vsem uporabnikom pošteno, razumljivo, pregledno in nediskriminatorno.
Člen 23
Obvezno prispevanje h ključni referenčni vrednosti
Organ, pristojen za upravljavca ključnih referenčnih vrednosti, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ zadevne nadzorovane prispevajoče osebe in po potrebi ESMA. Upravljavec svojemu pristojnemu organu čim prej in najpozneje 14 dni po obvestilu nadzorovane prispevajoče osebe predloži oceno posledic za zmožnost, da ključna referenčna vrednost meri dejansko tržno ali gospodarsko stanje.
Če pristojni organ po obdobju, navedenem v odstavku 5, in na podlagi svoje ocene iz odstavka 4 meni, da je ogrožena reprezentativnost ključne referenčne vrednosti, je pooblaščen, da:
zahteva, da nadzorovani subjekti, izbrani v skladu z odstavkom 7 tega člena, vključno s subjekti, ki še niso prispevajoče osebe podatkov za zadevno ključno referenčno vrednost, prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo upravljavca, kodeksom ravnanja iz člena 15 in drugimi pravili. Taka zahteva velja za ustrezno obdobje, ki ne presega 12 mesecev od datuma, ko je bila sprejeta prvotna odločitev za obvezno prispevanje na podlagi odstavka 5 ali, za subjekte, ki še niso prispevajoče osebe, od datuma, ko je odločitev za obvezno prispevanje sprejeta na podlagi te točke;
podaljša obdobje obveznega prispevanja za ustrezno obdobje, ki ne presega 12 mesecev, in sicer po pregledu na podlagi odstavka 9, s katerim so se pregledali vsi ukrepi, sprejeti na podlagi točke (a) tega odstavka;
določi način in čas, v katerem se prispevajo morebitni vhodni podatki, ne da bi pri tem nadzorovanim subjektom naložil obveznost, da morajo trgovati ali se zavezati trgovanju;
od upravljavca zahteva, da spremeni metodologijo, kodeks ravnanja iz člena 15 ali druga pravila ključne referenčne vrednosti.
Najdaljše obdobje za obvezno prispevanje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka ne presega pet let.
Pristojni organ upravljavca do izteka obdobja iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 6 pregleda ukrepe, sprejete na podlagi odstavka 6. Ukrep prekliče, če meni, da:
obstaja verjetnost, da bodo prispevajoče osebe še naprej prispevale vhodne podatke vsaj eno leto, če bi bil ukrep preklican, kar se dokaže vsaj s:
pisno zavezo prispevajočih oseb upravljavcu in pristojnemu organu, da bodo še naprej prispevali vhodne podatke za izračun ključne referenčne vrednosti vsaj eno leto, če bi bil ukrep preklican;
pisnim poročilom upravljavca pristojnemu organu, ki bi potrdilo njegovo oceno, da je mogoče zagotoviti nadaljnji obstoj ključne referenčne vrednosti, potem ko bi bilo obvezno prispevanje preklicano;
se lahko referenčna vrednost zagotavlja po tem, ko prispevajoče osebe, ki so k temu obvezane, prenehajo prispevati vhodne podatke;
je na voljo sprejemljiva nadomestna referenčna vrednost in da lahko uporabniki ključne referenčne vrednosti to nadomestno referenčno vrednost začnejo uporabljati z minimalnimi stroški, kar se dokaže vsaj s pisnim poročilom upravljavca, v katerem so natančno opredeljeni načini prehoda na nadomestno referenčno vrednost ter sposobnost in stroški, ki jih imajo uporabniki zaradi prehoda na to referenčno vrednost; ali
ni mogoče najti ustreznih alternativnih prispevajočih oseb in da bi prenehanje prispevkov od zadevnih nadzorovanih subjektov oslabilo referenčno vrednost v taki meri, da bi jo bilo treba prenehati zagotavljati.
Poglavje 4a
Zakonsko določena nadomestitev referenčne vrednosti
Člen 23a
Področje uporabe zakonsko določene nadomestitve referenčne vrednosti
To poglavje se uporablja za:
vsako pogodbo ali finančni instrument, kakor je opredeljen v Direktivi 2014/65/EU, ki se sklicujeta na referenčno vrednost in za katera velja pravo ene od držav članic; ter
vsako pogodbo, katere pogodbene stranke imajo vse sedež v Uniji, ki se sklicuje na referenčno vrednost in za katero velja pravo tretje države ter kadar navedeno pravo ne določa urejene postopne ukinitve referenčne vrednosti.
Člen 23b
Nadomestitev referenčne vrednosti s pravom Unije
Ta člen se uporablja za:
referenčne vrednosti, določene kot ključne z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi točke (a) ali (c) člena 20(1);
referenčne vrednosti, ki temeljijo na prispevanju vhodnih podatkov, če bi njihovo prenehanje ali postopna ukinitev povzročila znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji; in
referenčne vrednosti iz tretjih držav, če bi njihovo prenehanje ali postopna ukinitev povzročilo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji ali predstavljalo sistemsko tveganje za finančni sistem v Uniji.
Komisija lahko za referenčno vrednost določi eno ali več nadomestitev, če pride do katerega od naslednjih dogodkov:
pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je naznanjeno, da ta referenčna vrednost ne odraža več izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja; v primeru referenčne vrednosti, določene kot ključne z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi točke (a) ali (c) člena 20(1), pristojni organ to naznani le, kadar po izvedbi pooblastil iz člena 23 referenčna vrednost še vedno ne odraža izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja;
upravljavec te referenčne vrednosti ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, izda javno izjavo ali objavi informacije, ali pa je bila taka javna izjava izdana ali informacije objavljene, v katerih je naznanjeno, da bo ta upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal;
pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti ali kateri koli subjekt, ki je za takega upravljavca pristojen v primeru insolventnosti ali reševanja, izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je navedeno, da bo upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal; ali
pristojni organ za upravljalca te referenčne vrednosti odvzame ali začasno odvzame dovoljenje v skladu s členom 35 ali priznanje v skladu s členom 32(8) ali zahteva preklic odobritve v skladu s členom 33(6), če ob odvzemu ali začasnem odvzemu ali preklicu odobritve ni naslednika upravljavca, ki bo še naprej zagotavljal to referenčno vrednost, in če bo njen upravljavec začel urejeno postopno ukinitev referenčne vrednosti ali bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana.
Za namene odstavka 2 tega člena nadomestitev za referenčno vrednost nadomesti vsa sklicevanja na to referenčno vrednost v pogodbah in finančnih instrumentih iz člena 23a, kadar te pogodbe in finančni instrumenti ne vsebujejo:
rezervnih določb ali
primernih rezervnih določb.
Za namene točke (b) odstavka 3 se rezervna določba šteje za neprimerno, če:
ne določa dokončne nadomestitve za referenčno vrednost, ki bo prenehala; ali
se lahko uporabi samo na podlagi soglasja tretjih strani, ki so to zavrnile; ali
določa nadomestitev za referenčno vrednost, ki ne odraža več ali znatno odstopa od izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, ki bo prenehala, njena uporaba pa bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost.
Nadomestitev za referenčno vrednost, dogovorjena kot pogodbena rezervna obrestna mera, ne odraža več ali znatno odstopa od izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, ki bo prenehala, in bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost, kadar:
je to ugotovil ustrezni nacionalni organ na podlagi horizontalne ocene določene vrste pogodbene ureditve, ki je bila opravljena na utemeljeno zahtevo vsaj ene zainteresirane stranke, in po posvetovanju z ustreznimi deležniki;
je po oceni v skladu s točko (a) katera od strank pogodbe ali finančnega instrumenta nasprotovala pogodbeno dogovorjeni rezervni določbi najpozneje tri mesece pred prenehanjem referenčne vrednosti; in
se po ugovoru na podlagi točke (b) stranke pogodbe ali finančnega instrumenta niso dogovorile o alternativni nadomestitvi za referenčno vrednost najpozneje en delovni dan pred prenehanjem te referenčne vrednosti.
Izvedbeni akt iz odstavka 8 vključuje:
nadomestitev ali nadomestitve za referenčno vrednost;
prilagoditev za razmik, vključno z metodo za določitev take prilagoditve za razmik, ki se uporabi za nadomestitev za referenčno vrednost, ki bo prenehala, na datum nadomestitve, in sicer za vsako posamezno obdobje, da bi se upoštevali učinki prehoda z referenčne vrednosti, ki bo postopno ukinjena, na njeno nadomestitev;
ustrezne bistvene prilagoditvene spremembe, ki so povezane z in razumno potrebne za uporabo nadomestitve za referenčno vrednosti; in
datum, od katerega se uporablja nadomestitev ali nadomestitve za referenčno vrednost.
Člen 23c
Nadomestitev referenčne vrednosti z nacionalnim pravom
Nacionalni pristojni organ države članice, v kateri ima večina prispevajočih oseb sedež, lahko določi eno ali več nadomestitev za referenčno vrednost iz točke (b) člena 20(1), če pride do katerega od naslednjih dogodkov:
pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je naznanjeno, da ta referenčna vrednost ne odraža več izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja; pristojni organ to naznani le, kadar po izvedbi pooblastil iz člena 23, referenčna vrednost še vedno ne odraža izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja;
upravljavec te referenčne vrednosti ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, izda javno izjavo ali objavi informacije ali pa je bila taka javna izjava izdana ali informacije objavljene, v katerih je naznanjeno, da bo upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal;
pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti ali kateri koli subjekt, ki je za takega upravljavca pristojen v primeru insolventnosti ali reševanja, izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je navedeno, da bo ta upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal; ali
pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti odvzame ali začasno odvzame dovoljenje v skladu s členom 35, če ob odvzemu ali začasnem odvzemu ni naslednika upravljavca, ki bo še naprej zagotavljal to referenčno vrednost, in če bo njen upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana.
Nadomestitev za referenčno vrednost nadomesti vsa sklicevanja na to referenčno vrednost v pogodbah in finančnih instrumentih iz člena 23a, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
navedene pogodbe ali finančni instrumenti se sklicujejo na referenčno vrednost, ki bo prenehala, na datum, na katerega se začne uporabljati nacionalno pravo, ki določa nadomestitev za referenčno vrednost; in
navedene pogodbe ali finančni instrumenti ne vsebujejo rezervne določbe ali vsebujejo rezervno določbo, ki ne določa dokončne nadomestitve za referenčno vrednost, ki bo prenehala.
POGLAVJE 5
Pomembne referenčne vrednosti
Člen 24
Pomembne referenčne vrednosti
Referenčna vrednost, ki ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih v členu 20(1), je pomembna, ko:
se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna povprečna vrednost je vsaj 50 milijard EUR na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti v šestmesečnem obdobju, kadar je to primerno; ali
nima ustreznih nadomestitev, ki jih narekuje trg, ali pa jih je zelo malo, in, če se referenčna vrednost preneha zagotavljati ali se zagotavlja na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več v celoti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov, bi to pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev ali podjetij v eni ali več državah članicah.
Člen 25
Izjeme od posebnih zahtev za pomembne referenčne vrednosti
Pristojni organ lahko odloči, da mora upravljavec pomembnih referenčnih vrednosti vendarle uporabljati eno ali več zahtev iz člena 4(2), točk (c), (d) in (e) člena 4(7), točke (b) člena 11(3) in člena 15(2), če meni, da bi bilo to primerno ob upoštevanju narave ali učinka referenčnih vrednosti ali velikosti upravljavca. Pristojni organ v svoji oceni na podlagi informacij, ki mu jih je predložil upravljavec, upošteva naslednja merila:
podvrženost referenčne vrednosti manipulacijam;
naravo vhodnih podatkov;
raven navzkrižja interesov;
stopnjo diskrecijske pravice upravljavca;
učinek referenčne vrednosti na trge;
naravo, obseg in zapletenost zagotavljanja referenčne vrednosti;
pomen referenčne vrednosti za finančno stabilnost;
vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčni vrednosti;
velikost, organizacijsko obliko ali strukturo upravljavca.
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE 6
Nepomembne referenčne vrednosti
Člen 26
Nepomembne referenčne vrednosti
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
NASLOV IV
PREGLEDNOST IN VARSTVO POTROŠNIKOV
Člen 27
Izjava o referenčni vrednosti
Kadar začne ta upravljavec zagotavljati novo referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki se lahko v skladu s členom 29 uporablja v Uniji, v dveh tednih in na način, ki zagotavlja pravičen in lahek dostop, objavi izjavo o referenčni vrednosti za vsako novo referenčno vrednost ali, kadar je to primerno, za skupino referenčnih vrednosti.
Upravljavec pregleda in po potrebi posodobi izjavo o referenčni vrednosti za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, če se spremenijo informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s tem členom, v vsakem primeru pa vsaj vsaki dve leti.
Izjava o referenčni vrednosti:
jasno in nedvoumno določa tržno ali gospodarsko stanje, ki se meri z referenčno vrednostjo, in okoliščine, v katerih lahko takšno merjenje postane nezanesljivo;
določa tehnične specifikacije, v katerih so jasno in nedvoumno navedeni elementi izračuna referenčne vrednosti, v zvezi s katerimi se lahko izvaja diskrecijska pravica, merila, ki se uporabljajo za izvajanje takšne diskrecijske pravice, in stališče subjektov, ki jo lahko izvajajo, ter kako je mogoče takšno diskrecijsko pravico pozneje ovrednotiti;
opozarja na možnost, da lahko nekateri dejavniki, vključno z zunanjimi dejavniki, nad katerimi upravljavec nima kontrole, zahtevajo spremembe referenčne vrednosti ali njeno prenehanje, ter
svetuje uporabnikom, da lahko spremembe ali prenehanje referenčne vrednosti vplivajo na finančne pogodbe in finančne instrumente, ki vsebujejo sklicevanje na referenčno vrednost, ali na merjenje uspešnosti investicijskih skladov.
Izjava o referenčni vrednosti vsebuje vsaj:
opredelitve vseh ključnih pojmov v zvezi z referenčno vrednostjo;
utemeljitev za sprejetje metodologije določanja referenčne vrednosti ter postopke za pregled in odobritev metodologije;
merila in postopke, ki se uporabljajo za določanje referenčne vrednosti, vključno z opisom vhodnih podatkov, prednostne obravnave različnih vrst vhodnih podatkov, najmanjšim obsegom podatkov, potrebnih za določitev referenčne vrednosti, uporabo modelov ali metod ekstrapolacije ter katerega koli postopka za ponovno uravnoteženje sestavnih delov indeksa referenčne vrednosti;
kontrole in pravila, ki urejajo uveljavljanje presoje ali diskrecijske pravice s strani upravljavca ali katere koli prispevajoče osebe, da se zagotovi doslednost pri uporabi take presoje ali diskrecijske pravice;
postopke, ki urejajo določanje referenčne vrednosti v obdobjih izjemnih okoliščin ali obdobjih, ko so lahko viri podatkov o transakciji nezadostni, netočni ali nezanesljivi, ter morebitne omejitve referenčne vrednosti v takih obdobjih;
postopke za reševanje napak v vhodnih podatkih ali pri določanju referenčne vrednosti, tudi kadar je potreben ponoven izračun referenčne vrednosti, ter
opredelitev morebitnih omejitev referenčne vrednosti, vključno z njeno uporabo na nelikvidnih ali razdrobljenih trgih in morebitno koncentracijo vhodnih podatkov.
Kadar v portfelju tega posameznega upravljavca referenčnih vrednosti ni na voljo nobene referenčne vrednosti EU za podnebni prehod ali referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ali če posamezni upravljavec referenčne vrednosti nima nobenih referenčnih vrednosti, ki bi sledile ESG ciljem ali upoštevale ESG dejavnike, se to navede v izjavah o referenčni vrednosti pri vseh referenčnih vrednostih, ki jih zagotavlja ta upravljavec. Upravljavci referenčnih vrednosti za pomembne referenčne vrednosti za lastniški kapital in obveznice, kot tudi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, v svojih izjavah o referenčni vrednosti razkrijejo, ali in v kolikšni meri je zagotovljena splošna stopnja usklajenosti s ciljem zmanjšanja emisij ogljika ali z doseganjem ciljev Pariškega sporazuma, v skladu s pravili glede razkrivanja za finančne produkte iz člena 9(3) Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).
Do 31. decembra 2021 upravljavci referenčnih vrednosti za vsako referenčno vrednost ali, kadar je ustrezno, za vsako skupino referenčnih vrednosti, razen za referenčne obrestne mere in referenčne menjalne tečaje, v njihovo izjavo o referenčni vrednosti vključijo pojasnilo, kako se njihova metodologija sklada s ciljem zmanjšanja emisij ogljika ali dosega cilje Pariškega sporazuma.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, da se podrobneje določijo informacije, ki se morajo zagotoviti v izjavah o referenčni vrednosti na podlagi odstavka 2a tega člena, in standardni format, ki se mora uporabiti za navajanje ESG dejavnikov, da se udeležencem na trgu omogoči, da se odločajo na podlagi izčrpnih informacij, ter da se zagotovi, da je skladnost z navedenim odstavkom tehnično izvedljiva.
ESMA razlikuje med različnimi vrstami referenčnih vrednosti in sektorjev, kakor je določeno v tej uredbi, in upošteva načelo sorazmernosti.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 28
Spremembe in prenehanje referenčne vrednosti
Člen 28a
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena upravljavca, na katerega se informacije nanašajo;
če gre za pravne osebe, identifikator pravnih subjektov upravljavca, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
če gre za pravne osebe, velikost upravljavca po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena upravljavca, na katerega se informacije nanašajo;
kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov upravljavca, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
vrsta informacij, kot so razvrščene na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena upravljavca, na katerega se informacije nanašajo;
kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov upravljavca, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), navedene uredbe;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:
vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;
strukturiranje podatkov v informacijah;
za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.
Za namene točke (c) ESMA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.
ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
NASLOV V
UPORABA REFERENČNIH VREDNOSTI V UNIJI
Člen 29
Uporaba referenčne vrednosti
Člen 30
Enakovrednost
Da se lahko referenčna vrednost ali kombinacija referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, uporablja v Uniji v skladu s členom 29(1), sta referenčna vrednost in upravljavec vključena v register iz člena 36. Za vključitev v register morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena;
upravljavec ima dovoljenje ali je registriran, in zanj velja nadzor, v zadevni tretji državi;
upravljavec je obvestil ESMA, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo dejansko ali možno referenčno vrednost, ter mu sporočil seznam referenčnih vrednosti, za katere so dobili soglasje, da jih lahko uporabljajo v Uniji, in kateri pristojni organ je odgovoren za njegov nadzor v tretji državi; ter
vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 4 tega člena.
Komisija lahko sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljeno, da:
upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v tej tretji državi, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ali po potrebi z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte;
zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora izvrševanja v tej tretji državi.
Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem vseh pogojev, katerih cilj je zagotovitev enakovrednih nadzornih in regulativnih standardov, iz zadevnega izvedbenega sklepa s strani te tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Tak izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).
Alternativno lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da so:
zavezujoče zahteve v tretji državi glede posebnih upravljavcev ali posebnih referenčnih vrednosti ali skupin referenčnih vrednosti enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ali po potrebi z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte; ter
ti posebni upravljavci ali posebne referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.
Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem vseh pogojev, katerih cilj je zagotovitev enakovrednih nadzornih in regulativnih standardov, iz zadevnega izvedbenega sklepa s strani te tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Tak izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).
ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okviri in nadzorne prakse so priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena. ESMA pri sklenitvi teh dogovorov upošteva, ali je zadevna tretja država v skladu z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ), na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. Takšni dogovori določajo vsaj:
mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh ustreznih informacij o upravljavcu z dovoljenjem v tej tretji državi, ki ga zahteva ESMA;
mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da upravljavec z dovoljenjem v tej tretji državi, ki ga nadzoruje, krši pogoje iz dovoljenja ali druge nacionalne zakonodaje v tretji državi;
postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 31
Odvzem registracije upravljavca s sedežem v tretji državi
ESMA odvzame registracijo upravljavca s sedežem v tretji državi z izbrisom tega upravljavca iz registra iz člena 36, kadar ima utemeljene razloge na podlagi dokumentiranih dokazov, da upravljavec:
ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov, ali
je resno kršil nacionalno zakonodajo tretje države ali druge določbe, ki veljajo zanj v tretji državi ter na podlagi katerih je Komisija sprejela izvedbeni sklep v skladu s členom 30(2) ali (3).
ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ESMA zadevo predloži pristojnemu organu tretje države, ta pa ne sprejme ustreznih ukrepov, potrebnih za varstvo vlagateljev in urejeno delovanje trgov v Uniji, ali ne dokaže, da zadevni upravljavec izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi;
ESMA vsaj 30 dni pred odvzemom pristojnemu organu tretje države sporoči, da namerava odvzeti registracijo upravljavca.
Člen 32
Priznanje upravljavca s sedežem v tretji državi
Da ugotovi, ali je pogoj iz prvega pododstavka izpolnjen, in oceni skladnost z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti ali načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, kakor je ustrezno, lahko ESMA upošteva oceno neodvisnega zunanjega revizorja ali certificiranje, ki ga opravi pristojni organ upravljavca v tretji državi, v kateri ima upravljavec sedež.
Če upravljavec lahko dokaže, da je referenčna vrednost, ki jo zagotavlja, referenčna vrednost reguliranih podatkov ali referenčna vrednost za blago, ki ne temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina so nadzorovani subjekti, mu ni treba izpolnjevati zahtev, ki ne veljajo za zagotavljanje referenčnih vrednosti reguliranih podatkov in referenčnih vrednosti za blago iz člena 17 oziroma člena 19(1).
▼M2 —————
V 90 dneh od prejetja vloge iz prvega pododstavka tega odstavka ESMA preveri, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3.
Kadar ESMA meni, da pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni, vlogo za priznanje zavrne in pojasni razloge za zavrnitev. Poleg tega se priznanje ne izda, če niso izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:
kadar je upravljavec s sedežem v tretji državi predmet nadzora, je med ESMA in pristojnim organom tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, skladno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 30(5), sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij, kar pristojnemu organu te tretje države omogoča, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo;
zakoni ali drugi predpisi tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, ali, kadar je primerno, omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil pristojnega organa iz te tretje države ne ovirajo ESMA pri učinkovitem izvajanju njegovih nadzornih funkcij na podlagi te uredbe.
▼M2 —————
ESMA začasno odvzame ali po potrebi odvzame priznanje, izdano v skladu z odstavkom 5, če na podlagi dokumentiranih dokazov utemeljeno meni, da upravljavec:
ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov;
resno krši relevantne zahteve, določene v tej uredbi;
je navedel neresnične podatke ali uporabil drug nedovoljen način za pridobitev priznanja.
V primeru, da so taki osnutki regulativnih tehničnih standardov pripravljeni, jih ESMA predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 33
Odobritev referenčnih vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi
Upravljavec s sedežem v Uniji, ki ima dovoljenje ali je registriran v skladu s členom 34, ali kateri koli drug nadzorovani subjekt s sedežem v Uniji, ki ima jasno in natančno opredeljeno vlogo znotraj okvira kontrole ali odgovornosti upravljavca s sedežem v tretji državi, ki je sposoben učinkovito spremljati zagotavljanje referenčne vrednosti, lahko zaprosi ustrezni pristojni organ, da odobri referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi, za uporabo v Uniji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
upravljavec ali drug nadzorovani subjekt, ki je zaprosil za odobritev, je preveril in lahko svojemu pristojnemu organu vedno dokaže, da so pri zagotavljanju referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti, ki jo želi odobriti, obvezno ali prostovoljno izpolnjene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz te uredbe;
upravljavec ali drug nadzorovani subjekt, ki je zaprosil za odobritev, ima potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje dejavnosti zagotavljanja referenčnih vrednosti v tretji državi in upravljanje povezanih tveganj;
obstaja objektiven razlog, da se referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti zagotavljajo v tretji državi in odobri njihova uporaba v Uniji.
Pristojni organ lahko za namen točke (a), ko ocenjuje, ali so za zagotavljanje referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti, ki naj bi se odobrile, izpolnjene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz te uredbe, upošteva, ali bi bila skladnost pri zagotavljanju referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih ali z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, kakor je ustrezno, enakovredna skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
NASLOV VI
IZDAJA DOVOLJENJ UPRAVLJAVCEM TER REGISTRACIJA IN NADZOR UPRAVLJAVCEV
POGLAVJE 1
Izdaja dovoljenj in registracija
Člen 34
Izdaja dovoljenja upravljavcu in registracija upravljavca
Fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki namerava delovati kot upravljavec, predloži vlogo pristojnemu organu, imenovanemu na podlagi člena 40, države članice, v kateri ima ta oseba sedež, da bi pridobila:
dovoljenje, če zagotavlja ali namerava zagotavljati indekse, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v smislu te uredbe;
registracijo, če je nadzorovani subjekt, razen upravljavca, ki zagotavlja ali namerava zagotavljati indekse, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v smislu te uredbe, pod pogojem, da sektorska disciplina, ki se uporablja za nadzorovani subjekt, ne onemogoča dejavnosti zagotavljanja referenčne vrednosti in da noben zagotovljeni indeks ni ključna referenčna vrednost; ali
registracijo, če zagotavlja ali namerava zagotavljati samo indekse, ki so nepomembne referenčne vrednosti.
Ustrezni pristojni organ:
pregleda vlogo za izdajo dovoljenja in sprejme odločitev o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi dovoljenja vložnika v štirih mesecih od prejetja popolne vloge;
pregleda vlogo za registracijo in sprejme odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije vložnika v 45 delovnih dneh od prejetja popolne vloge.
Pristojni organ v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve iz prvega pododstavka o tem uradno obvesti vložnika. Kadar pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja za ali registracijo vložnika, pri tem navede razloge za svojo odločitev.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 35
Odvzem ali začasen odvzem dovoljenja ali registracije
Pristojni organ lahko upravljavcu odvzame ali začasno odvzame dovoljenje ali registracijo, kadar:
se upravljavec izrecno odpove dovoljenju ali registraciji ali če v zadnjih dvanajstih mesecih ni zagotovil nobenih referenčnih vrednosti;
upravljavec pridobi dovoljenje ali registracijo ali če odobri referenčno vrednost z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;
upravljavec ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi mu je bilo izdano dovoljenje ali registracija; ali
je upravljavec resno ali večkrat kršil določbe te uredbe.
ESMA nemudoma posodobi register iz člena 36.
Člen 36
Register upravljavcev in referenčnih vrednosti
ESMA vzpostavi in vzdržuje javni register, ki vsebuje naslednje informacije:
identiteto upravljavcev, ki imajo dovoljenje ali so registrirani na podlagi člena 34, in pristojnih organov, ki so odgovorni za njihov nadzor;
identiteto upravljavcev, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 30(1), seznam referenčnih vrednosti iz točke (c) člena 30(1) in identiteto pristojnih organov v tretji državi, ki so odgovorni za njihov nadzor;
identiteto upravljavcev, ki so pridobili priznanje v skladu s členom 32, seznam referenčnih vrednosti iz člena 32(7) in, kjer je primerno, identiteto pristojnih organov v tretji državi, ki so odgovorni za njihov nadzor;
referenčne vrednosti, ki so odobrene v skladu s postopkom iz člena 33, identiteto njihovih upravljavcev in identiteto upravljavcev ali nadzorovanih subjektov, ki dajo odobritev.
POGLAVJE 2
Sodelovanje pri nadzoru
Člen 37
Prenos nalog med pristojnimi organi
Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o kakršnem koli predlaganem prenosu 60 dni pred začetkom veljavnosti takega prenosa.
Člen 38
Razkrivanje informacij, ki jih predložijo druge države članice
Pristojni organ lahko razkrije informacije, ki jih je prejel od drugega pristojnega organa, le, če:
je pridobil pisno soglasje tega pristojnega organa in se informacija razkrije zgolj za namene, za katere je ta pristojni organ dal svoje soglasje, ali
je takšno razkritje potrebno zaradi pravnih postopkov.
Člen 39
Sodelovanje pri inšpekcijskih pregledih in preiskavah na kraju samem
Kadar pristojni organ prejme zahtevo od drugega pristojnega organa za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:
sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;
pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;
imenuje revizorje ali strokovnjake v podporo ali za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem.
POGLAVJE 3
Vloga pristojnih organov
Člen 40
Pristojni organi
Za namene te uredbe deluje ESMA kot pristojni organ za:
upravljavce ključnih referenčnih vrednosti iz točk (a) in (c) člena 20(1);
upravljavce referenčnih vrednosti iz člena 32.
Člen 41
Pooblastila pristojnih organov
Da lahko pristojni organi iz člena 40(2) izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:
dostop do vseh dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki ter za prejem ali izdelavo njihove kopije;
zahtevajo informacije od katere koli osebe, ki sodeluje pri zagotavljanju referenčne vrednosti in prispevanju podatkov zanjo, vključno od ponudnikov storitev, ki so jim bile funkcije, storitve ali dejavnosti pri zagotavljanju referenčnih vrednosti prenesene v zunanje izvajanje v skladu s členom 10, ter od njihovih naročnikov, če je potrebno, pa lahko te osebe tudi povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;
v zvezi z referenčnimi vrednostmi za blago po potrebi zahtevajo informacije od prispevajočih oseb na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami in poročila o poslih in neposreden dostop do sistemov trgovanja;
opravijo inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem, na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb;
vstopajo v prostore pravnih oseb, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014, da bi zasegli dokumente in druge podatke v kateri koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Kadar je potrebno predhodno dovoljenje zadevnega sodnega organa države članice, se v skladu z nacionalno zakonodajo ta pooblastila uporabijo šele po pridobitvi predhodnega dovoljenja;
zahtevajo obstoječe evidence telefonskih pogovorov in elektronskega komuniciranja ali druge evidence o podatkovnem prometu, ki jih hranijo nadzorovani subjekti;
zahtevajo zamrznitev ali zaseg premoženja ali oboje;
zahtevajo začasno prenehanje vsakršnega ravnanja, ki je po mnenju pristojnega organa v nasprotju s to uredbo;
izrečejo začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti;
sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je javnost pravilno obveščena o zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno z zahtevo, da ustrezen upravljavec ali oseba, ki je objavila ali razširila podatke o referenčni vrednosti, ali oba objavita popravljeno izjavo o preteklih prispevkih k referenčni vrednosti ali številčne podatke o referenčni vrednosti.
Pristojni organi iz člena 40(2) izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavka 1 tega člena ter pooblastila za izrekanje sankcij iz člena 42 v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri na katerega koli od naslednjih načinov:
neposredno;
v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;
na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na te organe ali tržna podjetja;
z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.
Za izvajanje teh pooblastil pristojni organi pripravijo primerne in učinkovite zaščitne ukrepe v zvezi s pravico do obrambe in temeljnimi pravicami.
Člen 42
Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi
Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 41 in pravico držav članic do določanja in izrekanja kazenskih sankcij, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje ustreznih upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov vsaj v zvezi z naslednjimi kršitvami:
vsako kršitvijo člena 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19a, 19b, 19c, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 ali 34, kadar se uporabljajo, in
vsakim nesodelovanjem v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 41.
Te upravne sankcije in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Države članice v primeru kršitve iz odstavka 1 v skladu z nacionalnim pravom pristojnim organom podelijo pooblastilo za nalaganje vsaj naslednjih upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov:
odredba, s katero se od upravljavca ali nadzorovanega subjekta, odgovornega za kršitev, zahteva, da preneha to ravnanje in ga več ne ponovi;
povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;
javno opozorilo, v katerem sta navedena upravljavec ali nadzorovani subjekt, odgovoren za kršitev, in vrsta kršitve;
odvzem ali začasen odvzem dovoljenja ali registracije upravljavca;
začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja pri upravljavcu ali nadzorovani prispevajoči osebi za vsako fizično osebo, ki je odgovorna za takšno kršitev;
naložitev najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;
v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini:
za kršitve členov 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, točk (a), (b), (c) in (e) člena 11(1), člena 11(2) in (3) ter členov 12, 13, 14, 15, 16, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 ter 34 vsaj 500 000 EUR ali v državi članici, v kateri euro ni uradna valuta, ustrezna vrednost v nacionalni valuti 30. junija 2016; ali
za kršitve točke (d) člena 11(1) ali člena 11(4) vsaj 100 000 EUR ali v državi članici, v kateri euro ni uradna valuta, ustrezna vrednost v nacionalni valuti 30. junija 2016;
v primeru pravne osebe do najvišje upravne denarne kazni v višini:
za kršitve členov 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, točk (a), (b), (c) in (e) člena 11(1), člena 11(2) in (3) ter členov 12, 13, 14, 15, 16, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 in 34 vsaj 1 000 000 EUR ali, v državi članici, v kateri euro ni uradna valuta, ustrezna vrednost v nacionalni valuti 30. junija 2016, ali 10 % celotnega letnega prometa glede na najnovejše računovodske izkaze, ki jih je odobrila uprava, pri čemer se upošteva višji znesek; ali
za kršitve točke (d) člena 11(1) ali člena 11(4) vsaj 250 000 EUR ali, v državi članici, v kateri euro ni uradna valuta, ustrezna vrednost v nacionalni valuti 30. junija 2016, ali 2 % celotnega letnega prometa glede na najnovejše računovodske izkaze, ki jih je odobrila uprava, pri čemer se upošteva višji znesek.
Za namene točke (h)(i) in (ii), kadar je pravna oseba nadrejeno podjetje ali podružnica nadrejenega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ), se upošteva celotni letni promet ali ustrezna vrsta dohodka v skladu z Direktivo Sveta 86/635/EGS ( 16 ) za banke ter Direktivo Sveta 91/674/EGS ( 17 ) za zavarovalnice glede na najnovejše konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdila uprava glavnega nadrejenega podjetja ali, če je subjekt združenje, 10 % skupnega prometa svojih članov.
Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah iz odstavka 1, kadar za kršitve iz tega odstavka v skladu z nacionalnim pravom veljajo kazenske sankcije. V tem primeru sporočijo Komisiji in ESMA ustrezne določbe kazenskega prava skupaj z uradnim obvestilom iz prvega pododstavka tega odstavka.
Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.
Člen 43
Izvajanje nadzornih pooblastil in nalaganje sankcij
Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki so jih imenovale v skladu s členom 40(2), pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi tudi naslednje:
resnost in trajanje kršitve;
ključnost referenčne vrednosti za finančno stabilnost in realno gospodarstvo;
stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;
finančno trdnost odgovorne osebe, kot je navedeno, zlasti s celotnim letnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;
raven pridobljenega dobička ali preprečene izgube odgovorne osebe, kadar ju je mogoče opredeliti;
raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom brez poseganja v potrebo po zagotavljanju povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube te osebe;
predhodne kršitve zadevne osebe;
ukrepe, ki jih je odgovorna oseba sprejela po kršitvi, da bi preprečila ponovno kršitev.
Člen 44
Obveznost sodelovanja
Člen 45
Objava odločitev
Prvi pododstavek se ne uporablja za odločitve o naložitvi ukrepov preiskovalne narave.
Kadar pristojni organ meni, da bi bila objava identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe nesorazmerna glede na oceno primernosti objave takšnih podatkov za vsak primer posebej ali kadar bi taka objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali potekajočo preiskavo, pristojni organ stori kar koli od naslednjega:
zadrži objavo odločitve dokler ni več razlogov za tako zadržanje;
objavi anonimizirano odločitev skladu z nacionalnim pravom, kadar se z anonimno objavo učinkovito zavarujejo zadevni osebni podatki;
ne objavi odločitve v primeru, ko pristojni organ meni, da je objava v skladu s točko (a) ali (b) nezadostna za zagotovitev:
da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena; ali
sorazmernosti objave takih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne.
Kadar se pristojni organ odloči, da bo objavil anonimizirano odločitev iz točke (b) prvega pododstavka, lahko odloži objavo relevantnih podatkov za razumno časovno obdobje, kadar je predvideno, da bodo v navedenem obdobju razlogi za anonimizirano objavo prenehali obstajati.
Kadar se država članica v skladu s členom 42 odloči določiti kazenske sankcije za kršenje določb navedenega člena, njeni pristojni organi ESMA vsako leto v zbirni obliki zagotovijo anonimizirane podatke glede vseh kazenskih preiskav in naloženih kazenskih sankcij. ESMA objavi podatke o naloženih kazenskih sankcijah v letnem poročilu.
Člen 46
Kolegiji
Kadar namerava pristojni organ postati član kolegija, predloži pristojnemu organu upravljavca zahtevo z dokazili, da so izpolnjene zahteve iz prvega pododstavka tega odstavka. Ustrezni pristojni organ upravljavca zahtevo obravnava in v 20 delovnih dneh obvesti organ, ki je predložil zahtevo, o tem, da jo je prejel, in sicer ne glede na to, ali meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene, ali ne. Kadar organ, ki je predložil zahtevo, meni, da zahteve niso izpolnjene, lahko v skladu z odstavkom 9 o tem obvesti ESMA.
Kadar ESMA v skladu s členom 17(6) Uredbe (EU) št. 1095/2010 ukrepa v zvezi s ključno referenčno vrednostjo, poskrbi tudi za ustrezno izmenjavo podatkov in za sodelovanje z drugimi člani kolegija.
Kadar upravljavec zagotavlja več kot eno referenčno vrednost, lahko pristojni organ tega upravljavca vzpostavi en kolegij za vse referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja ta upravljavec.
Pristojni organ upravljavca vzpostavi pisne dogovore v okviru kolegija v zvezi z naslednjimi zadevami:
izmenjavo informacij med pristojnimi organi;
procesom odločanja med pristojnimi organi in rokom za sprejetje vsake odločitve;
primeri, ko se morajo pristojni organi med seboj posvetovati;
sodelovanjem, ki se zagotovi v skladu s členom 23(7) in (8).
Pristojni organ upravljavca pri vsaki odločitvi o sprejetju tovrstnih ukrepov upošteva vpliv na druge zadevne države članice, zlasti morebiten vpliv na stabilnost njihovih finančnih sistemov.
Če bi zaradi odločitve o odvzemu dovoljenja ali registracije upravljavca v skladu s členom 35 prenehanje referenčne vrednosti povzročilo dogodek višje sile ali onemogočilo izpolnitev pogojev, ali jih kako drugače kršilo, finančne pogodbe, finančnega instrumenta ali pravil katerega koli investicijskega sklada, ki se sklicuje na to referenčno vrednost v Uniji v smislu, ki ga določi Komisija v katerem koli delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 51(6), pristojni organi v okviru kolegija razmislijo o sprejetju ukrepov za ublažitev učinkov iz tega odstavka, vključno s:
spremembo kodeksa ravnanja iz člena 15, metodologije ali drugih pravil referenčne vrednosti;
prehodnim obdobjem, v katerem se uporabijo postopki, predvideni v členu 28(2).
Če člani kolegija ne dosežejo dogovora, lahko pristojni organi v katerem koli od naslednjih primerov zadevo predložijo ESMA, kadar:
pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij;
pristojni organ upravljavca na podlagi zahteve, predložene v skladu z odstavkom 3, obvesti organ, ki je predložil zahtevo, da zahteve iz zadevnega odstavka niso izpolnjene ali da v razumnem roku ni sprejel ustreznih ukrepov na podlagi navedene zahteve;
pristojni organi niso dosegli dogovora o zadevah iz odstavka 6;
ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členi 34, 35 in 42;
ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 23(6);
ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 8 tega člena.
Rok iz točke (a) člena 34(6) začasno preneha teči od dne, ko je bila zadeva predložena ESMA, in dokler ni sprejeta odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.
Kadar ESMA meni, da je pristojni organ upravljavca sprejel katerega od ukrepov iz odstavka 8 tega člena, ki morda ni v skladu s pravom Unije, ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Pooblastila pristojnega organa upravljavca iz člena 23(6) se smejo izvajati, dokler ESMA ne objavi svoje odločitve.
Člen 47
Sodelovanje z ESMA
ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 1. aprila 2017.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48
Poklicna skrivnost
POGLAVJE 4
Pooblastila in pristojnosti ESMA
Člen 48a
Izvajanje pooblastil ESMA
Pooblastila, prenesena na ESMA, katerega koli uradnika ESMA ali drugo osebo, ki jo pooblasti ESMA s členi 48b do 48d, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.
Člen 48b
Zahtevek za informacije
ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki ESMA omogočajo izvajanje nalog v skladu s to uredbo:
oseb, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčnih vrednosti iz člena 40(1);
tretjih oseb, katerim so osebe iz točke (a) v zunanje izvajanje prenesle funkcije ali dejavnosti v skladu s členom 10;
oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z osebami iz točke (a).
Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in na zahtevo ESMA ta zahtevek za informacije predložijo prispevajočim osebam h ključnim referenčnim vrednostim iz točk (a) in (c) člena 20(1) te uredbe in prejete informacije brez nepotrebnega odlašanja posredujejo ESMA.
V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:
navede ta člen kot pravno podlago za ta zahtevek;
navede namen zahtevka;
natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;
navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;
vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;
navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 48f, kadar so predložene informacije napačne ali zavajajoče.
Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij z odločitvijo:
navede ta člen kot pravno podlago za ta zahtevek;
navede namen tega zahtevka;
natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;
določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;
navede periodične denarne kazni, določene v členu 48g, kadar so zahtevane informacije nepopolne;
navede globo, določeno v členu 48f, kadar so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;
opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členom 48k te uredbe in členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48c
Splošne preiskave
ESMA lahko za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 48b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:
preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;
izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;
povabijo in pozovejo katero koli od teh oseb ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;
opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.
Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:
ali je odločitev iz odstavka 3 pristna;
ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.
Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v členu 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48d
Inšpekcijski pregledi na kraju samem
Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:
ali je odločitev iz odstavka 5, ki jo je sprejel ESMA, pristna;
ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.
Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48e
Nadzorni ukrepi ESMA
Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz točke (a) člena 42(1), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:
sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;
sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členom 48f;
izda javna obvestila.
ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:
trajanje in pogostost kršitve;
ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;
ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;
stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;
finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;
učinek kršitve na interese malih vlagateljev;
pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;
raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;
prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;
ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.
Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:
izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;
kadar je ustrezno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;
izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 48f
Globe
Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.
Najvišji znesek globe iz odstavka 1 je:
v primeru pravne osebe 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 10 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje;
v primeru fizične osebe 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.
Ne glede na prvi pododstavek je najvišji znesek globe za kršitve iz točke (d) člena 11(1) ali člena 11(4) za pravne osebe 250 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 2 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje, za fizične osebe pa 100 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.
Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (a) zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja.
Člen 48 g
Periodične denarne kazni
ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni, da prisili:
osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s točko (a) člena 48e(1);
osebe iz člena 48b(1), da:
predložijo popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 48b;
privolijo v preiskavo in zlasti zagotovijo popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolnijo in popravijo druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 48c;
privolijo v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 48d.
Člen 48h
Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni
Izvršitev ureja poslovnik, ki velja v državi članici ali tretji državi, na ozemlju katere se opravi.
Člen 48i
Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob
Člen 48j
Zaslišanje preiskovanih oseb
Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi v skladu s členom 48e, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.
Člen 48k
Presoja Sodišča
Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.
Člen 48l
Pristojbine za nadzor
Člen 48m
Prenos nalog ESMA na pristojne organe
Z odstopanjem od prvega pododstavka se naloga izdajanja dovoljenj za ključne referenčne vrednosti ne prenaša.
ESMA se pred prenosom naloge v skladu z odstavkom 1 posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:
obsegu naloge, ki se bo prenesla;
časovnem okviru za izvedbo te naloge; in
prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in k ESMA.
Člen 48n
Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA
Vendar se vloge za izdajo dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti iz točk (a) in (c) člena 20(1) ter vloge za priznanje v skladu s členom 32, ki jih pristojni organi prejmejo pred 1. oktobrom 2021, ne prenesejo na ESMA, odločitev o izdaji dovoljenja ali priznanju pa sprejme zadevni pristojni organ.
NASLOV VII
DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI
Člen 49
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 50
Postopek v odboru
NASLOV VIII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 51
Prehodne določbe
Do 1. januarja 2020 ima pristojni organ države članice, v kateri je izdajatelj indeksa, ki zaprosi za izdajo dovoljenja v skladu s členom 34, pooblastilo, da tega izdajatelja indeksa registrira kot upravljavca, četudi ni nadzorovani subjekt, in sicer pod naslednjimi pogoji:
izdajatelj indeksa ne zagotavlja ključne referenčne vrednosti;
pristojni organ je razumno seznanjen, da indeks ali indeksi, ki jih izdajatelj indeksa zagotavlja, niso v širši rabi v smislu te uredbe v državi članici, kjer ima izdajatelj indeksa sedež, kakor tudi v drugih državah članicah.
Pristojni organ o svoji odločitvi, sprejeti v skladu s prvim pododstavkom, uradno obvesti ESMA.
Pristojni organ vodi evidenco razlogov za svojo odločitev, sprejeto v skladu s prvim pododstavkom, v taki obliki, da je mogoče popolnoma razumeti ocene pristojnega organa, da indeks ali indeksi, ki jih zagotavlja izdajatelj indeksa, niso množično uporabljani, vključno z vsemi tržnimi podatki, presojami ali drugimi informacijami, tudi informacijami, ki jih je prejel od izdajatelja indeksa.
Prvi pododstavek se ne uporablja za referenčne vrednosti, ki jih zagotavljajo upravljavci, ki se v prehodnem obdobju iz Unije preselijo v tretjo državo. Pristojni organ v skladu s členom 35 uradno obvesti ESMA. ESMA pripravi seznam referenčnih vrednosti iz tretjih držav, za katere se prvi pododstavek ne uporablja.
Člen 52
Rok za posodobitev prospekta in dokumentov s ključnimi informacijami
Člen 29(2) ne posega v obstoječe prospekte, odobrene na podlagi Direktive 2003/71/ES pred 1. januarjem 2018. Za prospekte, odobrene pred 1. januarjem 2018 na podlagi Direktive 2009/65/ES, se temeljna dokumentacija posodobi ob prvi priložnosti ali najpozneje v dvanajstih mesecih po navedenem datumu.
Člen 53
Pregledi ESMA
ESMA izda mnenje vsakemu pristojnemu organu, ki je odobril referenčno vrednost iz tretje države, v katerem oceni, kako pristojni organ uporabi zadevne zahteve iz člena 33 in zahteve iz katerega koli ustreznega delegiranega akta in regulativnega ali izvedbenega tehničnega standarda na podlagi te uredbe.
Člen 54
Pregled
Komisija to uredbo pregleda do 1. januarja 2020 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njej, zlasti o:
delovanju ter učinkovitosti ključne referenčne vrednosti, obveznem upravljanju in ureditvi obveznega prispevanja iz členov 20, 21 in 23 ter o opredelitvi ključne referenčne vrednosti iz točke 25 člena 3(1);
učinkovitosti ureditve za izdajo dovoljenj upravljavcem, njihovo registracijo in nadzor nad njimi iz naslova VI in kolegijev iz člena 46 ter o primernosti nadzora nekaterih referenčnih vrednosti s strani organa Unije;
delovanju in učinkovitosti člena 19(2), zlasti o področju njegove uporabe.
Člen 55
Obvestila o referenčnih vrednostih in njihovih upravljavcih
Ko se finančni instrument iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 sklicuje na referenčno vrednost, sta v obvestilih iz člena 4(1) navedene uredbe navedena ime referenčne vrednosti in njen upravljavec.
Člen 56
Spremembe Uredbe (EU) št. 596/2014
Uredba (EU) št. 596/2014 se spremeni:
člen 19 se spremeni:
vstavi se naslednji odstavek:
Obveznost obveščanja iz odstavka 1 se ne uporablja za transakcije s finančnimi instrumenti, ki so povezani z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja iz odstavka 1, kadar je bil v času transakcije izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
finančni instrument je enota ali delnica v kolektivnem naložbenem podjemu, v katerem izpostavljenost do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ni večja kot 20 % sredstev kolektivnega naložbenega podjema;
finančni instrument zagotavlja izpostavljenost do portfelja sredstev, v katerim izpostavljenost do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ni večja kot 20 % sredstev portfelja;
finančni instrument je enota ali delnica kolektivnega naložbenega podjema ali zagotavlja izpostavljenost do portfelja sredstev in oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, ne pozna in ne more poznati naložbene sestave ali izpostavljenosti tega kolektivnega naložbenega podjema ali portfelja sredstev do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ter nima razloga za mnenje, da izdajateljeve delnice ali dolžniški instrumenti presegajo mejne vrednosti iz točke (a) ali (b).
Če so na voljo informacije o naložbeni sestavi kolektivnega naložbenega podjema ali o izpostavljenosti do portfelja sredstev, si oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana z njo, po vseh močeh razumno prizadeva, da te informacije pridobi.“;
v odstavku 7 se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
„Za namene točke (b) ni treba obveščati o transakcijah z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi z njimi povezanimi instrumenti, ki jih izvedejo upravitelji kolektivnega naložbenega podjema, v katerega vlaga oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, če ima upravitelj kolektivnega naložbenega podjema pri svojem delovanju popolno diskrecijsko pravico, zaradi česar je izključeno, da bi posredno ali neposredno prejemal navodila ali predloge o sestavi portfelja od vlagateljev tega kolektivnega naložbenega podjema.“;
člen 35 se spremeni:
v odstavkih 2 in 3 se besede „in člena 19(13) in (14)“ nadomestijo z „člena 19(13) in (14) ter člena 38“;
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
v členu 38 se dodata naslednja odstavka:
„Komisija po posvetovanju z ESMA do 3. julija 2019 posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ravni mejnih vrednosti iz člena 19(1a)(a) in (b) v povezavi z upraviteljevimi transakcijami, kjer so izdajateljeve delnice ali dolžniški instrumenti del kolektivnega naložbenega podjema ali zagotavljajo izpostavljenost do portfelja sredstev, in sicer za oceno, ali je ta raven ustrezna ali bi jo bilo treba prilagoditi.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi s prilagajanjem mejnih vrednosti iz člena 19(1a)(a) in (b), če v poročilu ugotovi, da bi bilo treba te mejne vrednosti prilagoditi.“
Člen 57
Spremembe Direktive 2008/48/ES
Direktiva 2008/48/ES se spremeni:
v členu 5(1) se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
„Kadar se kreditna pogodba sklicuje na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3(1) Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ), dajalec kredita oziroma kreditni posrednik v ločenem dokumentu posreduje potrošniku ime referenčne vrednosti in njenega upravitelja ter morebitne posledice za potrošnika, dokument pa se lahko priloži obrazcu o standardnih informacijah o evropskem potrošniškem kreditu.
v členu 27(1) se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
„Države članice do 1. julija 2018 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s tretjim pododstavkom člena 5(1), in jih sporočijo Komisiji. Navedene predpise začnejo uporabljati po 1. juliju 2018.“
Člen 58
Spremembe Direktive 2014/17/EU
Direktiva 2014/17/EU se spremeni:
v drugem pododstavku člena 13(1) se vstavi naslednja točka:
„(ea) kadar so pogodbe, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3(1) Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ) na voljo, imena referenčnih vrednosti in njihovih upraviteljev ter morebitnih posledic za potrošnika;
v členu 42(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:
„Države članice do 1. julija 2018 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s točka (ea) drugega pododstavka člena 13(1), in jih sporočijo Komisiji. Navedene predpise začnejo uporabljati po 1. juliju 2018.“;
v členu 43(1) se doda naslednji pododstavek:
„Točka (ea) drugega pododstavka člena 13(1) se ne uporablja za kreditne pogodbe, ki že obstajajo pred 1. julijem 2018.“
Člen 59
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2018.
Brez poseganja v drugi odstavek tega člena se členi 3(2), 5(5), 11(5), 13(3), 15(6), 16(5), člen 20 (razen točke (b) odstavka 6), člena 21 in 23, členi 25(8), 25(9), 26(5), 27(3), 30(5), 32(9), 33(7), 34(8), člen 46 in člena 47(3) ter 51(6) uporabljajo od 30. junija 2016.
Ne glede na drugi odstavek tega člena se člen 56 uporablja od 3. julija 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
REFERENČNE OBRESTNE MERE
Natančni in zadostni podatki
1. Za namene točk (a) in (c) člena 11(1) je prednostni vrstni red vhodnih podatkov na splošno naslednji:
transakcije prispevajoče osebe na osnovnem trgu, ki naj bi ga referenčna vrednost merila, če pa to ne zadostuje, njegove transakcije na sorodnih trgih, na primer:
ugotovitve prispevajoče osebe glede transakcij tretjih strani v zvezi s trgi, opisanimi v točki (a);
zavezujoče ponudbe;
okvirne kotacije ali strokovna presoja.
2. Vhodni podatki se lahko za namene člena 11(1)(a) in člena 11(4) prilagodijo.
Prilagodijo se lahko zlasti z uporabo naslednjih meril:
oddaljenost transakcij od časa zagotovitve vhodnih podatkov ter učinka dogodkov na trgu v obdobju med časom transakcije in časom zagotovitve vhodnih podatkov;
interpolacija ali ekstrapolacija iz podatkov o transakciji ter
prilagoditve, ki izražajo spremembe bonitete prispevajočih oseb in drugih udeležencev na trgu.
Funkcija nadzora
3. Namesto zahtev iz člena 5(4) in (5) se uporabljajo naslednje zahteve:
upravljavec referenčne obrestne mere ima vzpostavljen neodvisen nadzorni odbor. Podrobnosti o članstvu takega odbora se javno objavijo skupaj z vsemi izjavami o navzkrižju interesov in postopki za izvolitev ali imenovanje članov nadzornega odbora;
nadzorni odbor se sestane vsaj enkrat na vsake štiri mesece in o sestankih vodi zapisnike;
nadzorni odbor upravljavca referenčne obrestne mere svoje naloge opravlja z integriteto in ima vse pristojnosti iz člena 5(3).
Revizija
4. Za revizije in poročanje o tem, ali upravljavec referenčne obrestne mere upošteva metodologijo izračuna referenčnih vrednosti in to uredbo, upravljavci določijo neodvisnega zunanjega revizorja. Zunanja revizija upravljavca se prvič izvede šest mesecev po uvedbi kodeksa ravnanja in nato vsaki dve leti.
Nadzorni odbor lahko zahteva zunanjo revizijo prispevajočih oseb za referenčno obrestno mero, če ni zadovoljen s katerim od vidikov njihovega ravnanja.
Sistemi in kontrole prispevajoče osebe
5. Poleg zahtev iz člena 16 se za prispevajoče osebe referenčnih obrestnih mer uporabljajo naslednje zahteve. Člen 16(5) se ne uporablja.
6. Vsak predlagatelj prispevajoče osebe in neposredni upravitelji tega ponudnika pisno potrdijo, da so prebrali kodeks ravnanja in da ga bodo upoštevali.
7. Sistemi in kontrole prispevajoče osebe vključujejo:
opis odgovornosti v posameznem podjetju, vključno s hierarhijo notranjega poročanja in odgovornostjo, vključno z lokacijo predlagateljev in upraviteljev ter imeni ustreznih posameznikov in namestnikov;
notranje postopke za potrjevanje prispevkov vhodnih podatkov;
disciplinske postopke za poskuse manipuliranja ali neporočanje o dejanskih manipulacijah ali poskusih manipulacije pri straneh, ki niso vključene v proces prispevanja;
učinkovite postopke za obvladovanje navzkrižij interesov ter nadzor sporočanja med prispevajočimi osebami samimi ter med prispevajočimi osebami in drugimi tretjimi stranmi, da se preprečijo neustrezni zunanji vplivi na subjekte, odgovorne za predložitev obrestnih mer. Predlagatelji opravljajo delo na lokacijah, ki so fizično ločene od trgovcev z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti;
učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med osebami, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem navzkrižja interesov, če bi lahko izmenjava teh informacij vplivala na prispevane podatke o referenčnih vrednostih;
pravila za preprečevanje nedovoljenega dogovarjanja med prispevajočimi osebami samimi ter med prispevajočimi osebami in upravljavci referenčnih vrednosti;
ukrepe za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da bi katera koli oseba neustrezno vplivala na način, kako osebe, ki sodelujejo pri zagotavljanju vhodnih podatkov, izvajajo te dejavnosti;
odpravo vsake neposredne povezave med plačilom zaposlenih, ki sodelujejo pri zagotavljanju vhodnih podatkov, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki oseb, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnosti, če bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi nastalo navzkrižje interesov;
kontrole za opredelitev vseh transakcij začasnega nakupa po zagotovitvi vhodnih podatkov.
8. Prispevajoča oseba za referenčno obrestno mero vodi podrobne evidence o:
vseh pomembnih vidikih prispevkov vhodnih podatkov;
procesu za določanje vhodnih podatkov in njihovega potrjevanja;
imenih predlagateljev in njihovih odgovornostih;
vsakršnem sporočanju med predlagatelji in drugimi osebami, vključno z notranjimi in zunanjimi trgovci in posredniki, glede določanja ali prispevanja vhodnih podatkov;
vsaki povezanosti predlagateljev z upravljavcem ali posrednikom za izračune;
vseh poizvedbah glede vhodnih podatkov in rezultatih teh poizvedb;
poročilih o občutljivosti za tržne knjige zamenjave obrestnih mer in vse druge trgovalne knjige izvedenih finančnih instrumentov, ki so znatno izpostavljene določanju medbančnih obrestnih mer za vhodne podatke.
9. Evidence se vodijo na nosilcu, ki omogoča tako shranjevanje informacij, da so dostopne za poznejšo uporabo, z dokumentirano revizijsko sledjo.
10. V skladu s funkcijo zagotavljanja skladnosti prispevajoča oseba za referenčno obrestno mero redno poroča vodstvu o vseh ugotovitvah, vključno s povratnimi transakcijami.
11. Za vhodne podatke in postopke se izvajajo redni notranji pregledi.
12. Zunanja revizija vhodnih podatkov prispevajoče osebe za referenčno obrestno mero ter skladnosti s kodeksom ravnanja in določbami iz te uredbe se prvič izvede šest mesecev po uvedbi kodeksa ravnanja in nato vsaki dve leti.
PRILOGA II
REFERENČNE VREDNOSTI ZA BLAGO
Metodologija
1. Upravljavec referenčne vrednosti za blago opredeli, dokumentira in objavi vsako metodologijo, ki jo uporablja za izračun referenčne vrednosti. Taka metodologija vsebuje in opisuje vsaj naslednje:
vsa merila in postopke, ki se uporabljajo pri določitvi referenčne vrednosti, vključno s tem, kako upravljavec uporablja vhodne podatke, vključno s posebno količino, zaključenimi in sporočenimi transakcijami, povpraševanjem in ponudbami ter drugimi informacijami o trgu, pri svoji oceni ali v obdobjih ocenjevanja ali okvirih, zakaj se uporablja določena referenčna enota, kako upravljavec zbira te vhodne podatke, smernice za nadzor presoje, ki jo izvajajo ocenjevalci, in vse druge informacije, kot so domneve, modeli ali ekstrapolacije iz zbranih podatkov, ki se upoštevajo pri pripravi ocene;
postopke in prakse, ki so namenjeni zagotavljanju skladnosti med ocenjevalci pri presoji;
relativni pomen, ki se pripiše posameznim merilom, uporabljenim pri izračunu referenčne vrednosti, zlasti vrsti uporabljenih vhodnih podatkov in vrsti merila, ki se uporabi, da se s presojo zagotovita kakovost in celovitost izračuna referenčne vrednosti;
merila, s katerimi se določi najmanjša količina podatkov o transakciji, ki so potrebni za posamezen izračun referenčne vrednosti. Če taka mejna vrednost ni zagotovljena, se pojasnijo razlogi, zakaj spodnja mejna vrednost ni določena, vključno z določitvijo postopkov za primere, ko ni podatkov o transakciji;
merila, ki obravnavajo ocenjevalna obdobja, kadar je količina predloženih podatkov manjša od priporočene mejne vrednosti za podatke o transakciji v okviru metodologije ali od potrebnih standardov kakovosti upravljavca, vključno z nadomestnimi ocenjevalnimi metodami, ki vključujejo teoretične modele za ocenjevanje. V teh merilih so pojasnjeni postopki, ki se uporabijo, kadar ni podatkov o transakcijah;
merila za pravočasnost prispevkov vhodnih podatkov in sredstva za predložitev teh podatkov v elektronski obliki, po telefonu ali v drugi obliki;
merila in postopke, ki obravnavajo ocenjevalna obdobja, kadar ena ali več prispevajočih oseb predloži vhodne podatke, ki predstavljajo znaten delež vseh vhodnih podatkov za to referenčno vrednost. Upravljavec v okviru teh meril in postopkov določi tudi, kaj predstavlja znaten delež za izračun posamezne referenčne vrednosti;
merila, na podlagi katerih se lahko podatki o transakciji izključijo iz izračuna referenčne vrednosti.
2. Upravljavec referenčne vrednosti za blago objavi ali da na voljo ključne elemente metodologije, ki jo uporablja za vsako referenčno vrednost za blago, ki jo zagotavlja in objavlja, ali po potrebi za vsako skupino referenčnih vrednosti, ki jo zagotavlja in objavlja.
3. Upravljavec referenčne vrednosti za blago skupaj z metodologijo iz odstavka 2 opiše in objavi tudi vse naslednje:
utemeljitev za sprejetje posamezne metodologije, vključno z vsemi načini prilagoditve cen in utemeljitvijo, zakaj je časovno obdobje ali okvir, v katerem so bili vhodni podatki sprejeti, zanesljiv kazalnik vrednosti na fizičnem trgu;
postopek za notranji pregled in odobritev posamezne metodologije ter pogostost takega pregleda;
postopek za zunanji pregled posamezne metodologije, vključno s postopki za tržno sprejetje metodologije na podlagi posvetovanja z uporabniki o pomembnih spremembah njihovih procesov za izračun referenčne vrednosti.
Spremembe metodologije
4. Upravljavec referenčne vrednosti za blago sprejme izrecne postopke in utemeljitev vseh predlaganih vsebinskih sprememb svoje metodologije ter jih da na voljo uporabnikom. Ti postopki so skladni z glavnim ciljem, da mora upravljavec zagotoviti neprekinjeno celovitost svojih izračunov referenčne vrednosti in izvesti spremembe za dobro stanje trga, na katerega se te spremembe nanašajo. Ti postopki zagotavljajo:
predhodno napoved v jasnem časovnem okviru, ki uporabnikom daje zadostno priložnost, da analizirajo učinek predlaganih sprememb in podajo pripombe nanje, pri čemer upoštevajo izračun splošnih okoliščin, ki ga opravi upravljavec;
dostopnost pripomb uporabnikov in odgovora upravljavca nanje za vse uporabnike trga po posameznem obdobju posvetovanja, razen kadar avtor pripomb zahteva zaupnost.
5. Upravljavec referenčne vrednosti za blago redno pregleduje svoje metodologije in tako zagotovi, da zanesljivo odražajo fizični trg, ki se ocenjuje, ter vključi proces za upoštevanje stališč ustreznih uporabnikov.
Kakovost in celovitost izračunov referenčne vrednosti
6. Upravljavec referenčne vrednosti za blago:
opredeli merila za določitev fizičnega blaga, za katerega se uporablja posamezna metodologija;
da prednost vhodnim podatkom v naslednjem vrstnem redu, kadar je to skladno z njegovimi metodologijami:
sklenjene in sporočene transakcije;
povpraševanja in ponudbe;
druge informacije.
Če sklenjene in sporočene transakcije nimajo prednosti, je treba pojasniti razloge za to, kakor se zahteva v točki 7(b);
uporabi zadostne ukrepe za uporabo vhodnih podatkov, ki so bili predloženi in upoštevani pri izračunu referenčne vrednosti ter so dobronamerni, kar pomeni, da so strani, ki so take vhodne podatke predložile, izvedle transakcije, ki so ustvarile take vhodne podatke, ali so jih pripravljene izvesti, sklenjene transakcije pa so bile izvedene neodvisno druga od druge, pri čemer se medsebojno povezanim transakcijam nameni posebna pozornost;
vzpostavi in uporabi postopke za opredelitev napačnih ali sumljivih podatkov o transakciji ter vodi evidence o odločitvah za izključitev podatkov o transakciji iz procesa izračuna referenčne vrednosti, ki ga vodi upravljavec;
spodbuja prispevajoče osebe, naj predložijo vse svoje vhodne podatke, ki izpolnjujejo merila upravljavca za ta izračun. Upravljavci si, kolikor je v njihovi moči in smiselno, prizadevajo zagotoviti, da predloženi vhodni podatki predstavljajo dejanske sklenjene transakcije prispevajočih oseb; in
uporabi sistem ustreznih ukrepov za zagotovitev, da prispevajoče osebe izpolnjujejo veljavne standarde upravljavca za kakovost in celovitost vhodnih podatkov.
7. Upravljavec referenčne vrednosti za blago za vsak izračun, kolikor je to razumno mogoče, in brez vpliva na ustrezno objavo referenčne vrednosti opiše in objavi:
kratko razlago, ki je dovolj podrobna, da lahko vlagatelj referenčne vrednosti ali pristojni organ razume, kako je bil izračun pripravljen, vključno vsaj z velikostjo in likvidnostjo fizičnega trga, ki se ocenjuje (na primer število in obseg predloženih transakcij), razponom in povprečnim obsegom, razponom in povprečjem cen ter okvirnimi deleži posamezne vrste vhodnih podatkov, ki so se upoštevali pri izračunu; vključeni so izrazi, ki se nanašajo na metodologijo oblikovanja cen, kot je izraz na podlagi transakcije, na podlagi cenovnega razpona ali interpoliran ali ekstrapoliran; in
strnjeno razlago obsega, v katerem se je pri katerem koli izračunu uporabila presoja, vključno z izključitvijo podatkov, ki so sicer izpolnjevali zahteve ustrezne metodologije za navedeni izračun, osnovnimi cenami cenovnega razpona ali interpolacije, ekstrapolacije ali ponderiranega povpraševanja ali ponudbe, višje od sklenjenih transakcij, če so bile sklenjene, ter kratko razlago podlage, ki je bila uporabljena kot osnova za uporabo katerega koli izračuna.
Celovitost procesa poročanja
8. Upravljavec referenčne vrednosti za blago:
določi merila za opredelitev, kdo lahko upravljavcu posreduje vhodne podatke;
vzpostavi postopke za nadzor kakovosti za oceno identitete prispevajoče osebe in vseh predlagateljev, ki sporočajo vhodne podatke, ter za dovoljenje, da smejo taki predlagatelji v imenu prispevajoče osebe sporočati vhodne podatke;
določi merila, ki se uporabljajo za zaposlene pri prispevajoči osebi, ki lahko predložijo vhodne podatke upravljavcu v imenu prispevajoče osebe; spodbuja prispevajoče osebe, naj predložijo podatke o transakcijah podpornih funkcij ter si prizadevajo pridobiti potrditvene podatke iz drugih virov, kadar podatke o transakciji predložijo neposredno trgovci, in
izvede notranji nadzor in pisne postopke za opredelitev sporočanja med prispevajočimi osebami in ocenjevalci, katerega namen je poskušati vplivati na izračun zaradi koristi katerega koli tržnega položaja (prispevajoče osebe, njenih zaposlenih ali tretjih strani), poskušati prepričati ocenjevalca, naj krši pravila ali smernice upravljavca, ali najti prispevajoče osebe, ki sodelujejo v vzorcu predložitev napačnih ali sumljivih podatkov o transakciji. Ti postopki vključujejo, kolikor je mogoče, določbe za to, da upravljavec dvigne raven preiskave znotraj podjetja prispevajoče osebe. Kontrole vključujejo navzkrižno preverjanje tržnih kazalnikov za potrjevanje veljavnosti predloženih informacij.
Ocenjevalci
9. Glede vloge ocenjevalca upravljavec referenčne vrednosti za blago:
sprejme in vzpostavi jasna notranja pravila in smernice za izbiro ocenjevalcev, vključno z najmanjšo ravnjo usposobljenosti, izkušenj in znanj ter procesom za redno pregledovanje njihovih kompetenc;
vzpostavi postopke, s katerimi zagotovi, da se lahko izračuni izvajajo dosledno in redno;
skrbi za neprekinjenost in načrtovanje nasledstva v zvezi z ocenjevalci in tako zagotovi, da so izračuni dosledni in da jih opravljajo zaposleni, ki imajo ustrezno raven strokovnega znanja; in
vzpostavi postopke notranjega nadzora za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti izračunov. Za tak notranji nadzor in postopke je potreben vsaj stalen nadzor ocenjevalcev, s čimer se poskuša zagotoviti ustrezna uporaba metodologije, in postopki za notranjo potrditev, ki jo nadzornik opravi pred objavo cen za razširjanje na trgu.
Revizijske sledi
10. Upravljavec referenčne vrednosti za blago sprejme pravila in postopke za sočasno dokumentiranje relevantnih informacij, vključno z:
vsemi vhodnimi podatki;
presojami, ki jih opravijo ocenjevalci pri oblikovanju izračuna posameznih referenčnih vrednosti;
informacijo, ali je bila iz izračuna izključena katera transakcija, ki sicer izpolnjuje zahteve ustrezne metodologije za navedeni izračun, ter utemeljitvijo izključitve;
identiteto posameznega ocenjevalca in drugih oseb, ki so predložile ali drugače pripravile informacije iz točk (a), (b) ali (c).
11. Upravljavec referenčne vrednosti za blago sprejme pravila in postopke za zagotovitev, da se revizijska sled ustreznih informacij zaradi dokumentiranja oblikovanja njegovih izračunov ohrani vsaj pet let.
Navzkrižja interesov
12. Upravljavec referenčne vrednosti za blago vzpostavi ustrezne politike in postopke za ugotavljanje, razkrivanje, obvladovanje ali blaženje in preprečevanje vsakega navzkrižja interesov, da zaščiti celovitost in neodvisnost izračunov. Te politike in postopki se redno pregledujejo in posodabljajo ter:
zagotavljajo, da na izračune referenčnih vrednosti ne vpliva obstoj ali možnost obstoja komercialnega ali osebnega poslovnega odnosa ali interesa med upravljavcem ali njegovimi povezanimi podjetji, njegovim osebjem, strankami, udeleženci na trgu ali osebami, povezanimi z njimi;
zagotavljajo, da osebni interesi in poslovne povezave osebja upravljavca, vključno s povezavami zunaj delovnega razmerja, potovanji, sprejemanjem vabil na zabavne prireditve, daril in gostinskih storitev strank upravljavca ali drugih udeležencev na trgu blaga, ne ogrožajo funkcij upravljavca;
v zvezi z ugotovljenimi navzkrižji zagotavljajo ustrezne ločitve funkcij v okviru upravljavca z nadzorom, nadomestili, sistemskim dostopom in tokovi informacij;
ščitijo zaupnosti informacij, ki se predložijo upravljavcu ali jih ta pripravi in jih mora razkriti;
prepovedujejo poslovodjem, ocenjevalcem in drugim zaposlenim, da bi prispevali k izračunu referenčne vrednosti s sodelovanjem pri povpraševanju in ponudbi ter trgovanju v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu; in
učinkovito obravnavajo vsako ugotovljeno navzkrižje interesov, ki lahko obstaja med zagotavljanjem referenčne vrednosti upravljavca (vključno z vsemi zaposlenimi, ki izračunavajo referenčne vrednosti ali drugače sodelujejo pri njihovem izračunu) in vsemi drugimi posli upravljavca.
13. Upravljavec referenčne vrednosti za blago zagotovi, da za svoje druge poslovne dejavnosti sprejme ustrezne postopke in mehanizme za zmanjševanje verjetnosti, da bi navzkrižje interesov vplivalo na celovitost izračunov referenčnih vrednosti.
14. Upravljavec referenčne vrednosti za blago zagotovi hierarhijo ločenega poročanja med svojimi poslovodji, ocenjevalci in drugimi zaposlenimi ter med poslovodji in najvišjo ravnjo vodstva upravljavca in njegove uprave za zagotovitev:
da upravljavec zadovoljivo izpolnjuje zahteve iz te uredbe ter
da so odgovornosti jasno opredeljene in niso v navzkrižju ali dajejo vtis navzkrižja.
15. Upravljavec referenčne vrednosti za blago takoj, ko je seznanjen z navzkrižjem interesov zaradi svojega lastništva, o tem obvesti svoje uporabnike.
Pritožbe
16. Upravljavec referenčne vrednosti za blago vzpostavi in objavi politiko obravnavanja pritožb, ki določa postopke za sprejemanje in preiskovanje pritožb glede procesa izračuna, ki ga uporablja, ter hranjenje evidence o tem. S takimi mehanizmi pritožb se zagotovi, da:
vlagatelji referenčne vrednosti lahko predložijo pritožbe v zvezi z vprašanjem, ali posamezni izračun referenčne vrednosti predstavlja tržno vrednost, v zvezi s predlaganimi spremembami izračuna referenčne vrednosti, uporabo metodologije pri izračunu posamezne referenčne vrednosti in drugimi uredniškimi odločitvami glede procesov izračuna referenčne vrednosti;
je vzpostavljen časovni razpored ciljev za obravnavanje pritožb;
formalne pritožbe glede upravljavca in njegovega osebja pravočasno in pošteno preišče upravljavec sam;
se poizvedba opravi neodvisno od osebja, ki bi lahko sodelovalo pri predmetu pritožbe;
si upravljavec prizadeva hitro zaključiti preiskavo;
upravljavec pisno in v razumnem času obvesti pritožnika ter vse druge zadevne strani o rezultatih preiskave;
je najpozneje v šestih mesecih od prvotne pritožbe omogočen dostop do neodvisne tretje strani, ki jo imenuje upravljavec, če pritožnik ni zadovoljen z načinom, kako je upravljavec obravnaval pritožbo, ali z njegovo odločitvijo; ter
se vsi dokumenti v zvezi s pritožbo, vključno z dokumenti, ki jih predloži pritožnik, in lastno evidenco upravljavca, hranijo vsaj pet let.
17. Spore glede dnevnega oblikovanja cen, ki niso formalne pritožbe, reši upravljavec referenčne vrednosti za blago v skladu s svojimi ustreznimi standardnimi postopki. Če se zaradi pritožbe spremeni cena, se podrobnosti o tej spremembi cene čim prej sporočijo trgu.
Zunanje revizije
18. Upravljavec referenčne vrednosti za blago določi neodvisnega zunanjega revizorja z ustreznimi izkušnjami in zmožnostjo pregledovanja in poročanja o tem, ali se upravljavec drži svoje metodologije in zahtev te uredbe. Revizije se izvajajo vsako leto in se objavijo tri mesece po tem, ko je revizija opravljena in se po potrebi izvedejo vmesne revizije.
PRILOGA III
Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom
Metodologija določanja referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod
Upravljavec referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod formalizira, dokumentira in objavi vsako metodologijo, uporabljeno za izračun referenčne vrednosti, pri čemer predloži naslednje informacije ter hkrati zagotovi zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ):
seznam glavnih sestavin referenčne vrednosti;
vsa merila in metode, vključno z dejavniki za izbiro in tehtanje, metrikami in približki, uporabljenimi v metodologiji določanja referenčne vrednosti;
merila, ki se uporabljajo za izključitev sredstev ali podjetij, ki so povezana z ravnjo ogljičnega odtisa ali ravnjo rezerv fosilnih goriv, ki ni združljiva z vključitvijo v referenčno vrednost;
merila za določitev poti k razogljičenju;
vrsto in vir podatkov, uporabljenih za določitev poti k razogljičenju, za:
emisije ogljika obsega 1, in sicer emisije, ustvarjene iz virov, ki jih nadzira podjetje, ki izdaja osnovna sredstva;
emisije ogljika obsega 2, in sicer emisije iz porabe nabavljene električne energije, pare ali drugih virov energije, proizvedenih pred dejavnostmi v podjetju, ki izdaja osnovna sredstva;
emisije ogljika obsega 3, in sicer vse posredne emisije, ki niso zajete v točkah (i) in (ii) in se pojavljajo v vrednostni verigi podjetja, ki poroča, vključno z emisijami, nastalimi tako predhodno kot naknadno, zlasti v sektorjih, ki močno vplivajo na podnebne spremembe in njihovo blaženje;
navedbo, ali se za podatke uporabljata metodi okoljskega odtisa izdelkov in metodi okoljskega odtisa organizacij, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) točke 2 Priporočila Komisije 2013/179/EU, ali globalni standardi, kot so standardi, ki jih je oblikovala projektna skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem, pod okriljem Odbora za finančno stabilnost;
skupne emisije ogljika v portfelju indeksov;
Kadar se za oblikovanje referenčne vrednosti EU za podnebni prehod uporablja glavni indeks, se razkrije napaka pri sledenju glede te referenčne vrednosti v odnosu do glavnega indeksa.
Kadar se za oblikovanje referenčne vrednosti EU za podnebni prehod uporablja glavni indeks, se razkrije razmerje med tržno vrednostjo vrednostnih papirjev, vključenih v referenčno vrednost EU za podnebni prehod, in tržno vrednostjo vrednostnih papirjev, vključenih v glavni indeks.
Metodologija določanja referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom
Upravljavec referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, poleg informacij iz točk 1(a), 1(b) in 1(c) navede formulo ali izračun, na podlagi katerega določi, ali so emisije v skladu s cilji Pariškega sporazuma, pri čemer zagotovi zaupnost in varstvo nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti), kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943.
Spremembe metodologije
Upravljavci referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, sprejmejo postopke za uvajanje sprememb v svojo metodologijo. Te postopke objavijo ter prav tako objavijo vse predlagane spremembe svoje metodologije in utemeljitev teh sprememb. Ti postopki morajo biti skladni z glavnim ciljem, in sicer da so izračuni referenčnih vrednosti skladni s točkama 23a in 23b člena 3(1). Ti postopki zagotavljajo:
predhodno napoved v jasnem časovnem okviru, ki uporabnikom referenčnih vrednosti daje zadostno priložnost, da analizirajo učinek predlaganih sprememb in podajo pripombe nanje, pri čemer upoštevajo izračun splošnih okoliščin, ki ga opravi upravljavec;
možnost, da uporabniki referenčnih vrednosti predložijo pripombe v zvezi s temi spremembami in da se upravljavci na te pripombe odzovejo, in omogočijo, da so te pripombe dostopne po določenem posvetovalnem obdobju, razen kadar je predlagatelj opomb zahteval zaupnost.
Upravljavci referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, redno in vsaj enkrat letno preverjajo svoje metodologije, da bi zagotovili, da njihove referenčne vrednosti zanesljivo odražajo navedene cilje, in imajo vzpostavljen postopek za upoštevanje stališč vseh zadevnih uporabnikov.
( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 2 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
( 3 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
( 4 ) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).
( 5 ) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
( 6 ) Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).
( 7 ) Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).
( 8 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84.).
( 9 ) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
( 10 ) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
( 11 ) Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).
( 12 ) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
( 13 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
( 14 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 15 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 16 ) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).
( 17 ) Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).
( 18 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
( *1 ) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).“;
( 19 ) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).“;
( 20 ) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).