kreditne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic;

nadrejene družbe, vključno s finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so predmet konsolidiranega nadzora, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so zajete pod konsolidiran nadzor nadrejene družbe, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

„pristojni nacionalni organ“ pomeni vsak pristojni nacionalni organ, kot je opredeljen v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(2)(i) Uredbe (EU) št. 1093/2010;

„nacionalni organ za reševanje“ pomeni organ, ki ga določi sodelujoča država članica v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU;

„zadevni nacionalni organ za reševanje“ pomeni nacionalni organ za reševanje sodelujoče države članice, v kateri ima sedež subjekt ali subjekt skupine;

„pogoji za reševanje“ pomeni pogoje iz člena 18(1);

„načrt reševanja“ pomeni načrt, izdelan v skladu s členom 8 ali 9;

„načrt reševanja skupine“ pomeni načrt za reševanje skupine, izdelan v skladu s členoma 8 in 9;

„cilji reševanja“ pomeni cilje iz člena 14;

„instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 22(2);

„ukrep za reševanje“ pomeni odločitev, da se subjekt iz člena 2 začne reševati na podlagi člena 18, uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje;

„krite vloge“ pomeni vloge, kot so opredeljene v členu 2(1)(5) Direktive 2014/49/EU;

„upravičene vloge“ pomeni upravičene vloge, kot so opredeljene v členu 2(1)(4) Direktive 2014/49/EU;

„institucija“ pomeni kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, ki ga zajema konsolidirani nadzor v skladu s členom 2(c);

„institucija v postopku reševanja“ pomeni subjekt iz člena 2, v zvezi s katerim se izvaja ukrep za reševanje;

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1)(26) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„finančni holding“ pomeni finančni holding, kot je opredeljena v členu 4(1)(20) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 4(1)(21) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„EU nadrejeni finančni holding“ pomeni EU nadrejeni finančni holding, kot je opredeljen v členu 4(1)(31) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„EU nadrejena institucija“ pomeni EU nadrejeno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1)(29) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v členu 4(1)(15)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„podrejena družba“ pomeni podrejeno družbo, kot je opredeljena v točki (16) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in za namen uporabe člena 8, člena 10(10), členov 12 do 12k, 21 in 53 te uredbe za skupine v postopku reševanja iz točke (b) točke (24b) tega odstavka po potrebi vključuje kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ in njihove podrejene družbe, pri čemer se upošteva, kako takšne skupine v postopku reševanja izpolnjujejo člen 12f(3) te uredbe;

„pomembna podrejena družba“ pomeni pomembno podrejeno družbo, kot je opredeljena v točki (135) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„podružnica“ pomeni podružnico, kot je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„skupina“ pomeni nadrejeno družbo in njene podrejene družbe, ki so subjekti iz člena 2;

„čezmejna skupina“ pomeni skupino, ki vključuje subjekte iz člena 2, ki imajo sedež v več kot eni sodelujoči državi članici;

„subjekt v postopku reševanja“ pomeni pravno osebo s sedežem v sodelujoči državi članici, ki jo odbor v skladu s členom 8 opredeli kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje;

„skupina v postopku reševanja“ pomeni:

„globalna sistemsko pomembna institucija“ ali „GSPI“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, kot je opredeljena v točki 133 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„konsolidirani položaj“ pomeni osnovo konsolidiranega položaja, kot je opredeljen v členu 4(1)(47) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„konsolidacijski nadzornik“ pomeni konsolidacijskega nadzornika, kot je opredeljen v členu 4(1)(41) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„organ za reševanje, pristojen na ravni skupine“ pomeni organ za reševanje v sodelujoči državi članici, v kateri ima sedež institucija ali nadrejena družba, ki je pod konsolidacijskim nadzorom na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU;

„institucionalna shema za zaščito vlog“ pomeni ureditev, ki izpolnjuje zahteve iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„izredna javna finančna podpora“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali katero koli drugo javno finančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, ki je namenjena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali kapitalske ustreznosti subjekta iz člena 2 te uredbe ali skupine, katere del je ta subjekt;

„instrument prodaje poslovanja“ pomeni mehanizem, s katerim organ za reševanje izvede prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na kupca, ki ni premostitvena institucija, v skladu s členom 24;

„instrument premostitvene institucije“ pomeni mehanizem za prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na premostitveno institucijo v skladu s členom 25;

„instrument izločitve sredstev“ pomeni mehanizem za izvedbo prenosa sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na nosilec upravljanja sredstev v skladu s členom 26;

„instrument za reševanje s sredstvi upnikov“ pomeni mehanizem za izvajanje pooblastila za odpis in konverzijo v zvezi z obveznostmi institucije v postopku reševanja v skladu s členom 27;

„razpoložljiva finančna sredstva“ pomeni denarna sredstva, vloge, sredstva in nepreklicne zaveze za plačilo, ki so na voljo skladu za namene iz člena 76(1);

„ciljna raven“ pomeni znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih je treba zbrati v skladu s členom 69(1);

„sporazum“ pomeni sporazum o prenosu prispevkov v sklad in njihovi vzajemnosti;

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje od datuma začetka uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 99(2) in (6), do trenutka, ko sklad doseže ciljno raven, ali do 1. januarja 2024, kar od tega je prej;

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 4(1)(50) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„dolžniški instrument“ pomeni obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

„kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v členu 4(1)(118) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„kapitalske zahteve“ pomeni zahteve iz členov 92 do 98 Uredbe (EU) št. 575/2013;

„prenehanje“ pomeni unovčenje sredstev subjekta iz člena 2;

„izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

„pooblastila za odpis in konverzijo“ pomeni pooblastila iz člena 21;

„instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 28(1) do (4), člena 29(1) do (5) ali člena 31(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„navaden lastniški temeljni kapital“ pomeni navaden lastniški temeljni kapital, kot je izračunan v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 575/2013;

„instrumenti dodatnega temeljnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 52(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„instrumenti dodatnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente ali podrejena posojila, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 63 Uredbe (EU) št. 575/2013;

„skupni znesek“ pomeni skupni znesek s katerim je organ za reševanje ocenil, da se ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ odpišejo ali konvertirajo v skladu s členom 27(13);

„obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov,“ pomeni obveznosti in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega kapitala subjekta iz člena 2 in ki niso izključeni iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3);

„kvalificirane obveznosti“ pomeni obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki izpolnjujejo, kakor je primerno, pogoje iz člena 12c ali točke (a) člena 12g(2) te uredbe, in instrumente dodatnega kapitala, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) člena 72a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

„podrejeni kvalificirani instrumenti“ pomeni instrumente, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, razen odstavkov 3 do 5 člena 72b navedene uredbe;

„sistem jamstva za vloge“ pomeni sistem jamstva za vloge vpeljan in uradno priznan s strani države članice na podlagi člena 4 Direktive 2014/49/EU;

„zadevni kapitalski instrumenti“ pomeni instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala;

„krita obveznica“ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

„vlagatelj“ pomeni vlagatelja, kot je opredeljen v členu 2(1)(6) Direktive 2014/49/EU;

„investitor“ pomeni vlagatelja v smislu člena 1(4) Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

„zahteva po skupnem blažilniku“ pomeni zahtevo po skupnem blažilniku, kot je opredeljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU.

interesi držav članic, v katerih skupina posluje, in zlasti vpliv vsake odločitve, ukrepanja ali neukrepanja na finančno stabilnost, fiskalne vire, gospodarstvo, sheme financiranja, sistem jamstva za vloge ali odškodninsko shemo za investitorje katere koli od teh držav članic in na sklad;

cilj uravnoteženja interesov različnih udeleženih držav članic in izogibanja neupravičenim predsodkom ali neupravičeni zaščiti interesov države članice;

potreba po zmanjšanju negativnega učinka na kateri koli del skupine, katere član je subjekt iz člena 2, ki je predmet reševanja.

subjekte iz člena 2, ki niso del skupine, in za skupine:

druge čezmejne skupine.

sprejemanje načrtov reševanja in izvajanje ocene rešljivosti v skladu s členoma 8 in 10 ter postopkom iz člena 9;

sprejemanje ukrepov pri zgodnjem posredovanju v skladu s členom 13(3);

uporabo poenostavljenih obveznosti glede priprave načrta reševanja ali opustitev teh obveznosti v skladu s členom 11;

določanje ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členi 12 do 12k;

sprejemanje odločitev o reševanju in uporabo instrumentov za reševanje iz te uredbe, v skladu z ustreznimi postopki in zaščitnimi ukrepi, pod pogojem, da ukrepi za reševanje ne zahtevajo uporabe sklada in se financirajo izključno z instrumenti iz členov 21 in 24 do 27 in/ali s sistemom jamstva za vloge v skladu s členom 79, ter s postopkom iz člena 31;

odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov na podlagi člena 21 v skladu s postopkom iz člena 31.

po prejetju uradnega obvestila nacionalnega organa za reševanje o ukrepu na podlagi odstavka 3 tega člena v skladu s členom 31(1), v ustreznem času in ob upoštevanju nujnosti okoliščin izda opozorilo zadevnem nacionalnemu organu za reševanje, kadar odbor meni, da osnutek odločitve v zvezi s subjektom ali skupino iz odstavka 3 tega člena ni v skladu s to uredbo ali z njegovimi splošnimi navodili iz člena 31(1)(a);

na svojo pobudo po posvetovanju z zadevnim nacionalnim organom za reševanje ali na zahtevo zadevnega nacionalnega organa za reševanje kadar koli, zlasti pa če njegovo opozorilo iz točke (a) ni bilo primerno upoštevano, odloči, da bo vsa ustrezna pooblastila na podlagi te uredbe izvajal neposredno tudi glede vseh subjektov ali skupin iz odstavka 3 tega člena.

povzetek ključnih elementov načrta;

povzetek bistvenih sprememb institucije, ki so se zgodile po tem, ko so bile nazadnje predložene informacije o reševanju;

prikaz, kako bi bili lahko kritične funkcije in glavna poslovna področja zakonito in ekonomsko ločeni od drugih funkcij v zadostnem obsegu, da bi se zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje v primeru propada institucije;

oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta;

podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 10;

opis vseh ukrepov, ki se zahtevajo v skladu s členom 10(7) za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost, ugotovljenih na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 10;

opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev institucije;

podroben opis dogovorov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, zahtevane v skladu s členom 11 Direktive 2014/59/EU, posodobljene in da so vedno na voljo organom za reševanje;

obrazložitev, kako bi se lahko financirale možnosti reševanja, ne da bi se pri tem predvidelo kar koli od naslednjega:

podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile v skladu z različnimi mogočimi scenariji, in ustrezni časovni okviri;

opis kritičnih soodvisnosti;

opis možnosti za ohranjanje dostopa do plačil in klirinških storitev ter druge infrastrukture in oceno prenosljivosti pozicij stranke;

analizo vpliva načrta na zaposlene v instituciji, vključno z oceno vseh povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z uslužbenci med procesom reševanja, pri čemer se upoštevajo nacionalni sistemi za dialog s socialnimi partnerji, kadar je ustrezno;

načrt za obveščanje medijev in javnosti;

zahteve iz členov 12f in 12g ter rok za dosego te ravni v skladu s členom 12k;

če odbor uporablja člen 12c(4), (5) ali (7), časovni okvir, v katerem mora subjekt v postopku reševanja izpolniti zahteve v skladu s členom 12k;

opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov institucije;

kadar je ustrezno, vsakršno mnenje, ki ga izrazi institucija glede načrta reševanja.

nadrejene družbe v Uniji;

podrejenih družb, ki so del skupine in ki imajo sedež v Uniji;

subjektov iz točke (b) člena 2 ter

v skladu s členom 33 podrejenih družb, ki so del skupine in ki imajo sedež zunaj Unije.

so določeni ukrepi za reševanje, ki jih je za subjekte v postopku reševanja treba sprejeti v scenarijih iz odstavka 6, ter posledice teh ukrepov za reševanje v zvezi z drugimi subjekti v skupini, nadrejeno družbo in podrejenimi institucijami iz odstavka 1;

kadar skupina iz odstavka 1 vključuje več kot eno skupino v postopku reševanja, so določeni ukrepi za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja iz vsake skupine v postopku reševanja ter posledice teh ukrepov za:

je preučeno, v kakšnem obsegu bi se lahko instrumenti in pooblastila za reševanje usklajeno uporabljali oziroma izvajali v zvezi s subjekti v postopku reševanja s sedežem v Uniji, vključno z ukrepi tretje osebe za olajšanje nakupa skupine kot celote, ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvaja več subjektov v skupini, ali posebnih subjektov v skupini ali skupin v postopku reševanja, ter so opredeljene kakršne koli morebitne ovire za usklajeno reševanje;

je podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 10;

kadar skupina vključuje subjekte, ustanovljene v tretjih državah, so opredeljeni primerni dogovori za sodelovanje in usklajevanje z zadevnimi organi teh tretjih držav ter posledice za reševanje znotraj Unije;

so opredeljeni ukrepi – vključno s pravnim in gospodarskim ločevanjem posameznih funkcij ali poslovnih področij –, ki so potrebni za reševanje skupine, če so za to izpolnjeni pogoji;

je opredeljeno, kako bi se lahko financirali ukrepi za reševanje skupine, in so – če bi bil potreben sklad in sheme financiranja iz nesodelujočih držav članic, vzpostavljene v skladu s členom 100 Direktive 2014/59/EU – določena načela za delitev odgovornosti za takšno financiranje med viri financiranja v različnih sodelujočih in nesodelujočih državah članicah. Načrt ne predvideva ničesar od naslednjega:

nobena izredna javna finančna podpora razen uporabe sklada, ustanovljenega v skladu s členom 67;

nobena nujna likvidnostna pomoč centralne banke ali

nobena likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

zahtevajo od subjekta, da pregleda sporazume o financiranju znotraj skupine oziroma preveri odsotnost teh sporazumov, ali pripravi sporazume o opravljanju storitev (znotraj skupine ali s tretjimi osebami), ki obsegajo zagotavljanje kritičnih funkcij;

zahtevajo od subjekta, da omeji svoje največje izpostavljenosti na posamični in skupni ravni;

uvedejo zahteve glede zagotavljanja specifičnih ali običajnih dodatnih informacij, ki so potrebne za namene reševanja;

zahtevajo od subjekta, da odsvoji določena sredstva;

zahtevajo od subjekta, da omeji ali preneha opravljati posamezne obstoječe dejavnosti ali da omeji posebne predlagane dejavnosti;

omejijo ali preprečijo razvoj novih ali obstoječih poslovnih področij ali prodajo novih ali obstoječih produktov;

zahtevajo spremembe pravnih ali operativnih struktur subjekta ali katerega koli subjekta v skupini, ki je posredno ali neposredno pod njihovim nadzorom, da bi se zmanjšala zapletenost ter s tem zagotovila možnost pravne in operativne ločitve kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;

zahtevajo od subjekta, da ustanovi nadrejen finančni holding v državi članici ali nadrejen finančni holding v Uniji;

zahtevajo od subjekta, da izda ►C1  kvalificirane obveznosti ◄ za izpolnitev zahtev iz ►M1  členov 12f in 12g ◄ ;

zahtevajo od subjekta, da sprejme ukrepe za izpolnitev zahtev iz ►M1  členov 12f in 12g ◄ , med drugim da se zlasti poskusi ponovno pogajati glede ►C1  kvalificiranih obveznosti ◄ , instrumenta dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenta dodatnega kapitala, ki ga je izdal, da se zagotovi, da je vsaka odločitev odbora o odpisu ali konverziji te obveznosti ali instrumenta v skladu z zakonodajo tiste jurisdikcije, ki ureja to obveznost ali instrument;

zahtevajo od subjekta, da predloži načrt za ponovno vzpostavitev izpolnjevanja zahtev iz členov 12f in 12g te uredbe, izraženih kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter, kadar je ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in zahtev iz člena 12f ali 12g te uredbe, izraženih kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz členov 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

z namenom zagotoviti, da bodo stalno izpolnjene zahteve iz člena 12f ali 12g, zahtevajo od subjekta, da spremeni profil zapadlosti:

vključuje ustrezno utemeljitev zadevne ocene ali ugotovitve;

navaja, kako ocena ali ugotovitev izpolnjuje zahtevo glede sorazmerne uporabe iz odstavka 10.

razdeli dobiček v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;

določi obveznost za plačilo variabilnih prejemkov ali posebnih pokojninskih ugodnosti ali za plačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt ni izpolnjeval zahtev po skupnem blažilniku, ali

izvršuje plačila, povezana z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.

razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve ter vpliv tega na rešljivost;

razvoj finančnega položaja subjekta in verjetnost, da bi ta v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz točke (a) člena 18(1);

možnost, da bo lahko subjekt v razumnem času zagotovil izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1;

kadar subjekt ni zmožen nadomestiti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz členov 72b in 72c Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 12c ali člena 12g(2) te uredbe, če je ta nezmožnost omejena na posamezni primer ali pa je posledica motenj na trgu;

ali je izvajanje pooblastila iz odstavka 1, ob upoštevanju njegovega morebitnega vpliva na pogoje financiranja zadevnega subjekta in njegovo rešljivost, najbolj primerno in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta.

neizpolnjevanje zahteve je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;

motnja iz točke (a) ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;

zaprtje trga iz točke (b) je ugotovljeno ne le v primeru zadevnega subjekta, temveč tudi za več drugih subjektov;

zaradi motnje iz točke (a) zadevni subjekt ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki bi zadostovali za odpravo neizpolnjevanja zahteve, ali

izvajanje pooblastila iz odstavka 1 povzroči negativne učinke prelitja za del bančnega sektorja, ti pa utegnejo ogroziti finančno stabilnost.

morebitni dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali plačilo, ki izhaja iz ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena,

čemur se prištejejo

morebitni čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali plačilo, ki izhaja iz ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena,

od česar se odštejejo

zneski, ki bi se plačali v obliki davka, če bi se postavki iz točk (a) in (b) tega odstavka zadržali.

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v prvi (to je najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v četrti (to je najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.

vsebino in podrobnosti načrtov reševanja iz člena 8;

datum, do katerega se pripravijo začetni načrti reševanja, ter pogostost njihovega posodabljanja, ki je lahko nižja od pogostosti iz člena 8(12);

vsebino in podrobnosti informacij, ki se zahtevajo od institucij, kot je navedeno v členu 8(9) te uredbe in oddelku B Priloge k Direktivi 2014/59/EU;

stopnjo podrobnosti za oceno rešljivosti iz člena 10 te uredbe in oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU.

zneska skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter

mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013.

sklicevanje na točko (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz te uredbe se nanaša na člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

sklicevanje na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju iz te uredbe se nanaša na veljavno zahtevo iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pomnoženo z 12,5.

navedene institucije bodo prenehale po nacionalnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, ki so določeni za te institucije in se izvajajo v skladu s členom 38, 40 ali 42 Direktive 2014/59/EU, ter

postopki iz točke (a) zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, kadar je ustrezno, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja.

člena 72a;

člena 72b, razen točke (d) odstavka 2, ter

člena 72c.

znesek glavnice obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, je v času izdaje znan, je fiksen ali se povečuje in nanj ne vpliva značilnost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, pri čemer se lahko skupni znesek obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, vključno z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, dnevno vrednoti po cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu za enakovreden instrument brez kreditnega tveganja v skladu s členoma 104 in 105 Uredbe (EU) št. 575/2013, ali

dolžniški instrument vključuje pogodbeno določilo, ki določa, da je vrednost v primerih insolventnosti izdajatelja in reševanja izdajatelja fiksna ali se povečuje ter da ni večja od prvotno plačanega zneska obveznosti.

te obveznosti so izdane v skladu s točko (a) člena 12g(2);

izvedba pooblastila za odpis ali konverzijo v zvezi s temi obveznostmi v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

te obveznosti ne presegajo zneska, ki ga dobimo, ko odštejemo:

nepodrejene obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena imajo v nacionalnem prednostnem vrstnem redu upnikov v okviru insolventnosti enak položaj kot nekatere obveznosti, ki so v skladu s členom 27(3) ali (5) izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo;

obstaja tveganje, da bodo upniki, katerih terjatve izhajajo iz nepodrejenih obveznosti, zaradi načrtovane uporabe pooblastil za odpis in konverzijo nepodrejenih obveznosti, ki niso izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo v skladu s členom 27(3) ali (5), v zvezi z navedenimi obveznostmi utrpeli večje izgube, kot bi jih v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih;

znesek kapitala in drugih podrejenih obveznosti ne presega zneska, potrebnega za zagotovitev, da upniki iz točke (b) ne utrpijo večjih izgub od tistih, ki bi jih utrpeli v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih.

8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, ali

zneska, ki se izračuna z uporabo formule A × 2 + B × 2 + C, pri čemer so A, B in C naslednji zneski:

A = znesek, ki izhaja iz zahteve iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

B = znesek, ki izhaja iz zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU;

C = znesek, ki izhaja iz zahteve po skupnem blažilniku.

potrebe po zagotovitvi, da se lahko skupina v postopku reševanja reši z uporabo instrumentov za reševanje za subjekt v postopku reševanja, vključno z instrumentom za reševanje s sredstvi upnikov, kadar je to primerno, na način, ki zagotavlja izpolnitev ciljev reševanja;

potrebe po zagotovitvi, kadar je to ustrezno, da imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki so institucije ali subjekti iz člena 12(1) in (3), vendar niso subjekti v postopku reševanja, zadosten kapital in kvalificirane obveznosti za zagotovitev, da bi se lahko v primeru uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov oziroma pooblastil za odpis in konverzijo v zvezi z njimi pokrile izgube, količnik skupnega kapitala in, kakor je ustrezno, količnik finančnega vzvoda zadevnih subjektov pa bi se lahko ponovno vzpostavila na potrebno raven, ki navedenim subjektom omogoča nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

potrebe po zagotovitvi, da ima subjekt v postopku reševanja, če je v načrtu reševanja predvideno, da se lahko določeni razredi kvalificiranih obveznosti izključijo iz reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) te uredbe ali se v okviru delnega prenosa v celoti prenesejo na prejemnika, zadosten kapital in druge kvalificirane obveznosti, da bi se pokrile izgube, količnik skupnega kapitala in, kakor je ustrezno, njegov količnik finančnega vzvoda pa bi se lahko ponovno vrnila na potrebno raven, ki bi zadevnemu subjektu omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

velikosti, poslovnega modela, modela financiranja in profila tveganja subjekta;

obsega negativnih vplivov, ki bi jih propad subjekta imel na finančno stabilnost, vključno prek širjenja negativnih vplivov na druge institucije ali subjekte zaradi medsebojne povezanosti subjekta s temi drugimi institucijami ali subjekti ali preostalim finančnim sistemom.

izgube, za katere se pričakuje, da jih bo utrpel subjekt, se v celoti pokrijejo („pokrivanje izgub“);

subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki so institucije ali subjekti iz člena 12(1) ali (3), vendar niso subjekti v postopku reševanja, se dokapitalizirajo do ravni, potrebne za to, da lahko še naprej izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja in izvajajo dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, Direktivo 2014/65/EU ali enakovrednim zakonodajnim aktom za ustrezno obdobje, ki ne presega enega leta (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija).

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (a) člena 12a(2), vsota:

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (b) člena 12a(2), vsota:

13,5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (a) člena 12a(2), in

5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (b) člena 12a(2).

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (a) člena 12a(2), vsota:

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (b) člena 12a(2), vsota:

pokritje zneska izključenih obveznosti, opredeljenih v skladu s členom 27(5);

zagotovitev izpolnitve pogojev iz odstavka 2.

zahteve iz člena 92a in člena 494 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter

vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi odbor posebej v zvezi s tem subjektom v skladu z odstavkom 3 tega člena.

zahteve iz člena 92b in člena 494 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter

vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi odbor posebej v zvezi s to pomembno podrejeno družbo v skladu z odstavkom 3 tega člena in se mora izpolniti z uporabo kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12g in člena 92b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

kadar zahteva iz točke (a) odstavka 1 ali točke (a) odstavka 2 tega člena ne zadostuje za izpolnitev pogojev iz člena 12d ter

v obsegu, ki zagotavlja izpolnitev pogojev iz člena 12d.

z obveznostmi:

s kapitalom, kakor sledi:

podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

subjekt v postopku reševanja izpolnjuje zahteve iz člena 12f;

jamstvo se zagotovi vsaj za znesek, enakovreden znesku zahteve, ki se z jamstvom nadomesti;

jamstvo se sproži, ko podrejena družba ni zmožna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko te zapadejo, ali v primeru ugotovitve iz člena 21(3) v zvezi s podrejeno družbo, kar koli nastopi prej;

vsaj 50 % zneska se zavaruje na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );

zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, izpolnjuje zahteve iz člena 197 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter je po ustrezno razumnih odbitkih zadostno za to, da se pokrije zavarovani znesek iz točke (e);

zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, je neobremenjeno in se zlasti ne uporabi za zavarovanje drugega jamstva;

dejanska zapadlost zavarovanja s premoženjem izpolnjuje isti pogoj za zapadlost, kot je določen v členu 72c(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter

za prenos zavarovanja s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo ni pravnih, regulativnih ali operativnih ovir, vključno kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.

Za namene točke (i) prvega pododstavka subjekt v postopku reševanja na zahtevo odbora predloži neodvisno pisno in obrazloženo pravno mnenje ali kako drugače zadovoljivo dokaže, da ni nobenih pravnih, regulativnih ali operativnih ovir za prenos zavarovanja s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo.

imata podrejena družba in subjekt v postopku reševanja sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

subjekt v postopku reševanja izpolnjuje zahtevo iz člena 12f;

trenutno ne obstaja niti ni predvidena bistvena dejanska ali pravna ovira za takojšnji prenos kapitala z nadrejene družbe na podrejeno družbo, v zvezi s katero je bila sprejeta ugotovitev v skladu s členom 21(3), ali za to, da bi subjekt v postopku reševanja odplačal obveznosti tej podrejeni družbi, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.

imata podrejena in nadrejena družba sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

nadrejena družba v tej sodelujoči državi članici izpolnjuje zahtevo iz člena 12a(1) na konsolidirani podlagi;

trenutno ne obstaja niti ni predvidena bistvena dejanska ali pravna ovira za takojšnji prenos kapitala z nadrejene družbe na podrejeno družbo, v zvezi s katero je bila sprejeta ugotovitev v skladu s členom 21(3), ali za to, da bi nadrejena družba odplačala obveznosti tej podrejeni družbi, zlasti kadar se v zvezi z nadrejeno družbo sprejme ukrep za reševanje.

pooblastil za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 10;

pooblastil iz člena 10a;

ukrepov iz člena 104 Direktive 2013/36/EU;

ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 13;

upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s členoma 110 in 111 Direktive 2014/59/EU.

ko je odbor ali nacionalni organ za reševanje uporabil instrument za reševanje s sredstvi upnikov ali

ko je subjekt v postopku reševanja vzpostavil alternativni ukrep zasebnega sektorja iz točke (b) člena 18(1), na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v navadne lastniške temeljne instrumente, ali ko se je v zvezi s tem subjektom v postopku reševanja izvedlo pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21, da bi se subjekt v postopku reševanja dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje.

razširjenost vlog in odsotnost dolžniških instrumentov v modelu financiranja;

dostop do kapitalskih trgov za kvalificirane obveznosti;

v kakšnem obsegu so subjekti v postopku reševanja odvisni od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za izpolnitev zahteve iz člena 12f.

zagotoviti kontinuiteto kritičnih funkcij;

izogniti se resnim negativnim vplivom na finančno stabilnost zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržne infrastrukture, in ohranjanjem tržne discipline;

zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javne finančne podpore;

zaščititi vlagatelje v smislu Direktive 2014/49/EU in investitorje, zajete z Direktivo 97/9/ES;

zaščititi kapital in sredstva strank.

delničarji institucije v postopku reševanja prevzamejo prve izgube;

po delničarjih institucije v postopku reševanja prevzamejo izgube upniki, in sicer glede na prednost njihovih terjatev v skladu s členom 17, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače;

upravljalni organ in višje vodstvo institucije v postopku reševanja se zamenjata, razen če se glede na okoliščine oceni, da ju je treba za uresničitev ciljev reševanja v celoti ali delno ohraniti;

upravljalni organ in višje vodstvo institucije v postopku reševanja zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;

ob upoštevanju nacionalnega prava fizične in pravne osebe prevzamejo odgovornost za propad institucije v postopku reševanja v skladu s civilnim ali kazenskim pravom;

razen če ta uredba določa drugače, se upniki istega razreda obravnavajo enakovredno;

noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če bi prišlo do prenehanja subjekta iz člena 2 po običajnem insolvenčnem postopku v skladu z zaščitnimi ukrepi iz člena 29;

krite vloge so v celoti zaščitene ter

ukrep za reševanje se sprejme v skladu z zaščitnimi ukrepi iz te uredbe.

subjekt propada ali bo verjetno propadel;

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršni koli alternativni ukrepi zasebnega sektorja, vključno z ukrepi v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog, ali nadzorni ukrepi, vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja ali odpisom ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21, sprejeti v zvezi s subjektom, preprečili propad subjekta v razumnem času;

ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 5.

subjekt krši zahteve za ohranitev dovoljenja ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bo v bližnji prihodnosti te zahteve kršila institucija, in to na način, ki bi upravičil preklic takega dovoljenja s strani ECB, med drugim zato, ker je institucija ustvarila ali bo verjetno ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšen del;

sredstva subjekta so manjša od njegovih obveznosti ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bodo manjša v bližnji prihodnosti;

subjekt ni zmožen plačevati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko zapadejo v plačilo, ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bo v bližnji prihodnosti do tega prišlo;

potrebna je izredna javna finančna podpora, razen če se za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice in za ohranitev finančne stabilnosti takšna izredna javna podpora zagotovi kot:

subjekt vključi v postopek reševanja;

določi uporaba instrumentov za reševanje za institucijo v postopku reševanja iz člena 22(2), zlasti morebitna izvzetja iz uporabe reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) in (14);

določi uporaba sklada, da se podpre ukrep za reševanje v skladu s členom 76 in v skladu z odločitvijo Komisije, sprejeto v skladu s členom 19.

izračuna obrestne mere, ki se uporabi v primeru odločitve o izterjavi v skladu z odstavkom 5;

zagotavljanja pravice do dobrega upravljanja in pravice dostopa do dokumentov iz odstavka 5.

prispevati k ugotovitvi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje oziroma za odpis ali konverzijo ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ ;

če so izpolnjeni pogoji za reševanje, prispevati k odločitvi o ustreznem ukrepu za reševanje v zvezi s subjektom iz člena 2;

kadar se uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21(7), prispevati k odločitvi o obsegu razveljavitve ali zmanjšanja vrednosti lastniških instrumentov in o obsegu odpisa ali konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;

kadar se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, prispevati k odločitvi o obsegu odpisa ali konverzije obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument reševanja s sredstvi upnikov;

kadar se uporabi instrument premostitvene institucije ali instrument izločitve sredstev, prispevati k odločitvi o sredstvih, pravicah, obveznostih ali drugih lastniških instrumentih, ki se prenesejo, in k odločitvi o znesku morebitnega nadomestila, ki se plača instituciji v postopku reševanja oziroma imetnikom lastniških instrumentov;

kadar se uporabi instrument prodaje poslovanja, prispevati k odločitvi o sredstvih, pravicah, obveznostih ali lastniških instrumentih, ki se prenesejo, in k temu, kako odbor razume tržne pogoje za namene člena 24(2)(b);

v vseh primerih zagotoviti, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta iz člena 2 v celoti priznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje ali izvajanja pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ .

lahko odbor v skladu s členom 22(6) od institucije v postopku reševanja izterja vse dejansko nastale razumne stroške;

lahko sklad v skladu s členom 76 zaračuna obresti ali provizije v zvezi z vsemi posojili ali jamstvi, ki se zagotovijo instituciji v postopku reševanja.

posodobljeno bilanco stanja in poročilom o finančnem položaju subjekta iz člena 2;

analizo in oceno računovodske vrednosti sredstev;

seznamom neporavnanih bilančnih in zunajbilančnih obveznosti, prikazanih v obračunih in evidencah subjekta iz člena 2, z označenimi posameznimi krediti in prednostno razvrstitvijo terjatev iz člena 17.

uporabi pooblastilo za zvišanje vrednosti terjatev upnikov ali imetnikov zadevnih kapitalskih instrumentov, ki so bile odpisane pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov;

premostitveni instituciji ali nosilcu upravljanja sredstev naroči, naj instituciji v postopku reševanja plača dodatno nadomestilo v zvezi s sredstvi, pravicami ali obveznostmi oziroma naj imetnikom lastniških instrumentov plača dodatno nadomestilo v zvezi s temi lastniškimi instrumenti.

obravnava delničarjev in upnikov ali zadevnih sistemov jamstva za vloge, če bi bil za institucijo v postopku reševanja, v zvezi s katerim je bil izveden ukrep oziroma ukrepi za reševanje, uveden običajni insolvenčni postopek v trenutku, ko je bila sprejeta odločitev o ukrepu za reševanje;

dejanska obravnava delničarjev in upnikov pri reševanju institucije v postopku reševanja ter

ali obstaja kakršna koli razlika med obravnavo iz točke (a) tega odstavka in obravnavo iz točke (b) tega odstavka.

predpostavlja, da bi bil za institucijo v postopku reševanja, v zvezi s katero je bil izveden ukrep ali ukrepi za reševanje, uveden običajni insolvenčni postopek v času, ko je bila sprejeta odločitev o ukrepu za reševanje;

predpostavlja, da ukrep ali ukrepi za reševanje niso bili izvedeni;

ne upošteva nobena izredna javna finančna podpora instituciji v postopku reševanja.

pred sprejemom kakršnega koli ukrepa za reševanje je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za reševanje, določeni v členih 16 in 18;

subjekt ne bo več dolgo uspešno posloval, če se zadevni ►M1  kapitalski instrumenti in kvalificirane obveznosti iz odstavka 7a ◄ ne odpišejo ali konvertirajo v lastniški kapital;

v primeru zadevnih kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba, in kadar so ti zadevni kapitalski instrumenti priznani za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na individualni in konsolidirani osnovi, skupina – če se v zvezi s temi instrumenti ne uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo – ne bo več poslovala uspešno;

v primeru zadevnih kapitalskih instrumentov, izdanih na ravni nadrejene družbe, in kadar so ti zadevni kapitalski instrumenti priznani za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na individualni osnovi na ravni nadrejene družbe ali na konsolidirani osnovi, skupina – razen če se v zvezi s temi instrumenti izvaja pooblastilo za odpis ali konverzijo – ne bo več poslovala uspešno;

subjekt ali skupina potrebuje izredno javno finančno podporo, razen v okoliščinah iz točke (d)(iii) člena 18(4).

ta subjekt ali skupina propada ali bo verjetno propadla;

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzornimi ukrepi (tudi ukrepi za zgodnje posredovanje), razen odpisa ali konverzije zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a ◄ , posamezno ali v kombinaciji z ukrepom za reševanje, preprečil propad subjekta ali skupine v razumnem obdobju.

najprej se sorazmerno z izgubami in do njihove zmogljivosti zmanjšajo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

glavnica instrumentov dodatnega temeljnega kapitala se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kapitalskih instrumentov odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje;

glavnica instrumentov dodatnega kapitala se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kapitalskih instrumentov odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje;

glavnica kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kvalificiranih obveznosti odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje.

instrument prodaje poslovanja;

instrument premostitvene institucije;

instrument izločitve sredstev;

instrument za reševanje s sredstvi upnikov.

sredstva in obveznosti institucije v postopku reševanja na podlagi vrednotenja v skladu s členom 20;

likvidnostni položaj institucije v postopku reševanja;

tržljivost vrednosti franšize institucije v postopku reševanja glede na konkurenčne in gospodarske razmere na trgu;

razpoložljivi čas.

v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga prejemnik plača instituciji v postopku reševanja oziroma imetnikom lastniških instrumentov;

kot prednostni upnik od institucije v postopku reševanja ali

kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem delovanja premostitvene institucije ali nosilca upravljanja sredstev.

lastniški instrumenti, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali

vsa ali katera koli sredstva, pravice ali obveznosti institucije v postopku reševanja.

instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese v skladu s členom 38(1) in (7) do (11) Direktive 2014/59/EU;

tržni pogoji, ob upoštevanju okoliščin ter stroškov in izdatkov, ki nastanejo v postopku reševanja, na podlagi katerih nacionalni organ za reševanje izvede prenos v skladu s členom 38(2), (3) in (4) Direktive 2014/59/EU;

ali lahko nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 38(5) in (6) Direktive 2014/59/EU pooblastila za prenos izvaja več kot enkrat;

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede trženja navedenega subjekta ali navedenih instrumentov, sredstev, pravic in obveznosti v skladu s členom 39(1) in (2) Direktive 2014/59/EU;

ali bi nacionalni organ za reševanje s tem, ko bi upošteval zahteve glede trženja, lahko ogrozil cilje reševanja v skladu z odstavkom 3 tega člena.

odbor meni, da obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki izhaja iz propada ali verjetnega propada institucije v postopku reševanja ali se zaradi njega še stopnjuje, ter

odbor meni, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje poslovanja pri odpravljanju te grožnje ali doseganju cilja reševanja iz točke (b) člena 14(2).

lastniški instrumenti, ki jih je izdala ena ali več institucij v postopku reševanja;

vsa ali katera koli sredstva, pravice ali obveznosti ene ali več institucij v postopku reševanja.

instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih na premostitveno institucijo prenese nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 40(1) do (12) Direktive 2014/59/EU;

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede ustanovitve, delovanja in prenehanja premostitvene institucije v skladu s členom 41(1), (2), (3) in (5) do (9) Direktive 2014/59/EU;

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede trženja premostitvene institucije ali njenih sredstev ali obveznosti v skladu s členom 41(4) Direktive 2014/59/EU.

sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na nosilec upravljanja sredstev v skladu s členom 42(1) do (5) in (8) do (13) Direktive 2014/59/EU;

nadomestilo, za katerega mora nacionalni organ za reševanje prenesti sredstva, pravice in obveznosti na nosilec upravljanja sredstev v skladu z načeli, določenimi v členu 20 te uredbe, s členom 42(7) Direktive 2014/59/EU ter z okvirom Unije za državne pomoči.

dokapitalizacijo subjekta iz člena 2 te uredbe, ki izpolnjuje pogoje za reševanje, in sicer v zadostnem obsegu, da se ponovno vzpostavi njegova zmožnost izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja (v kolikor se ti pogoji uporabljajo za subjekt) in se mu omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU, kadar ima subjekt dovoljenje v skladu z navedenima direktivama, ter da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo ali subjekt;

konverzijo glavnice terjatev ali dolžniških instrumentov v lastniški kapital ali njeno zmanjšanje, pri čemer se te terjatve ali ti instrumenti prenesejo:

krite vloge;

zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za obvladovanje tveganj in so sestavni del sklada za kritje ter so v skladu z nacionalnim pravom zavarovane na podoben način kot krite obveznice;

vse obveznosti, ki so posledica dejstva, da institucija ali subjekt iz člena 2 te uredbe hrani sredstva ali denar strank, vključno s sredstvi ali denarjem strank, ki se hranijo v imenu KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES, ali AIS, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), pod pogojem, da so te stranke po veljavnem insolvenčnem pravu zaščitene;

obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom iz člena 2 (kot upraviteljem) in drugo osebo (kot upravičencem), pod pogojem, da je upravičenec po veljavnem insolvenčnem ali civilnem pravu zaščiten;

obveznosti do institucij, razen subjektov, ki so del iste skupine, s prvotno zapadlostjo, krajšo od sedem dni;

obveznostmi do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), ali njihovih udeležencev, ki so posledica udeležbe v takšnem sistemu in katerih preostala zapadlost je krajša od sedem dni, ali do CNS, ki jim je bilo v Uniji izdano dovoljenje na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 648/2012, in CNS iz tretjih držav, ki jih priznava ESMA na podlagi člena 25 navedene uredbe;

obveznost do koga od naslednjih:

obveznosti do subjektov iz točke (a), (b), (c) ali (d) člena 1(1) Direktive 2014/59/EU, ki so del iste skupine v postopku reševanja, ne da bi bili sami subjekti v postopku reševanja, ne glede na njihovo zapadlost, razen če so te obveznosti v skladu z ustreznim nacionalnim pravom sodelujoče države članice o običajnem insolvenčnem postopku, veljavno 28. decembra 2020, razvrščene za navadnimi nezavarovanimi obveznostmi; če se ta izjema uporablja, odbor oceni, ali znesek postavk, ki so v skladu s členom 12g(2), zadostuje za podporo izvajanju preferenčne strategije reševanja.

za navedeno obveznost kljub dobronamernim prizadevanjem zadevnega nacionalnega organa za reševanje v razumnem času ni mogoče uporabiti instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov;

je izvzetje nujno potrebno in sorazmerno za doseganje kontinuitete kritičnih funkcij in glavnih poslovnih področij tako, da je instituciji v postopku reševanja omogočeno nadaljevanje ključnih dejavnosti, storitev in poslov;

je izvzetje nujno potrebno in sorazmerno, da bi preprečili obsežno širjenje negativnih vplivov, predvsem kar zadeva upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro-, malih in srednjih podjetij, kar bi resno ogrozilo delovanje finančnih trgov, vključno z infrastrukturami finančnih trgov, na način, ki bi lahko povzročil resno motnjo v gospodarstvu države članice ali Unije, ali

bi uporaba instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za te obveznosti tako zmanjšala vrednost, da bi bile izgube drugih upnikov večje, kot če bi te obveznosti izvzeli iz reševanja s sredstvi upnikov.

pokrije vse izgube, ki niso bile pokrite z obveznostmi, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, in v skladu s točko (a) odstavka 13 zagotovi, da je neto vrednost sredstev institucije v postopku reševanja zopet enaka nič;

kupi lastniške instrumente ali kapitalske instrumente v instituciji v postopku reševanja za dokapitalizacijo institucije v skladu s točko (b) odstavka 13.

so delničarji in imetniki zadevnih kapitalskih instrumentov in drugih ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ z odpisom, konverzijo ali kako drugače zagotovili prispevek za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo, enak znesku, ki – izračunano v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15) – ni manjši od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, ter

prispevek sklada ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, izračunano v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15).

razpoložljivim zneskom za sklad, ki je bil zbran s prispevki subjektov iz člena 2 te uredbe v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 2014/59/EU ter v členu 67(4) in členih 70 in 71 te uredbe;

kadar zneski iz točke (a) tega odstavka ne zadostujejo, zneski, zbranimi iz alternativnih sredstev financiranja v skladu s členoma 73 in 74.

je bila dosežena 5-odstotna meja, določena v točki (b) odstavka 7, in

so bile vse nezavarovane, neprednostne obveznosti, razen upravičenih vlog, v celoti odpisane ali konvertirane.

načelo, da izgube najprej nosijo delničarji, potem pa na splošno upniki institucije v postopku reševanja po prednostnem vrstnem redu;

raven zmožnosti pokrivanja izgub, ki bi jo v primeru izvzetja obveznosti ali razreda obveznosti ohranila institucija v postopku reševanja, ter

potreba po ohranitvi ustreznih virov za financiranje reševanja.

kadar je ustrezno, zneska, v višini katerega je treba odpisati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ , da se zagotovi, da je neto vrednost sredstev institucije v postopku reševanja enaka nič, ter

kadar je ustrezno, zneska, v višini katerega je treba konvertirati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ v delnice ali druge vrste kapitalskih instrumentov, da se ponovno vzpostavi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala:

sodelujejo z odborom in mu pomagajo pri opravljanju njegove naloge spremljanja;

v rednih časovnih razmikih, ki jih določi odbor, zagotavljajo natančne, zanesljive in popolne informacije o izvajanju sheme za reševanje, uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje, ki jih lahko zahteva odbor, med drugim o:

v primeru ukrepa na podlagi člena 18 prenese določene pravice, sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja na drugo osebo;

v primeru ukrepa na podlagi člena 18 zahteva konverzijo vseh dolžniških instrumentov, ki vsebujejo pogodbeni pogoj za konverzijo v okoliščinah iz člena 21;

sprejme vse druge potrebne ukrepe, da upošteva zadevno odločitev.

eno ali več podrejenih družb v Uniji s sedežem v eni ali več sodelujočih državah članicah ali

sredstva, pravice ali obveznosti, ki se nahajajo v eni ali več sodelujočih državah članicah ali jih ureja pravo sodelujočih držav članic.

bi postopek tretje države za reševanje negativno vplival na finančno stabilnost v sodelujoči državi članici;

upniki, zlasti vlagatelji, ki so v sodelujoči državi članici ali v njej plačujejo, v postopkih tretje države za reševanje ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki in vlagatelji iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami;

bi imelo priznavanje ali izvrševanje postopkov tretje države za reševanje pomembne fiskalne posledice za sodelujočo državo članico ali

bi bil učinek priznavanja ali izvrševanja v nasprotju z nacionalnim pravom sodelujoče države članice.

subjekti iz člena 2;

zaposleni v subjektih iz člena 2;

tretje osebe, ki so jim subjekti iz člena 2 poverili zunanje izvajanje funkcij ali dejavnosti.

kadar ne predložijo informacij, zahtevanih v skladu s členom 34;

kadar ne privolijo v splošno preiskavo v skladu s členom 35 ali inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s členom 36;

kadar ne upoštevajo odločitve, naslovljene na odbor v skladu s členom 29.

za kršitve iz odstavka 2(a) in (b) znaša osnovni znesek najmanj 0,05 % in ne presega 0,15 %;

za kršitve iz odstavka 2(c) znaša osnovni znesek najmanj 0,25 % in ne presega 0,5 %.

kršitev je bila storjena namerno;

kršitev je bila storjena večkrat;

kršitev je bila storjena v obdobju, ki presega tri mesece;

kršitev je razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji subjekta, zlasti pri njegovih postopkih, sistemih upravljanja ali notranji kontroli;

po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo;

višje vodstvo subjekta pri izvedbi preiskav ni sodelovalo z odborom.

kršitev se je pojavljala v obdobju, ki je krajše od desetih delovnih dni;

višje vodstvo subjekta lahko dokaže, da je sprejelo vse ukrepe, potrebne za preprečitev kršitve;

subjekt je o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil odbor;

subjekt je prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobne kršitve.

če je bila kršitev storjena večkrat, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

če se je kršitev pojavljala v obdobju, ki presega tri mesece, se uporabi koeficient 1,5;

če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji subjekta, zlasti v njegovih postopkih, sistemih upravljanja ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2;

če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

če po ugotovitvi kršitve niso bili sprejeti ukrepi za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

če višje vodstvo subjekta pri izvedbi preiskav ni sodelovalo z odborom, se uporabi koeficient 1,5.

subjekt upošteva odločitev, sprejeto v skladu s členom 34;

oseba iz člena 34(1) predloži popolne informacije, ki so se zahtevale z odločitvijo v skladu z navedenim členom;

oseba iz člena 35(1) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drug potreben material ter dopolni in popravi druge informacije iz preiskave, ki se je začela na podlagi odločitve, sprejete v skladu z navedenim členom;

oseba iz člena 36(1) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, zahtevan z odločitvijo v skladu z navedenim členom.

kadar objavljene informacije vsebujejo osebne podatke in se po obvezni predhodni oceni izkaže, da objava teh podatkov ni sorazmerna;

kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

kadar bi objava udeleženim fizičnim ali pravnim osebam, kolikor je to mogoče ugotoviti, povzročila nesorazmerno škodo.

predsednik, imenovan v skladu s členom 56;

štirje polnopravni člani, imenovani v skladu s členom 56;

član, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa njene nacionalne organe za reševanje.

plenarno sejo odbora, ki opravlja naloge iz člena 50;

izvršno sejo odbora, ki opravlja naloge iz člena 54;

predsednika, ki opravlja naloge iz člena 56;

sekretariat, ki zagotavlja potrebno upravno in tehnično podporo pri izvajanju vseh, odboru dodeljenih nalog.

vsako leto do 30. novembra sprejme letni delovni program odbora za naslednje leto na podlagi osnutka, ki ga predloži predsednik, in v vednost posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ECB;

sprejme in spremlja letni proračun odbora v skladu s členom 61(2) ter odobrijo končni računovodski izkazi odbora in podeli razrešnica predsedniku v skladu s členom 63(4) in (8);

po postopku iz odstavka 2 odloči o uporabi sklada, če je za konkreten ukrep za reševanje potrebna podpora sklada nad pragom 5 000 000 000 EUR, za katero je tehtanje likvidnostne podpore 0,5;

ko skupna neto uporaba sklada v zadnjih zaporednih 12 mesecih doseže prag 5 000 000 000 EUR, oceni uporaba instrumentov za reševanje, zlasti uporaba sklada, ter zagotovijo navodila, ki jih izvršna seja upošteva pri naslednjih odločitvah o reševanju, zlasti z razlikovanjem med likvidnostno podporo in drugimi oblikami podpore, če je to ustrezno;

odloči o tem, ali je potrebno zvišanje naknadnih izrednih prispevkov v skladu s členom 71, o prostovoljnem izposojanju med shemami financiranja v skladu s členom 72, o alternativnih sredstvih financiranja v skladu s členoma 73 in 74 in o združevanju nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki vključujejo podporo iz sklada nad pragom iz točke (c) tega odstavka;

odloči o naložbah v skladu s členom 75;

sprejme letno poročilo o dejavnostih odbora iz člena 45, ki vsebuje podrobne obrazložitve v zvezi z izvajanjem proračuna;

sprejmejo finančna pravila, ki se uporabljajo za odbor v skladu s členom 64;

sprejme strategija za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer se upoštevajo stroški in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

sprejmejo pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi z njegovimi člani;

sprejme poslovnik plenarne seje in poslovnik izvršne seje odbora;

v skladu z odstavkom 3 tega člena v zvezi z uslužbenci odbora izvajajo pooblastila, ki so s kadrovskimi predpisi prenesena na pristojni organ za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kot so določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev) podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

sprejmejo ustrezna izvedbena pravila, da se zagotovi izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodja, ki je pri opravljanju svojih nalog funkcionalno neodvisen;

zagotovijo ustrezni ukrepi v odziv na ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih revizijskih poročil in vrednotenj ter iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

sprejmejo vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur odbora in po potrebi njihovimi spremembami;

odobri okvir iz člena 31(1) za praktično ureditev sodelovanja z nacionalnimi organi za reševanje.

pripravlja vse odločitve, ki jih odbor sprejme na plenarni seji;

sprejme vse odločitve za izvajanje te uredbe, razen če ta uredba določa drugače.

pripravi, oceni in odobri načrte reševanja za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov, v skladu s členi 8, 10 in 11;

uporabi poenostavljene obveznosti za določene subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov, v skladu s členom 11;

določi minimalne zahteve za kapital in ►C1  kvalificirane obveznosti ◄ , ki jih morajo v skladu s členom 12 vedno izpolnjevati subjekti in skupine iz člena 7(2) ter subjekti in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov;

Komisiji čim prej zagotovi shemo za reševanje v skladu s členom 18 skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, da lahko ta pravočasno presodi in odloči ali, kadar je to ustrezno, Svetu predlaga sklep v skladu s členom 18(7);

odloči glede dela II proračuna odbora za sklad, v skladu s členom 60.

pripravo dela odbora za njegove plenarne in izvršne seje ter sklic in predsedovanje na sejah;

vse kadrovske zadeve;

zadeve, povezane z dnevnim vodenjem;

pripravo osnutka proračuna odbora v skladu s členom 61(1) in izvajanje proračuna odbora v skladu s členom 63;

upravljanje odbora;

izvajanje letnega delovnega programa odbora;

vsakoletno pripravo osnutka letnega poročila iz člena 45, ki vsebuje oddelek o dejavnostih reševanja odbora ter oddelek o finančnih in upravnih zadevah.

prispevkov, ki jih plačajo institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah v skladu s členom 67(4) ter členi 69, 70 in 71;

posojil, prejetih od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 72(1);

posojil, prejetih od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členoma 73 in 74;

donosov od nalaganja sredstev, ki jih ima sklad, v skladu s členom 75;

vseh odhodkov, nastalih za namene iz člena 76, ki se povrnejo v postopku reševanja.

odhodkov za namene iz člena 76;

investicij v skladu s členom 75;

obresti, plačanih na posojila, prejeta od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, v skladu s členom 72(1);

obresti, plačanih na posojila, prejeta od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, v skladu s členoma 73 in 74.

se določijo vrste prispevkov in zadeve, za katere se morajo plačati, način, kako se izračuna znesek prispevkov, ter način, kako se prispevki plačajo;

se določijo pravila glede registracije, računovodstva in poročanja ter druga pravila iz odstavka 3, potrebna za zagotavljanje, da so prispevki v celoti in pravočasno plačani;

se določijo letni prispevki, potrebni za kritje upravnih stroškov odbora, preden ta postane popolnoma operativen.

merila za časovno razporeditev izračunanih prispevkov v sklad v skladu z odstavkom 2;

merila za določitev, za koliko let se lahko podaljša prvotno obdobje iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 3;

merila za določitev letnih prispevkov iz odstavka 4.

uporabo metodologije za izračun posameznih prispevkov;

konkretne ureditve, na podlagi katerih se institucijam dodelijo dejavniki tveganja, opredeljeni v delegiranem aktu.

zneski, zbrani na podlagi člena 70, niso zadostni za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, nastalih zaradi uporabe sklada v povezavi z ukrepi za reševanje;

izredni naknadni prispevki, določeni v členu 71, niso takoj dostopni ter

alternativni viri financiranja, določeni v členu 73, niso takoj dostopni pod razumnimi pogoji.

jamčenje za sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja, njenih podrejenih družb, premostitvene institucije ali nosilca upravljanja sredstev;

dajanje posojil instituciji v postopku reševanja, njenim podrejenim družbam, premostitveni instituciji ali nosilcu upravljanja sredstev;

nakup sredstev institucije v postopku reševanja;

zagotavljanje prispevkov premostitveni instituciji in nosilcu upravljanja sredstev;

plačilo nadomestila delničarjem ali upnikom, če so po vrednotenju v skladu s členom 20(5) utrpeli večjo izgubo, kot bi jo utrpeli glede na vrednotenje v skladu s členom 20(16) v primeru prenehanja po običajnem insolvenčnem postopku;

zagotovitev prispevka instituciji v postopku reševanja namesto odpisa ali konverzije obveznosti nekaterih upnikov, če se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov in sprejme odločitev o izvzetju določenih upnikov iz okvira instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5);

izvajanje katere koli kombinacije ukrepov iz točk (a) do (f).

je bilo dovolj pozornosti namenjene gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pri uporabi sklada, predvsem potrebi po zmanjšanju uporabe sklada;

je bila ocena pomoči sklada učinkovita in natančna.

delovanje EMR, njegova stroškovna učinkovitost in vpliv njegovih dejavnosti reševanja na interese Unije kot celote ter na povezanost in celovitost notranjega trga finančnih storitev, vključno z morebitnimi učinki mehanizma na strukturo nacionalnih bančnih sistemov v Uniji v primerjavi z drugimi bančnimi sistemi, pa tudi učinkovitost sodelovanja in sporazumov o izmenjavi informacij znotraj EMR, med EMR in EMN ter med EMR ter nacionalnimi organi za reševanje, pristojnimi organi in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, zlasti pri oceni, ali:

učinkovitost ureditev neodvisnosti in odgovornosti;

sodelovanje med odborom in EBA;

sodelovanje med odborom in nacionalnimi organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah ter vpliv EMR na te države članice, pa tudi sodelovanje med odborom in ustreznimi organi tretjih držav, kot je opredeljeno v členu 2(1)(90) Direktive 2014/59/EU;

potreba po sprejetju korakov za uskladitev insolvenčnih postopkov propadlih institucij.

lahko Komisija, dokler predsednik ne začne opravljati svojih nalog po njegovem imenovanju s strani Sveta v skladu s členom 56, določi uradnika Komisije, ki deluje kot začasni predsednik ter opravlja naloge, dodeljene predsedniku;

z odstopanjem od člena 50(1)(l) in do sprejetja odločitve iz člena 50(3) začasni predsednik izvaja pooblastila pristojnega organa za imenovanja;

lahko Komisija odboru nudi pomoč, zlasti z napotitvijo uradnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti agencije pod odgovornostjo začasnega predsednika ali predsednika.