EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02014R0806-20220812

Consolidated text: Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/806/2022-08-12

02014R0806 — SL — 12.08.2022 — 003.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. julija 2014

o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010

(UL L 225 30.7.2014, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2019/877 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2019

  L 150

226

7.6.2019

►M2

UREDBA (EU) 2019/2033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019

  L 314

1

5.12.2019

►M3

UREDBA (EU) 2021/23 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2020

  L 22

1

22.1.2021


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 154, 12.6.2019, str.  48 (806/2014)




▼B

UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. julija 2014

o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010



DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila in enotni postopek za reševanje subjektov iz člena 2 s sedežem v sodelujočih državah članicah iz člena 4.

Ta enotna pravila in ta enotni postopek izvaja enotni odbor za reševanje, ustanovljen v skladu s členom 42 (v nadaljnjem besedilu: odbor), skupaj s Svetom in Komisijo ter nacionalnimi organi za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje (EMR), ustanovljenega s to uredbo. EMR je podprt z enotnim skladom za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad).

Uporaba sklada je vezana na začetek veljavnosti sporazuma med sodelujočimi državami članicami (v nadaljnjem besedilu: sporazum) o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni, v sklad, ter o postopnem združevanju različnih sredstev, zbranih na nacionalni ravni, ki se dodelijo nacionalnim razdelkom sklada.

Člen 2

Področje uporabe

►M3  1. ◄   

Ta uredba se uporablja za naslednje subjekte:

(a) 

kreditne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic;

(b) 

nadrejene družbe, vključno s finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so predmet konsolidiranega nadzora, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(c) 

investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v eni od sodelujočih držav članic, kadar so zajete pod konsolidiran nadzor nadrejene družbe, ki ga izvaja ECB v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

▼M3

2.  
Ta direktiva se ne uporablja za subjekte, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012.

▼B

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„pristojni nacionalni organ“ pomeni vsak pristojni nacionalni organ, kot je opredeljen v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(2) 

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(2)(i) Uredbe (EU) št. 1093/2010;

(3) 

„nacionalni organ za reševanje“ pomeni organ, ki ga določi sodelujoča država članica v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU;

(4) 

„zadevni nacionalni organ za reševanje“ pomeni nacionalni organ za reševanje sodelujoče države članice, v kateri ima sedež subjekt ali subjekt skupine;

(5) 

„pogoji za reševanje“ pomeni pogoje iz člena 18(1);

(6) 

„načrt reševanja“ pomeni načrt, izdelan v skladu s členom 8 ali 9;

(7) 

„načrt reševanja skupine“ pomeni načrt za reševanje skupine, izdelan v skladu s členoma 8 in 9;

(8) 

„cilji reševanja“ pomeni cilje iz člena 14;

(9) 

„instrument za reševanje“ pomeni instrument za reševanje iz člena 22(2);

(10) 

„ukrep za reševanje“ pomeni odločitev, da se subjekt iz člena 2 začne reševati na podlagi člena 18, uporabo instrumenta za reševanje ali izvajanje enega ali več pooblastil za reševanje;

(11) 

„krite vloge“ pomeni vloge, kot so opredeljene v členu 2(1)(5) Direktive 2014/49/EU;

(12) 

„upravičene vloge“ pomeni upravičene vloge, kot so opredeljene v členu 2(1)(4) Direktive 2014/49/EU;

(13) 

„institucija“ pomeni kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, ki ga zajema konsolidirani nadzor v skladu s členom 2(c);

(14) 

„institucija v postopku reševanja“ pomeni subjekt iz člena 2, v zvezi s katerim se izvaja ukrep za reševanje;

(15) 

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1)(26) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(16) 

„finančni holding“ pomeni finančni holding, kot je opredeljena v členu 4(1)(20) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(17) 

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 4(1)(21) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(18) 

„EU nadrejeni finančni holding“ pomeni EU nadrejeni finančni holding, kot je opredeljen v členu 4(1)(31) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(19) 

„EU nadrejena institucija“ pomeni EU nadrejeno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1)(29) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(20) 

„nadrejena družba“ pomeni nadrejeno družbo, kot je opredeljena v členu 4(1)(15)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼M1

(21) 

„podrejena družba“ pomeni podrejeno družbo, kot je opredeljena v točki (16) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in za namen uporabe člena 8, člena 10(10), členov 12 do 12k, 21 in 53 te uredbe za skupine v postopku reševanja iz točke (b) točke (24b) tega odstavka po potrebi vključuje kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ in njihove podrejene družbe, pri čemer se upošteva, kako takšne skupine v postopku reševanja izpolnjujejo člen 12f(3) te uredbe;

(21a) 

„pomembna podrejena družba“ pomeni pomembno podrejeno družbo, kot je opredeljena v točki (135) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼B

(22) 

„podružnica“ pomeni podružnico, kot je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(23) 

„skupina“ pomeni nadrejeno družbo in njene podrejene družbe, ki so subjekti iz člena 2;

(24) 

„čezmejna skupina“ pomeni skupino, ki vključuje subjekte iz člena 2, ki imajo sedež v več kot eni sodelujoči državi članici;

▼M1

(24a) 

„subjekt v postopku reševanja“ pomeni pravno osebo s sedežem v sodelujoči državi članici, ki jo odbor v skladu s členom 8 opredeli kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje;

(24b) 

„skupina v postopku reševanja“ pomeni:

(a) 

subjekt v postopku reševanja skupaj z njegovimi podrejenimi družbami, ki niso:

(i) 

same subjekti v postopku reševanja;

(ii) 

podrejene družbe drugih subjektov v postopku reševanja ali

(iii) 

subjekti s sedežem v tretji državi, ki niso vključeni v skupino v postopku reševanja v skladu z načrtom reševanja, in njihove podrejene družbe ali

(b) 

kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ, ko je vsaj ena od teh kreditnih institucij ali centralni organ subjekt v postopku reševanja, in njihove podrejene družbe;

(24c) 

„globalna sistemsko pomembna institucija“ ali „GSPI“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, kot je opredeljena v točki 133 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼B

(25) 

„konsolidirani položaj“ pomeni osnovo konsolidiranega položaja, kot je opredeljen v členu 4(1)(47) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(26) 

„konsolidacijski nadzornik“ pomeni konsolidacijskega nadzornika, kot je opredeljen v členu 4(1)(41) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(27) 

„organ za reševanje, pristojen na ravni skupine“ pomeni organ za reševanje v sodelujoči državi članici, v kateri ima sedež institucija ali nadrejena družba, ki je pod konsolidacijskim nadzorom na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU;

(28) 

„institucionalna shema za zaščito vlog“ pomeni ureditev, ki izpolnjuje zahteve iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(29) 

„izredna javna finančna podpora“ pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ali katero koli drugo javno finančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, ki je namenjena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali kapitalske ustreznosti subjekta iz člena 2 te uredbe ali skupine, katere del je ta subjekt;

(30) 

„instrument prodaje poslovanja“ pomeni mehanizem, s katerim organ za reševanje izvede prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na kupca, ki ni premostitvena institucija, v skladu s členom 24;

(31) 

„instrument premostitvene institucije“ pomeni mehanizem za prenos lastniških instrumentov, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na premostitveno institucijo v skladu s členom 25;

(32) 

„instrument izločitve sredstev“ pomeni mehanizem za izvedbo prenosa sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja na nosilec upravljanja sredstev v skladu s členom 26;

(33) 

„instrument za reševanje s sredstvi upnikov“ pomeni mehanizem za izvajanje pooblastila za odpis in konverzijo v zvezi z obveznostmi institucije v postopku reševanja v skladu s členom 27;

(34) 

„razpoložljiva finančna sredstva“ pomeni denarna sredstva, vloge, sredstva in nepreklicne zaveze za plačilo, ki so na voljo skladu za namene iz člena 76(1);

(35) 

„ciljna raven“ pomeni znesek razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih je treba zbrati v skladu s členom 69(1);

(36) 

„sporazum“ pomeni sporazum o prenosu prispevkov v sklad in njihovi vzajemnosti;

(37) 

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje od datuma začetka uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 99(2) in (6), do trenutka, ko sklad doseže ciljno raven, ali do 1. januarja 2024, kar od tega je prej;

(38) 

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 4(1)(50) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(39) 

„dolžniški instrument“ pomeni obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali priznavajo dolg, in instrumente ki dajejo pravice do pridobivanja dolžniških instrumentov;

(40) 

„kapital“ pomeni kapital, kot je opredeljen v členu 4(1)(118) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(41) 

„kapitalske zahteve“ pomeni zahteve iz členov 92 do 98 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(42) 

„prenehanje“ pomeni unovčenje sredstev subjekta iz člena 2;

(43) 

„izvedeni finančni instrument“ pomeni izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(44) 

„pooblastila za odpis in konverzijo“ pomeni pooblastila iz člena 21;

(45) 

„instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 28(1) do (4), člena 29(1) do (5) ali člena 31(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼M1

(45a) 

„navaden lastniški temeljni kapital“ pomeni navaden lastniški temeljni kapital, kot je izračunan v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 575/2013;

▼B

(46) 

„instrumenti dodatnega temeljnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 52(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(47) 

„instrumenti dodatnega kapitala“ pomeni kapitalske instrumente ali podrejena posojila, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 63 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(48) 

„skupni znesek“ pomeni skupni znesek s katerim je organ za reševanje ocenil, da se ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ odpišejo ali konvertirajo v skladu s členom 27(13);

▼M1

(49) 

„obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov,“ pomeni obveznosti in kapitalske instrumente, ki niso kvalificirani kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega kapitala subjekta iz člena 2 in ki niso izključeni iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3);

▼M1

(49a) 

„kvalificirane obveznosti“ pomeni obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki izpolnjujejo, kakor je primerno, pogoje iz člena 12c ali točke (a) člena 12g(2) te uredbe, in instrumente dodatnega kapitala, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) člena 72a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(49b) 

„podrejeni kvalificirani instrumenti“ pomeni instrumente, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, razen odstavkov 3 do 5 člena 72b navedene uredbe;

▼B

(50) 

„sistem jamstva za vloge“ pomeni sistem jamstva za vloge vpeljan in uradno priznan s strani države članice na podlagi člena 4 Direktive 2014/49/EU;

(51) 

„zadevni kapitalski instrumenti“ pomeni instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala;

(52) 

„krita obveznica“ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(53) 

„vlagatelj“ pomeni vlagatelja, kot je opredeljen v členu 2(1)(6) Direktive 2014/49/EU;

(54) 

„investitor“ pomeni vlagatelja v smislu člena 1(4) Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

▼M1

(55) 

„zahteva po skupnem blažilniku“ pomeni zahtevo po skupnem blažilniku, kot je opredeljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU.

▼B

2.  
Če ni ustrezne opredelitve pojma v odstavku 1 tega člena, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2014/59/EU. Če ni ustrezne opredelitve pojma v odstavku 1 tega člena ali v členu 2 Direktive 2014/59/EU, se uporabijo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2013/36/EU.

Člen 4

Sodelujoče države članice

1.  
Sodelujoče države članice v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 se razumejo kot sodelujoče države članice za namene te uredbe.
2.  
Kadar se tesno sodelovanje med državo članico in ECB začasno ali dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, se ta uredba od datuma začetka uporabe odločitve o začasni ali dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja ne uporablja več za subjekte s sedežem v tej državi članici.
3.  
V primeru, da se tesno sodelovanje države članice, katere valuta ni euro, z ECB dokončno prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, odbor ob soglasju te države članice v treh mesecih po datumu sprejetja odločitve o dokončni prekinitvi tesnega sodelovanja določi načine za povračilo prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v sklad, in morebitne druge veljavne pogoje.

Povračila vključujejo del razdelka zadevne države članice, ki ni postal vzajemen. Če med prehodnim obdobjem, kot je določeno v sporazumu, povračila ne-vzajemnega dela ne zadostujejo za financiranje vzpostavitve nacionalne sheme financiranja v zadevni državi članici v skladu z Direktivo 2014/59/EU, povračila vključujejo tudi celoten del razdelka te države članice, ki je postal vzajemen v skladu s sporazumom, ali njegov del, po prehodnem obdobju pa celoto ali del prispevkov, ki jih je zadevna država članica prenesla v času tesnega sodelovanja, in sicer v znesku, ki zadostuje za financiranje navedene nacionalne sheme financiranja.

Pri ocenjevanju zneska finančnih sredstev, ki ga je treba povrniti iz vzajemnega dela oziroma po prehodnem obdobju iz sklada, se upoštevajo naslednja dodatna merila:

(a) 

kako je bila izvedena dokončna prekinitev tesnega sodelovanja z ECB, ali je bila prostovoljna v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ali ne;

(b) 

obstoj ukrepov za reševanje, ki so v teku na datum dokončne prekinitve;

(c) 

gospodarski cikel države članice, ki jo zadeva dokončna prekinitev.

Povračila se porazdelijo v omejenem obdobju, ki je sorazmerno s časom trajanja tesnega sodelovanja. Delež finančnih sredstev zadevne države članice, ki je bil iz sklada uporabljen za ukrepe za reševanje med obdobjem tesnega sodelovanja, se odšteje od povračila.

4.  
Ta uredba se še naprej uporablja za postopke reševanja, ki so na datum začetka uporabe odločitve iz odstavka 2 v teku.

Člen 5

Povezava z Direktivo 2014/59/EU in veljavnim nacionalnim pravom

1.  
Kadar odbor v skladu s to uredbo opravlja naloge in izvaja pooblastila, ki jih mora v skladu z Direktivo 2014/59/EU opravljati ali izvajati nacionalni organ za reševanje, se za uporabo te uredbe in Direktive 2014/59/EU šteje, da je odbor zadevni nacionalni organ za reševanje ali – v primeru čezmejnega reševanja skupine – zadevni nacionalni organ za reševanje, pristojen na ravni skupine.
2.  
Odbor, Svet in Komisija ter, kadar je to ustrezno, nacionalni organi za reševanje, sprejmejo odločitve ob upoštevanju zadevnega prava Unije, zlasti pa vseh zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, vključno z akti iz členov 290 in 291 PDEU, ter v skladu z njim.

Za odbor, Svet in Komisijo veljajo zavezujoči regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih je pripravil EBA in sprejela Komisija v skladu s členi 10 do 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter smernice in priporočila, ki jih je EBA izdal na podlagi člena 16 navedene uredbe. Na vsak način si prizadevajo za spoštovanje smernic in priporočil EBA, ki se nanašajo na takšne nalog, kakršne morajo opravljati ti organi. Kadar ne spoštujejo ali ne nameravajo spoštovati teh smernic ali priporočil, se o tem v skladu s členom 16(3) navedene uredbe obvesti EBA. Odbor, Svet in Komisija sodelujejo z EBA pri izvajanju členov 25 in 30 navedene uredbe. Za odbor prav tako veljajo odločitve EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, kadar so take odločitve predvidene v Direktivi 2014/59/EU.

Člen 6

Splošna načela

1.  
Noben ukrep, predlog ali politika odbora, Sveta, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje ne diskriminira subjektov, imetnikov vlog, investitorjev ali drugih upnikov s sedežem v Uniji na podlagi njihovega državljanstva ali kraja poslovanja.
2.  
Pri sprejemanju ukrepov, predlogov ali politik odbora, Sveta, Komisije ali nacionalnega organa za reševanje v okviru EMR se v celoti in z dolžno skrbnostjo upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.
3.  

Pri odločanju ali ukrepanju, ki lahko vpliva na več kot eno državo članico, in zlasti pri sprejemanju odločitev glede skupin, ki imajo sedež v dveh ali več državah članicah, se ustrezno upoštevajo cilji reševanja iz člena 14 ter vsi naslednji dejavniki:

(a) 

interesi držav članic, v katerih skupina posluje, in zlasti vpliv vsake odločitve, ukrepanja ali neukrepanja na finančno stabilnost, fiskalne vire, gospodarstvo, sheme financiranja, sistem jamstva za vloge ali odškodninsko shemo za investitorje katere koli od teh držav članic in na sklad;

(b) 

cilj uravnoteženja interesov različnih udeleženih držav članic in izogibanja neupravičenim predsodkom ali neupravičeni zaščiti interesov države članice;

(c) 

potreba po zmanjšanju negativnega učinka na kateri koli del skupine, katere član je subjekt iz člena 2, ki je predmet reševanja.

4.  
Pri sprejemanju odločitev ali ukrepov, zlasti glede subjektov ali skupin, ki imajo sedež tako v sodelujoči državi članici kot v nesodelujoči državi članici, se upoštevajo možni negativni učinki na nesodelujoče države članice, vključno s subjekti, ki imajo sedež v teh državah članicah.
5.  
Odbor, Svet in Komisija uravnotežijo dejavnike iz odstavka 3 s cilji reševanja iz člena 14, kakor je to primerno glede na naravo in okoliščine posameznega primera, ter spoštujejo odločitve, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 107 PDEU in členom 19 te uredbe.
6.  
Odločitve ali ukrepi odbora, Sveta ali Komisije ne zahtevajo od držav članic, da zagotovijo izredno javno finančno podporo, niti ne posegajo v proračunsko suverenost in v fiskalne obveznosti držav članic.
7.  
Kadar odbor sprejme odločitev, ki se nanaša na nacionalni organ za reševanje, ima nacionalni organ za reševanje pravico podrobneje določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Taka podrobnejša določitev je v skladu z zadevno odločitvijo odbora.

Člen 7

Razdelitev nalog v okviru EMR

1.  
Odbor je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje EMR.
2.  

Ob upoštevanju določb iz člena 31(1) je odbor odgovoren za pripravo načrtov reševanja in za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z reševanjem za:

(a) 

subjekte iz člena 2, ki niso del skupine, in za skupine:

(i) 

ki v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 štejejo za pomembne ali

(ii) 

za katere se je ECB v skladu s členom 6(5)(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013 odločila, da bo sama neposredno izvajala vsa zadevna pooblastila, ter

(b) 

druge čezmejne skupine.

3.  

V zvezi s subjekti in skupinami, razen tistih iz odstavka 2, nacionalni organi za reševanje brez poseganja v odgovornosti odbora za naloge, ki mu jih nalaga ta uredba, opravljajo in so odgovorni za naslednje naloge:

(a) 

sprejemanje načrtov reševanja in izvajanje ocene rešljivosti v skladu s členoma 8 in 10 ter postopkom iz člena 9;

(b) 

sprejemanje ukrepov pri zgodnjem posredovanju v skladu s členom 13(3);

(c) 

uporabo poenostavljenih obveznosti glede priprave načrta reševanja ali opustitev teh obveznosti v skladu s členom 11;

▼M1

(d) 

določanje ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členi 12 do 12k;

▼B

(e) 

sprejemanje odločitev o reševanju in uporabo instrumentov za reševanje iz te uredbe, v skladu z ustreznimi postopki in zaščitnimi ukrepi, pod pogojem, da ukrepi za reševanje ne zahtevajo uporabe sklada in se financirajo izključno z instrumenti iz členov 21 in 24 do 27 in/ali s sistemom jamstva za vloge v skladu s členom 79, ter s postopkom iz člena 31;

(f) 

odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov na podlagi člena 21 v skladu s postopkom iz člena 31.

Če je ukrep za reševanje zahteva uporabo sklada, odbor sprejme shemo za reševanje.

Nacionalni organi za reševanje pri sprejemanju odločitve o reševanju upoštevajo načrte reševanja iz člena 9 in jim sledijo, razen če ob upoštevanju okoliščin primera ocenijo, da bi cilje reševanja učinkoviteje dosegli z ukrepi, ki niso določeni v načrtu reševanja.

Nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog iz tega odstavka uporabljajo ustrezne določbe iz te uredbe. Vsa sklicevanja na odbor v členu 5(2), členu 6(5), členu 8(6), (8), (12) in (13), členu 10(1) do (10), členih 11 do 14, členu 15(1), (2) in (3), členu 16, prvem pododstavku člena 18(1), členu 18(2) in (6), členu 20, členu 21(1) do (7), drugem pododstavku člena 21(8), členu 21(9) in (10), členu 22(1), (3) in (6), členih 23 in 24, členu 25(3), členu 27(1) do (15), drugem stavku drugega pododstavka, tretjem pododstavku, prvem, tretjem in četrtem stavku četrtega pododstavka člena 27(16) ter členu 32, se berejo kot sklicevanja na nacionalne organe za reševanj v zvezi s skupinami in subjekti iz prvega pododstavka tega odstavka. V ta namen nacionalni organi za reševanje pooblastila, ki so bila nanje prenesena na podlagi nacionalnega prava, ki prenaša Direktivo 2014/59/EU, izvajajo v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu.

Nacionalni organi za reševanje obvestijo odbor o ukrepih iz tega odstavka, ki jih je treba sprejeti, in se pri sprejemanju teh ukrepov tesno usklajujejo z odborom.

Nacionalni organi za reševanje odboru predložijo načrte reševanja iz člena 9 ter vse posodobitve, katerim priložijo obrazloženo oceno rešljivosti zadevnega subjekta ali zadevne skupine v skladu s členom 10.

4.  

Kadar je to potrebno zaradi zagotovitve dosledne uporabe visokih standardov za reševanje na podlagi te uredbe, odbor lahko:

(a) 

po prejetju uradnega obvestila nacionalnega organa za reševanje o ukrepu na podlagi odstavka 3 tega člena v skladu s členom 31(1), v ustreznem času in ob upoštevanju nujnosti okoliščin izda opozorilo zadevnem nacionalnemu organu za reševanje, kadar odbor meni, da osnutek odločitve v zvezi s subjektom ali skupino iz odstavka 3 tega člena ni v skladu s to uredbo ali z njegovimi splošnimi navodili iz člena 31(1)(a);

(b) 

na svojo pobudo po posvetovanju z zadevnim nacionalnim organom za reševanje ali na zahtevo zadevnega nacionalnega organa za reševanje kadar koli, zlasti pa če njegovo opozorilo iz točke (a) ni bilo primerno upoštevano, odloči, da bo vsa ustrezna pooblastila na podlagi te uredbe izvajal neposredno tudi glede vseh subjektov ali skupin iz odstavka 3 tega člena.

5.  
Ne glede na odstavek 3 tega člena se lahko sodelujoče države članice odločijo, da odbor izvaja vsa ustrezna pooblastila in obveznosti, ki mu jih nalaga ta uredba v zvezi s subjekti in s skupinami – razen tistih iz odstavka 2 –, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. V tem primeru se odstavka 3 in 4 tega člena, člen 9, člen 12(2) in člen 31(1) ne uporabljajo. Države članice, ki nameravajo uporabiti to možnost, o tem ustrezno uradno obvestijo odbor in Komisijo. To uradno obvestilo začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.



DEL II

POSEBNE DOLOČBE



NASLOV I

FUNKCIJE V OKVIRU EMR IN POSTOPKOVNA PRAVILA



POGLAVJE 1

Načrtovanje reševanja

Člen 8

Načrti reševanja, ki jih pripravi odbor

1.  
Odbor pripravi in sprejme načrte reševanja za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov.
2.  
Odbor pripravi načrte reševanja po posvetovanju z ECB ali z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje, vključno z organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, sodelujočih držav članic, v katerih imajo subjekti sedež in z organi za reševanje nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice, v kolikor so ti relevantni za pomembno podružnico. V ta namen lahko odbor od nacionalnih organov za reševanje zahteva, da pripravijo in mu predložijo osnutke načrtov reševanja, od organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine pa, da pripravi in mu predloži osnutek načrta reševanja skupine.
3.  
Da bi odbor zagotovil učinkovito in dosledno uporabo tega člena, pripravi smernice in na nacionalne organe za reševanje naslovi navodila za pripravo osnutkov načrtov reševanja in osnutkov načrtov reševanja skupine v zvezi s specifičnimi subjekti ali skupinami.
4.  
Za namene odstavka 1 tega člena nacionalni organi za reševanje predložijo odboru vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje načrtov reševanja, kakor so jih pridobili v skladu s členom 11 in členom 13(1) Direktive 2014/59/EU, brez poseganja v poglavje 5 tega naslova.

▼M1

5.  
V načrtu reševanja so določene možnosti glede uporabe instrumentov za reševanje in glede izvajanja pooblastil za reševanje iz te uredbe za subjekte iz odstavka 1.

▼B

6.  
►M1  V načrtu reševanja so navedeni ukrepi za reševanje, ki jih odbor lahko sprejme, kadar subjekt iz odstavka 1 izpolnjuje pogoje za reševanje.

Informacije iz točke (a) odstavka 9 se razkrijejo zadevnemu subjektu. ◄

Pri pripravi in posodabljanju načrta reševanja odbor ugotovi morebitne bistvene ovire za reševanje ter, kadar je potrebno in sorazmerno, navede ustrezne ukrepe za njihovo odpravo v skladu s členom 10.

V načrtu reševanja so upoštevani ustrezni scenariji, vključno s tem, da je propad lahko specifičen za družbo ali da se lahko zgodi v času splošne finančne nestabilnosti ali dogodkov na ravni celotnega sistema.

Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:

(a) 

izredne javne finančne podpore razen uporabe sklada, ustanovljenega v skladu s členom 67;

(b) 

nujne likvidnostne pomoči centralne banke ali

(c) 

likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

7.  
Načrt reševanja vključuje analizo, kako in kdaj bi lahko institucija zaprosila za posojilo centralne banke v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu, in navaja tista sredstva, ki bi bila verjetno priznana kot zavarovanje s premoženjem.
8.  
Odbor lahko od institucij zahteva pomoč pri pripravi in posodobitvi načrtov.
9.  

Načrt reševanja za vsak subjekt vsebuje, skupaj s količinsko opredelitvijo, kadar je to ustrezno in mogoče:

(a) 

povzetek ključnih elementov načrta;

(b) 

povzetek bistvenih sprememb institucije, ki so se zgodile po tem, ko so bile nazadnje predložene informacije o reševanju;

(c) 

prikaz, kako bi bili lahko kritične funkcije in glavna poslovna področja zakonito in ekonomsko ločeni od drugih funkcij v zadostnem obsegu, da bi se zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje v primeru propada institucije;

(d) 

oceno časovnega okvira za izvršitev vseh bistvenih vidikov načrta;

(e) 

podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 10;

(f) 

opis vseh ukrepov, ki se zahtevajo v skladu s členom 10(7) za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost, ugotovljenih na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 10;

(g) 

opis postopkov za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev institucije;

(h) 

podroben opis dogovorov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, zahtevane v skladu s členom 11 Direktive 2014/59/EU, posodobljene in da so vedno na voljo organom za reševanje;

(i) 

obrazložitev, kako bi se lahko financirale možnosti reševanja, ne da bi se pri tem predvidelo kar koli od naslednjega:

(i) 

katera koli izredna javna finančna podpora razen uporabe sklada, ustanovljenega v skladu s členom 67;

(ii) 

nujna likvidnostna pomoč centralne banke ali

(iii) 

likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere;

(j) 

podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile v skladu z različnimi mogočimi scenariji, in ustrezni časovni okviri;

(k) 

opis kritičnih soodvisnosti;

(l) 

opis možnosti za ohranjanje dostopa do plačil in klirinških storitev ter druge infrastrukture in oceno prenosljivosti pozicij stranke;

(m) 

analizo vpliva načrta na zaposlene v instituciji, vključno z oceno vseh povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z uslužbenci med procesom reševanja, pri čemer se upoštevajo nacionalni sistemi za dialog s socialnimi partnerji, kadar je ustrezno;

(n) 

načrt za obveščanje medijev in javnosti;

▼M1

(o) 

zahteve iz členov 12f in 12g ter rok za dosego te ravni v skladu s členom 12k;

(p) 

če odbor uporablja člen 12c(4), (5) ali (7), časovni okvir, v katerem mora subjekt v postopku reševanja izpolniti zahteve v skladu s členom 12k;

▼B

(q) 

opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov institucije;

(r) 

kadar je ustrezno, vsakršno mnenje, ki ga izrazi institucija glede načrta reševanja.

▼M1

10.  

Načrti reševanja skupine vključujejo načrt reševanja skupine iz odstavka 1, ki jo vodi nadrejena družba v Uniji s sedežem v sodelujoči državi članici, v njih pa se opredelijo ukrepi, ki se sprejmejo glede:

(a) 

nadrejene družbe v Uniji;

(b) 

podrejenih družb, ki so del skupine in ki imajo sedež v Uniji;

(c) 

subjektov iz točke (b) člena 2 ter

(d) 

v skladu s členom 33 podrejenih družb, ki so del skupine in ki imajo sedež zunaj Unije.

V skladu z ukrepi iz prvega pododstavka se v načrtu reševanja za vsako skupino opredelijo subjekti v postopku reševanja in skupine v postopku reševanja.

▼B

11.  

V načrtu reševanja skupine:

▼M1

(a) 

so določeni ukrepi za reševanje, ki jih je za subjekte v postopku reševanja treba sprejeti v scenarijih iz odstavka 6, ter posledice teh ukrepov za reševanje v zvezi z drugimi subjekti v skupini, nadrejeno družbo in podrejenimi institucijami iz odstavka 1;

(aa) 

kadar skupina iz odstavka 1 vključuje več kot eno skupino v postopku reševanja, so določeni ukrepi za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja iz vsake skupine v postopku reševanja ter posledice teh ukrepov za:

(i) 

druge subjekte v skupini, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja;

(ii) 

druge skupine v postopku reševanja;

(b) 

je preučeno, v kakšnem obsegu bi se lahko instrumenti in pooblastila za reševanje usklajeno uporabljali oziroma izvajali v zvezi s subjekti v postopku reševanja s sedežem v Uniji, vključno z ukrepi tretje osebe za olajšanje nakupa skupine kot celote, ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvaja več subjektov v skupini, ali posebnih subjektov v skupini ali skupin v postopku reševanja, ter so opredeljene kakršne koli morebitne ovire za usklajeno reševanje;

▼B

(c) 

je podroben opis ocene rešljivosti, izvedene v skladu s členom 10;

(d) 

kadar skupina vključuje subjekte, ustanovljene v tretjih državah, so opredeljeni primerni dogovori za sodelovanje in usklajevanje z zadevnimi organi teh tretjih držav ter posledice za reševanje znotraj Unije;

(e) 

so opredeljeni ukrepi – vključno s pravnim in gospodarskim ločevanjem posameznih funkcij ali poslovnih področij –, ki so potrebni za reševanje skupine, če so za to izpolnjeni pogoji;

(f) 

je opredeljeno, kako bi se lahko financirali ukrepi za reševanje skupine, in so – če bi bil potreben sklad in sheme financiranja iz nesodelujočih držav članic, vzpostavljene v skladu s členom 100 Direktive 2014/59/EU – določena načela za delitev odgovornosti za takšno financiranje med viri financiranja v različnih sodelujočih in nesodelujočih državah članicah. Načrt ne predvideva ničesar od naslednjega:

(i) 

nobene izredne javne finančne podpore, razen uporabe sklada, vzpostavljenega v skladu s členom 67 te uredbe, in shem financiranja iz nesodelujočih držav članic, vzpostavljenih v skladu s členom 100 Direktive 2014/59/EU;

(ii) 

nobene nujne likvidnostne pomoči centralne banke ali

(iii) 

nobene likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

Ta načela se določijo na podlagi pravičnih in uravnoteženih meril, upoštevajo pa zlasti člen 107(5) Direktive 2014/59/EU in učinek na finančno stabilnost v vseh zadevnih državah članicah.

Načrt reševanja skupine ne sme imeti nesorazmernega vpliva na nobeno državo članico.

12.  
Odbor določi datum, do katerega se pripravijo prvi načrti reševanja. Načrti reševanja in načrti reševanja skupine se pregledujejo in po potrebi posodabljajo vsaj enkrat letno ter po vsaki bistveni spremembi pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja subjekta ali – v primeru načrtov reševanja skupine – skupine, vključno s katerim koli subjektom v skupini, ki bi lahko bistveno vplivala na učinkovitost načrta ali na drug način zahtevala spremembo načrta reševanja.

Za namen pregledovanja ali posodabljanja načrtov reševanja iz prvega pododstavka institucije, ECB ali pristojni nacionalni organi odboru nemudoma sporočijo vsako spremembo, zaradi katere je potreben takšen pregled ali takšna posodobitev načrta reševanja.

▼M1

Pregled iz prvega pododstavka tega odstavka se opravi po izvedbi ukrepov za reševanje ali izvajanju pooblastil iz člena 21.

Pri določanju rokov iz točk (o) in (p) odstavka 9 tega člena v okoliščinah iz tretjega pododstavka tega odstavka odbor upošteva rok za izpolnitev zahteve iz člena 104b Direktive 2013/36/EU.

▼B

13.  
Odbor pošlje načrte reševanja in morebitne spremembe teh načrtov ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

Člen 9

Načrti reševanja, ki jih pripravijo nacionalni organi za reševanje

1.  
Nacionalni organi za reševanje v skladu s členom 8(5) do (13) pripravijo in sprejmejo načrte reševanja za subjekte in za skupine, ki niso tisti iz člena 7(2), (4)(b) in (5).
2.  
Nacionalni organi za reševanje pripravijo načrte reševanja po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje sodelujočih in nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice, v kolikor so ti relevantni za pomembne podružnice.

Člen 10

Ocena rešljivosti

1.  

Odbor pri pripravi in posodabljanju načrtov reševanja v skladu s členom 8 po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, v katerih so pomembne podružnice, če je to relevantno za pomembno podružnico, oceni, v kolikšnem obsegu so institucije in skupine rešljive, pri čemer ni predvideno nič od naslednjega:

(a) 

nobena izredna javna finančna podpora razen uporabe sklada, ustanovljenega v skladu s členom 67;

(b) 

nobena nujna likvidnostna pomoč centralne banke ali

(c) 

nobena likvidnostna pomoč centralne banke, dodeljena na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

2.  
ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru predloži načrt sanacije ali načrt sanacije skupine. Odbor preuči načrt sanacije in v njem opredeli ukrepe, ki bi lahko škodljivo vplivali na reševanje institucije ali skupine, in v zvezi s tem oblikuje priporočila za ECB ali pristojni nacionalni organ.
3.  
Pri pripravi načrta reševanja, odbor oceni, v kolikšni meri je takšen subjekt rešljiv v skladu s to uredbo. Subjekt velja za rešljivega, če je izvedljivo in verjetno, da ga odbor bodisi likvidira po običajnem insolvenčnem postopku ali reši z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri tem pa, kolikor je mogoče, prepreči vse resne negativne posledice za finančne sisteme države članice, v kateri se subjekt nahaja, ali drugih držav članic ali Unije, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter si prizadeva zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij subjekta.

Kadar institucija velja za nerešljivo, odbor o tem pravočasno obvesti EBA.

▼M1

4.  
Skupina velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da odbor likvidira subjekte v skupini v okviru običajnih insolvenčnih postopkov ali da jih reši z uporabo instrumentov za reševanje in z izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja te skupine, pri čemer se v čim večji meri preprečijo vse resne negativne posledice za finančne sisteme držav članic, v katerih se subjekti v skupini nahajajo, ali drugih držav članic ali Unije, vključno s širšo finančno nestabilnostjo ali sistemskimi dogodki, ter se prizadeva zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij subjektov v skupini, bodisi z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi.

Če odbor meni, da je skupina nerešljiva, odbor o tem pravočasno obvesti EBA.

Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, odbor v skladu s tem členom oceni rešljivost vsake skupine v postopku reševanja.

Ocena iz prvega pododstavka se opravi poleg ocene rešljivosti celotne skupine.

▼B

5.  
Za namene odstavkov 3, 4 in 10 resne negativne posledice za finančni sistem ali grožnja za finančno stabilnost pomeni situacijo, ko je finančni sistem dejansko ali potencialno izpostavljen motnji, ki lahko povzroči finančne težave in s tem resno ogrozi pravilno delovanje, učinkovitost in celovitost notranjega trga, gospodarstva ali finančnega sistema ene ali več držav članic. Pri ugotavljanju resnih negativnih posledic odbor upošteva ustrezna opozorila in priporočila ESRB in ustrezna merila, ki jih je oblikoval EBA za opredelitev in merjenje sistemskega tveganja.
6.  
Za namene ocene iz tega člena odbor preuči zadeve iz oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU.
7.  
Če odbor na podlagi ocene rešljivosti za družbo ali skupino, izvedene v skladu z odstavkom 3 ali 4, po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, ugotovi, da obstajajo znatne ovire za rešljivost navedenega subjekta ali skupine, v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi poročilo, naslovljeno na institucijo ali nadrejeno družbo, v katerem analizira znatne ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in za izvajanje pooblastil za reševanje. V tem poročilu se obravnava vpliv na poslovni model institucije ter priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju odbora potrebni ali ustrezni za odpravo teh ovir v skladu z odstavkom 10.
8.  
O poročilu se uradno obvesti tudi pristojne organe in organe za reševanje iz nesodelujočih držav članic, v katerih se nahajajo pomembne podružnice institucij, ki niso del skupine. V njem so vključeni razlogi za zadevno oceno ali ugotovitev in je navedeno, kako navedena ocena ali ugotovitev izpolnjuje zahtevo glede sorazmerne uporabe iz člena 6.
9.  
Subjekt ali nadrejena družba v štirih mesecih po datumu prejema poročila odboru predlaga možne ukrepe, s katerimi bi se lahko obravnavale ali odpravile znatne ovire, ugotovljene v poročilu. Odbor pristojnim organom, EBA in, kadar se pomembne podružnice institucij, ki niso del skupine, nahajajo v nesodelujoči državi članici, organom za reševanje teh držav članic sporoči vse ukrepe, ki jih predlaga subjekt ali nadrejena družba.

▼M1

V dveh tednih od datuma prejema poročila, pripravljenega v skladu z odstavkom 7 tega člena, subjekt odboru predlaga možne ukrepe in časovni okvir za njihovo izvajanje, da se zagotovi, da bo on ali nadrejena družba izpolnjevala zahteve iz člena 12f ali 12g in zahtevo po skupnem blažilniku, kadar je bistvena ovira za rešljivost posledica enega od naslednjih:

(i) 

dejstva, da subjekt zahtevo po skupnem blažilniku izpolnjuje, kadar se ta upošteva poleg posameznih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 141a(1) Direktive 2013/36/EU, vendar ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe, če je izračunana v skladu s točko (a) člena 12a(2) te uredbe, ali

(ii) 

dejstva, da subjekt ne izpolnjuje zahtev iz členov 92a in 494 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe.

Pri predlaganju časovnega okvira za izvajanje ukrepov iz drugega pododstavka subjekt upošteva razloge za bistveno oviro. Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, oceni, ali ti ukrepi učinkovito obravnavajo ali odpravljajo zadevno bistveno oviro.

▼B

10.  
Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi oceni, ali ukrepi iz odstavka 9 učinkovito zmanjšujejo ali odpravljajo bistvene zadevne ovire. Če ukrepi, ki jih predlaga zadevni subjekt ali nadrejena družba, ne zmanjšajo ali odpravijo učinkovito ovir za rešljivost, odbor po posvetovanju s pristojnimi organi ter po potrebi z imenovanim makrobonitetnim organom sprejme odločitev, v kateri navede, da predlagani ukrepi ne zmanjšujejo ali odpravljajo učinkovito ovir za rešljivost, in nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije, nadrejene družbe ali katere koli podrejene družbe zadevne skupine zahtevajo, da izvede kateri koli ukrep iz odstavka 11.

Pri določanju nadomestnih ukrepov odbor dokaže, da z ukrepi, ki jih je predlagala institucija, ne bi bilo mogoče odpraviti ovir za rešljivost, in da so predlagani nadomestni ukrepi pri odpravljanju teh ovir sorazmerni. Odbor upošteva grožnjo za finančno stabilnost, ki jo predstavljajo te ovire za rešljivost, in učinek ukrepov na poslovanje institucije, njeno stabilnost in zmožnost prispevanja h gospodarstvu, na notranji trg za finančne storitve in na finančno stabilnost v drugih državah članicah in Uniji kot celoti.

Odbor upošteva tudi potrebo po preprečevanju učinka na zadevno institucijo ali skupino, ki bi presegal potrebno za odpravo ovire za rešljivost ali bi bil nesorazmeren s tem.

11.  

Odbor za namen odstavka 10 po potrebi nacionalnim organom za reševanje naroči, naj sprejmejo katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a) 

zahtevajo od subjekta, da pregleda sporazume o financiranju znotraj skupine oziroma preveri odsotnost teh sporazumov, ali pripravi sporazume o opravljanju storitev (znotraj skupine ali s tretjimi osebami), ki obsegajo zagotavljanje kritičnih funkcij;

(b) 

zahtevajo od subjekta, da omeji svoje največje izpostavljenosti na posamični in skupni ravni;

(c) 

uvedejo zahteve glede zagotavljanja specifičnih ali običajnih dodatnih informacij, ki so potrebne za namene reševanja;

(d) 

zahtevajo od subjekta, da odsvoji določena sredstva;

(e) 

zahtevajo od subjekta, da omeji ali preneha opravljati posamezne obstoječe dejavnosti ali da omeji posebne predlagane dejavnosti;

(f) 

omejijo ali preprečijo razvoj novih ali obstoječih poslovnih področij ali prodajo novih ali obstoječih produktov;

(g) 

zahtevajo spremembe pravnih ali operativnih struktur subjekta ali katerega koli subjekta v skupini, ki je posredno ali neposredno pod njihovim nadzorom, da bi se zmanjšala zapletenost ter s tem zagotovila možnost pravne in operativne ločitve kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;

(h) 

zahtevajo od subjekta, da ustanovi nadrejen finančni holding v državi članici ali nadrejen finančni holding v Uniji;

(i) 

zahtevajo od subjekta, da izda ►C1  kvalificirane obveznosti ◄ za izpolnitev zahtev iz ►M1  členov 12f in 12g ◄ ;

(j) 

zahtevajo od subjekta, da sprejme ukrepe za izpolnitev zahtev iz ►M1  členov 12f in 12g ◄ , med drugim da se zlasti poskusi ponovno pogajati glede ►C1  kvalificiranih obveznosti ◄ , instrumenta dodatnega temeljnega kapitala ali instrumenta dodatnega kapitala, ki ga je izdal, da se zagotovi, da je vsaka odločitev odbora o odpisu ali konverziji te obveznosti ali instrumenta v skladu z zakonodajo tiste jurisdikcije, ki ureja to obveznost ali instrument;

▼M1

(k) 

zahtevajo od subjekta, da predloži načrt za ponovno vzpostavitev izpolnjevanja zahtev iz členov 12f in 12g te uredbe, izraženih kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter, kadar je ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in zahtev iz člena 12f ali 12g te uredbe, izraženih kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz členov 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(l) 

z namenom zagotoviti, da bodo stalno izpolnjene zahteve iz člena 12f ali 12g, zahtevajo od subjekta, da spremeni profil zapadlosti:

(i) 

kapitalskih instrumentov, potem ko pridobi soglasje pristojnih organov, vključno od ECB, in

(ii) 

kvalificiranih obveznosti iz člena 12c in točke (a) člena 12g(2).

▼B

Kadar je ustrezno, nacionalni organi za reševanje neposredno sprejmejo ukrepe iz točk (a) do (j) prvega pododstavka.

12.  
Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29.
13.  

Odločitev, sprejeta v skladu z odstavkoma 10 in 11, izpolnjuje naslednji zahtevi:

(a) 

vključuje ustrezno utemeljitev zadevne ocene ali ugotovitve;

(b) 

navaja, kako ocena ali ugotovitev izpolnjuje zahtevo glede sorazmerne uporabe iz odstavka 10.

▼M1

Člen 10a

Pooblastilo za prepoved nekaterih razdelitev

1.  

Kadar je subjekt v položaju, da zahtevo po skupnem blažilniku izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg posameznih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 141a(1) Direktive 2013/36/EU, vendar je ne izpolnjuje, ko se ta upošteva poleg zahtev iz členov 12d in 12e te uredbe, kadar je izračunana v skladu s točko (a) člena 12a(2) te uredbe, ima odbor pooblastilo v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, da subjektu prepove, da razdeli znesek, ki je večji od maksimalnega zneska za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (M-MDA), izračunanega v skladu z odstavkom 4 tega člena, in sicer tako, da:

(a) 

razdeli dobiček v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;

(b) 

določi obveznost za plačilo variabilnih prejemkov ali posebnih pokojninskih ugodnosti ali za plačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt ni izpolnjeval zahtev po skupnem blažilniku, ali

(c) 

izvršuje plačila, povezana z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.

Kadar je subjekt v položaju iz prvega pododstavka, o tem nemudoma uradno obvesti nacionalni organ za reševanje in odbor.

2.  

V primeru iz odstavka 1 odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, kadar je ustrezno, tudi z ECB, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali naj izvaja pooblastilo iz odstavka 1, pri čemer upošteva vse naslednje elemente:

(a) 

razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve ter vpliv tega na rešljivost;

(b) 

razvoj finančnega položaja subjekta in verjetnost, da bi ta v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz točke (a) člena 18(1);

(c) 

možnost, da bo lahko subjekt v razumnem času zagotovil izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1;

(d) 

kadar subjekt ni zmožen nadomestiti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz členov 72b in 72c Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 12c ali člena 12g(2) te uredbe, če je ta nezmožnost omejena na posamezni primer ali pa je posledica motenj na trgu;

(e) 

ali je izvajanje pooblastila iz odstavka 1, ob upoštevanju njegovega morebitnega vpliva na pogoje financiranja zadevnega subjekta in njegovo rešljivost, najbolj primerno in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta.

Odbor oceno o tem, ali naj izvaja pooblastilo iz odstavka 1, ponovi vsaj enkrat mesečno, vse dokler je subjekt v položaju iz odstavka 1.

3.  

Če odbor ugotovi, da je subjekt devet mesecev zatem, ko je odboru uradno sporočil, da se je znašel v položaju iz odstavka 1, še vedno v tem položaju, po posvetovanju s pristojnimi organi, kadar je ustrezno, tudi z ECB, izvede pooblastilo iz odstavka 1, razen kadar na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:

(a) 

neizpolnjevanje zahteve je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;

(b) 

motnja iz točke (a) ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;

(c) 

zaprtje trga iz točke (b) je ugotovljeno ne le v primeru zadevnega subjekta, temveč tudi za več drugih subjektov;

(d) 

zaradi motnje iz točke (a) zadevni subjekt ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki bi zadostovali za odpravo neizpolnjevanja zahteve, ali

(e) 

izvajanje pooblastila iz odstavka 1 povzroči negativne učinke prelitja za del bančnega sektorja, ti pa utegnejo ogroziti finančno stabilnost.

Kadar se uporabi izjema iz prvega pododstavka, odbor o svoji odločitvi uradno obvesti pristojne organe, kadar je ustrezno, tudi ECB, in svojo oceno pisno pojasni.

Odbor vsak mesec ponovno oceni, ali se uporabi izjema iz prvega pododstavka.

4.  
M-MDA se izračuna tako, da se vsota, izračunana v skladu z odstavkom 5, pomnoži s faktorjem, določenim v skladu z odstavkom 6. M-MDA se zmanjša za morebitni znesek, ki izhaja iz katerega koli od ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1.
5.  

V vsoti, ki se pomnoži v skladu z odstavkom 4, so zajeti:

(a) 

morebitni dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali plačilo, ki izhaja iz ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena,

čemur se prištejejo

(b) 

morebitni čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali plačilo, ki izhaja iz ukrepov iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 tega člena,

od česar se odštejejo

(c) 

zneski, ki bi se plačali v obliki davka, če bi se postavki iz točk (a) in (b) tega odstavka zadržali.

6.  

Faktor iz odstavka 4 se določi na naslednji način:

(a) 

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v prvi (to je najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;

(b) 

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;

(c) 

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;

(d) 

kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 ter členov 12d in 12e te uredbe, ki so izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, spada v četrti (to je najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.

Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:

image

image

pri čemer „Qn“ = zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.

▼B

Člen 11

Poenostavljene obveznosti za določene institucije

1.  
Odbor lahko na lastno pobudo, po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje, ali na podlagi predloga nacionalnega organa za reševanje uporabi poenostavljene obveznosti v zvezi s pripravo načrtov reševanja iz člena 8 ali lahko opusti obveznost priprave teh načrtov v skladu z odstavki 3 do 9 tega člena.
2.  
Nacionalni organi za reševanje lahko odboru predlagajo, da uporabi poenostavljene obveznosti za institucije ali skupine v skladu z odstavkoma 3 in 4 ali opusti obveznost priprave načrtov reševanja v skladu z odstavkom 7. Navedeni predlog je utemeljen in podprt z vso ustrezno dokumentacijo.
3.  
Odbor po prejemu predloga o uporabi poenostavljenih obveznosti v skladu z odstavkom 2 tega člena ali na lastno pobudo oceni zadevno institucijo ali skupino in uporabi poenostavljene obveznosti, če propad institucije ali skupine verjetno ne bo imel resnih negativnih posledic za finančne sisteme ali ne bo ogrozil finančne stabilnosti v smislu člena 10(5).

Za te namene odbor upošteva:

(a) 

naravo poslovanja institucije ali skupine, njeno delniško strukturo, pravno obliko, profil tveganja, velikost in pravni status ter povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost njenih dejavnosti;

(b) 

njeno vključenost v institucionalno shemo za zaščito vlog ali drug sistem vzajemne solidarnosti iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c) 

vsako opravljanje investicijskih storitev ali poslov, kot so opredeljeni v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), in

(d) 

ali je verjetno, da bi njen propad in posledično prenehanje v okviru običajnega insolvenčnega postopka znatno negativno vplivala na finančne trge, na druge institucije, na pogoje financiranja ali na širše gospodarstvo.

Odbor opravi oceno iz prvega pododstavka po posvetovanju, kadar je to ustrezno, z nacionalnim makrobonitetnim organom in z ESRB, kadar je to ustrezno.

4.  

Pri uporabi poenostavljenih obveznosti odbor določi:

(a) 

vsebino in podrobnosti načrtov reševanja iz člena 8;

(b) 

datum, do katerega se pripravijo začetni načrti reševanja, ter pogostost njihovega posodabljanja, ki je lahko nižja od pogostosti iz člena 8(12);

(c) 

vsebino in podrobnosti informacij, ki se zahtevajo od institucij, kot je navedeno v členu 8(9) te uredbe in oddelku B Priloge k Direktivi 2014/59/EU;

(d) 

stopnjo podrobnosti za oceno rešljivosti iz člena 10 te uredbe in oddelka C Priloge k Direktivi 2014/59/EU.

5.  
Uporaba poenostavljenih obveznosti sama po sebi ne vpliva na pristojnosti odbora v zvezi s sprejemanjem ukrepov za reševanje.
6.  
Kadar se uporabijo poenostavljene obveznosti, odbor kadar koli naloži polne, nepoenostavljene obveznosti, če katera koli od okoliščin, ki je upravičevala poenostavljene obveznosti, ne obstaja več.
7.  
Ko odbor prejme predlog o opustitvi obveznosti priprave načrtov reševanja v skladu z odstavkom 2 tega člena ali ko ravna na lastno pobudo, brez poseganja v člena 9 in 31 opusti v skladu z odstavkom 3 tega člena obveznost priprave načrtov reševanja za institucije, ki so povezane s centralnima organom in v celoti ali delno izvzete iz bonitetnih zahtev po nacionalnem pravu v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar se v skladu s prvim pododstavkom odobri opustitev, se obveznost priprave načrta reševanja uporablja na konsolidirani osnovi za centralni organ in z njim povezane institucije v smislu člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013. V ta namen vsa sklicevanja na skupino v tem poglavju vključujejo centralni organ in z njim povezane institucije v smislu člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter njihove podrejene družbe, vsa sklicevanja na nadrejene družbe ali institucije, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU, pa vključujejo centralni organ.

8.  
Za institucije, ki jih v skladu s členom 6(4) Uredbe (EU) št. 1024/2013 neposredno nadzoruje ECB, ali institucije, ki predstavljajo pomemben delež finančnega sistema sodelujoče države članice, se pripravijo individualni načrti reševanja.

Za namene tega odstavka se šteje, da dejavnosti institucije predstavljajo pomemben delež finančnega sistema te sodelujoče države članice, kadar:

(a) 

skupna vrednost njenih sredstev presega 30 000 000 000 EUR ali

(b) 

delež njenih skupnih sredstev v BDP države članice, v kateri ima sedež, presega 20 %, razen če skupna vrednost njenih sredstev ne dosega 5 000 000 000 EUR.

9.  
Kadar nacionalni organ za reševanje, ki je predlagal uporabo poenostavljenih obveznosti ali odobritev opustitve v skladu z odstavkom 2, meni, da je treba odločitev o uporabi poenostavljenih obveznosti ali odobritvi opustitve umakniti, o tem poda predlog odboru. V tem primeru odbor sprejme odločitev o predlaganem umiku, pri čemer v celoti upošteva utemeljitev umika, ki jo predloži nacionalni organ za reševanje v luči dejavnikov ali okoliščin iz odstavka 3 ali odstavkov 7 in 8.
10.  
Odbor obvesti EBA o uporabi tega člena.

▼M1

Člen 12

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

1.  
Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz členov 12a do 12i, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jih morajo subjekti in skupine iz člena 7(2) ter subjekti in skupine iz točke (b) člena 7(4) in 7(5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, vedno izpolnjevati.
2.  
Subjekti iz odstavka 1, vključno s subjekti, ki so del skupin, sporočijo informacije v skladu s členom 45i(1), (2) in (4) Direktive 2014/59/EU nacionalnemu organu za reševanje sodelujoče države članice, v kateri imajo sedež.

Nacionalni organ za reševanje informacije iz prvega pododstavka brez odlašanja posreduje odboru.

3.  
Pri pripravi načrtov reševanja v skladu s členom 9 nacionalni organi za reševanje po posvetovanju s pristojnimi organi določijo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz členov 12a do 12i, ob upoštevanju pooblastil za odpis in konverzijo, ki jih morajo subjekti iz člena 7(3) vedno izpolnjevati. V zvezi s tem se uporablja postopek iz člena 31.
4.  
Odbor vsako določitev iz odstavka 1 tega člena opravi vzporedno s pripravo in vzdrževanjem načrtov reševanja v skladu s členom 8.
5.  
Odbor o določitvi obvesti nacionalne organe za reševanje. Nacionalni organi za reševanje izvajajo navodila odbora v skladu s členom 29. Odbor zahteva, da nacionalni organi za reševanje preverijo in zagotovijo, da subjekti in skupine vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 1 tega člena.
6.  
Odbor obvesti ECB in EBA o zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jih je določil za vsako posamezni subjekt in skupino v skladu z odstavkom 1.
7.  
Da se zagotovi učinkovita in usklajena uporaba tega člena, odbor izda smernice in na nacionalne organe za reševanje naslovi navodila v zvezi s posebnimi subjekti ali skupinami.

Člen 12a

Uporaba in izračun minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

1.  
Odbor in nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da subjekti iz člena 12(1) in (3) vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, in sicer v skladu s tem členom in členi 12b do 12i, kadar ti to zahtevajo.
2.  

Zahteva iz odstavka 1 tega člena se izračuna kot znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 12d(3), (4) ali (6), kot je ustrezno, ter se izrazi kot odstotek:

(a) 

zneska skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter

(b) 

mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013.

▼M2

3.  

V skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) se sklicevanje na člen 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 v tej uredbi v zvezi s kapitalskimi zahtevami na posamični podlagi investicijskih podjetij iz točke (c) člena 2 te uredbe, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033, razlagajo na naslednji način:

(a) 

sklicevanje na točko (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz te uredbe se nanaša na člen 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(b) 

sklicevanje na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju iz te uredbe se nanaša na veljavno zahtevo iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pomnoženo z 12,5.

V skladu s členom 65 Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) se sklicevanje v tej uredbi na člen 104a Direktive 2013/36/EU v zvezi z dodatnimi kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz točke (c) člena 2 te uredbe, ki niso investicijska podjetja iz člena 1(2) ali (5) Uredbe (EU) 2019/2033, razlaga kot sklicevanje na člen 40 Direktive (EU) 2019/2034.

▼M1

Člen 12b

Izvzetje iz minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

1.  

Ne glede na člen 12a odbor izvzame iz zahteve, določene v členu 12a(1) hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami in ki v skladu z nacionalnim pravom ne smejo sprejemati vlog, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

navedene institucije bodo prenehale po nacionalnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, ki so določeni za te institucije in se izvajajo v skladu s členom 38, 40 ali 42 Direktive 2014/59/EU, ter

(b) 

postopki iz točke (a) zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, kadar je ustrezno, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja.

2.  
Institucije, ki so izvzete iz zahteve iz člena 12(1), niso del konsolidacije iz člena 12f(1).

Člen 12c

Kvalificirane obveznosti za subjekte v postopku reševanja

1.  

Obveznosti se v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja vključijo le, kadar izpolnjujejo pogoje iz naslednjih členov Uredbe (EU) št. 575/2013:

(a) 

člena 72a;

(b) 

člena 72b, razen točke (d) odstavka 2, ter

(c) 

člena 72c.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka so kvalificirane obveznosti, kadar se ta uredba nanaša na zahteve iz člena 92a ali člena 92b Uredbe (EU) št. 575/2013, za namene navedenih členov kvalificirane obveznosti, kot so opredeljene v členu 72k navedene uredbe in določene v skladu s poglavjem 5a naslova I dela 2 navedene uredbe.

2.  

Obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so strukturirani vrednostni papirji, in ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka odstavka 1, razen točke l člena 72a(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti vključijo le, kadar je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

(a) 

znesek glavnice obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, je v času izdaje znan, je fiksen ali se povečuje in nanj ne vpliva značilnost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, pri čemer se lahko skupni znesek obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, vključno z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, dnevno vrednoti po cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu za enakovreden instrument brez kreditnega tveganja v skladu s členoma 104 in 105 Uredbe (EU) št. 575/2013, ali

(b) 

dolžniški instrument vključuje pogodbeno določilo, ki določa, da je vrednost v primerih insolventnosti izdajatelja in reševanja izdajatelja fiksna ali se povečuje ter da ni večja od prvotno plačanega zneska obveznosti.

Za dolžniške instrumente iz prvega pododstavka, vključno z njihovimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ne velja sporazum o pobotu, za njihovo vrednotenje pa se ne uporablja člen 49(3) Direktive 2014/59/EU.

V znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti se vključi samo tisti del obveznosti iz prvega pododstavka, ki ustreza znesku glavnice iz točke (a) navedenega pododstavka ali fiksnemu oziroma rastočemu znesku iz točke (b) navedenega pododstavka.

3.  

Kadar podrejena družba s sedežem v Uniji izda obveznosti obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, in je ta podrejena družba del iste skupine v postopku reševanja kot subjekt v postopku reševanja, so te obveznosti vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti tega subjekta v postopku reševanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

te obveznosti so izdane v skladu s točko (a) člena 12g(2);

(b) 

izvedba pooblastila za odpis ali konverzijo v zvezi s temi obveznostmi v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

(c) 

te obveznosti ne presegajo zneska, ki ga dobimo, ko odštejemo:

(i) 

vsoto obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitala, izdanega v skladu s točko (b) člena 12g(2) od

(ii) 

zneska, ki se zahteva v skladu s členom 12g(1).

4.  

Brez poseganja v minimalno zahtevo iz člena 12d(4) ali točko (a) člena 12e(1) odbor na lastno pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje zagotovi, da subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI ali za katere velja člen 12d(4) ali (5), del zahteve iz člena 12f, ki ustreza 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov, ali obveznosti iz odstavka 3 tega člena. Odbor lahko dovoli, da subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI ali za katere velja člen 12d(4) ali (5), z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz odstavka 3 tega člena izpolnijo raven zahteve, ki je nižja od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, vendar višja od zneska, pridobljenega z uporabo formule (1 – (X1/X2)) × 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 72b(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer glede na zmanjšanje, ki je mogoče na podlagi člena 72b(3) navedene uredbe, velja:

X1 = 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter
X2 = vsota 18 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, in zneska zahteve po skupnem blažilniku.

Kadar zaradi uporabe prvega pododstavka tega odstavka za subjekte v postopku reševanja, za katere velja člen 12d(4), nastane zahteva, ki presega 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, odbor za zadevni subjekt v postopku reševanja del zahteve iz člena 12f, ki se mora izpolniti z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali z obveznosti iz odstavka 3 tega člena, omeji na znesek, ki je enak 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, če je odbor ocenil, da:

(a) 

dostop do sklada v načrtu reševanja ni obravnavan kot možnost za reševanje tega subjekta v postopku reševanja in

(b) 

kadar se ne uporabi točka (a), zahteva iz člena 12f omogoča temu subjektu v postopku reševanja izpolnitev zahteve iz člena 27(7).

Pri opravljanju ocene iz drugega pododstavka odbor tudi upošteva tveganje nesorazmernega vpliva na poslovni model zadevnega subjekta v postopku reševanja.

Za subjekte v postopku reševanja, za katere velja člen 12d(5), se drugi pododstavek tega odstavka ne uporablja.

5.  

Odbor lahko na lastno pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje odloči, da subjekti v postopku reševanja, ki niso GSPI in za katere ne velja člen 12d(4) ali (5), del zahteve iz člena 12f do 8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, in do zneska formule iz odstavka 7 tega člena, če je ta višji, izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz odstavka 3 tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

nepodrejene obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena imajo v nacionalnem prednostnem vrstnem redu upnikov v okviru insolventnosti enak položaj kot nekatere obveznosti, ki so v skladu s členom 27(3) ali (5) izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo;

(b) 

obstaja tveganje, da bodo upniki, katerih terjatve izhajajo iz nepodrejenih obveznosti, zaradi načrtovane uporabe pooblastil za odpis in konverzijo nepodrejenih obveznosti, ki niso izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo v skladu s členom 27(3) ali (5), v zvezi z navedenimi obveznostmi utrpeli večje izgube, kot bi jih v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih;

(c) 

znesek kapitala in drugih podrejenih obveznosti ne presega zneska, potrebnega za zagotovitev, da upniki iz točke (b) ne utrpijo večjih izgub od tistih, ki bi jih utrpeli v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih.

Kadar odbor ugotovi, da v razredu obveznosti, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znesek obveznosti, ki so izključene ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo v skladu s členom 27(3) ali (5), skupaj predstavlja več kot 10 % navedenega razreda, odbor oceni tveganje iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka.

6.  
Za namene odstavkov 4, 5 in 7 se izpeljane obveznosti vključijo v skupne obveznosti, če so v celoti priznane pravice nasprotne stranke do pobota.

Kapital subjekta v postopku reševanja, ki se uporabi za izpolnitev zahteve po skupnem blažilniku, je primeren za izpolnitev zahtev iz odstavkov 4, 5 in 7.

7.  

Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena lahko odbor določi, da subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI ali za katere velja člen 12d(4) ali (5) te uredbe, zahtevo iz člena 12f te uredbe izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz odstavka 3 tega člena, kolikor vsota tega kapitala, instrumentov in obveznosti zaradi obveznosti subjekta v postopku reševanja, da izpolni zahtevo po skupnem blažilniku in zahteve iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 12d(4) in člena 12f te uredbe, ne presega višjega od naslednjih zneskov:

(a) 

8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, ali

(b) 

zneska, ki se izračuna z uporabo formule A × 2 + B × 2 + C, pri čemer so A, B in C naslednji zneski:

A = znesek, ki izhaja iz zahteve iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

B = znesek, ki izhaja iz zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU;

C = znesek, ki izhaja iz zahteve po skupnem blažilniku.

8.  
Odbor lahko pooblastilo iz odstavka 7 tega člena izvaja v zvezi s subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI ali za katere velja člen 12d(4) ali (5) in ki izpolnjujejo enega od pogojev iz drugega pododstavka tega odstavka, do meje 30 % skupnega števila vseh subjektov v postopku reševanja, ki so GSPI ali za katere velja člen 12d(4) ali (5) in za katere odbor določi zahtevo iz člena 12f.

Pogoji, ki jih upošteva odbor, so naslednji:

(a) 

v predhodni oceni rešljivosti so bile ugotovljene bistvene ovire za rešljivost in:

(i) 

po uporabi ukrepov iz člena 10(11) v časovnem okviru, ki ga zahteva odbor, niso bili sprejeti popravni ukrepi ali

(ii) 

ugotovljenih bistvenih ovir ni mogoče odpraviti z uporabo katerega od ukrepov iz člena 10(11), izvedbo pooblastila iz odstavka 7 tega člena pa bi deloma ali v celoti izravnala negativen vpliv bistvenih ovir za rešljivost,

(b) 

odbor meni, da sta izvedljivost in verodostojnost preferenčne strategije reševanja subjekta v postopku reševanja omejeni, pri čemer upošteva velikost subjekta in njegovo povezanost, naravo, obseg, tveganje in zapletenost njegovih dejavnosti ter njegov pravni status in delniško strukturo, ali

(c) 

zahteva iz člena 104a Direktive 2013/36/EU odraža dejstvo, da subjekt v postopku reševanja, ki je GSPI ali za katerega velja člen 12d(4) ali (5) te uredbe, spada med 20 % institucij z največjim tveganjem, za katere odbor določi zahtevo iz člena 12a(1) te uredbe.

Za namene določanja odstotkov iz prvega in drugega pododstavka odbor izračunano število zaokroži na najbližje celo število.

9.  
Potem ko se odbor posvetuje s pristojnimi organi, vključno z ECB, sprejme odločitve iz odstavka 5 ali 7.

Odbor pri sprejemanju teh odločitev upošteva tudi:

(a) 

globino trga za kapitalske instrumente in podrejene kvalificirane instrumente subjekta v postopku reševanja ceno takšnih instrumentov, kadar obstajajo, in čas, ki je potreben za izvršitev poslov, s katerimi se zagotovi spoštovanje odločitve;

(b) 

znesek instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, katerih preostala zapadlost je manj kot eno leto od datuma odločitve, da se zahteve iz odstavkov 5 in 7 tega člena kvantitativno prilagodijo;

(c) 

razpoložljivost in znesek instrumentov, ki izpolnjujejo vse pogoje iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, razen točke (d) člena 72b(2) navedene uredbe;

(d) 

ali je znesek obveznosti, ki so izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo v skladu s členom 27(3) ali (5) in bi bile v običajnih insolvenčnih postopkih razvrščene enako kot najvišje razvrščene kvalificirane obveznosti ali za njimi, bistven v primerjavi s kapitalom in s kvalificiranimi obveznostmi subjekta v postopku reševanja. Kadar znesek izključenih obveznosti ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja, velja izključeni znesek za neznatnega. Nad tem pragom odbor oceni, ali so izključene obveznosti znatne;

(e) 

poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja ter njegovo stabilnost in zmožnost prispevanja h gospodarstvu ter

(f) 

vpliv morebitnih stroškov prestrukturiranja na dokapitalizacijo subjekta v postopku reševanja.

Člen 12d

Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

1.  

Odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, določi zahtevo iz člena 12a(1) na podlagi naslednjih meril:

(a) 

potrebe po zagotovitvi, da se lahko skupina v postopku reševanja reši z uporabo instrumentov za reševanje za subjekt v postopku reševanja, vključno z instrumentom za reševanje s sredstvi upnikov, kadar je to primerno, na način, ki zagotavlja izpolnitev ciljev reševanja;

(b) 

potrebe po zagotovitvi, kadar je to ustrezno, da imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki so institucije ali subjekti iz člena 12(1) in (3), vendar niso subjekti v postopku reševanja, zadosten kapital in kvalificirane obveznosti za zagotovitev, da bi se lahko v primeru uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov oziroma pooblastil za odpis in konverzijo v zvezi z njimi pokrile izgube, količnik skupnega kapitala in, kakor je ustrezno, količnik finančnega vzvoda zadevnih subjektov pa bi se lahko ponovno vzpostavila na potrebno raven, ki navedenim subjektom omogoča nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

(c) 

potrebe po zagotovitvi, da ima subjekt v postopku reševanja, če je v načrtu reševanja predvideno, da se lahko določeni razredi kvalificiranih obveznosti izključijo iz reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) te uredbe ali se v okviru delnega prenosa v celoti prenesejo na prejemnika, zadosten kapital in druge kvalificirane obveznosti, da bi se pokrile izgube, količnik skupnega kapitala in, kakor je ustrezno, njegov količnik finančnega vzvoda pa bi se lahko ponovno vrnila na potrebno raven, ki bi zadevnemu subjektu omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja in nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

(d) 

velikosti, poslovnega modela, modela financiranja in profila tveganja subjekta;

(e) 

obsega negativnih vplivov, ki bi jih propad subjekta imel na finančno stabilnost, vključno prek širjenja negativnih vplivov na druge institucije ali subjekte zaradi medsebojne povezanosti subjekta s temi drugimi institucijami ali subjekti ali preostalim finančnim sistemom.

2.  

Kadar je v načrtu reševanja določeno, da je treba v skladu z zadevnim scenarijem iz člena 8(6) sprejeti ukrep za reševanje ali izvajati pooblastilo za odpis in konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21, je zahteva iz člena 12a(1) enaka znesku, ki zadostuje za zagotovitev naslednjega:

(a) 

izgube, za katere se pričakuje, da jih bo utrpel subjekt, se v celoti pokrijejo („pokrivanje izgub“);

(b) 

subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki so institucije ali subjekti iz člena 12(1) ali (3), vendar niso subjekti v postopku reševanja, se dokapitalizirajo do ravni, potrebne za to, da lahko še naprej izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja in izvajajo dejavnosti, za katere imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, Direktivo 2014/65/EU ali enakovrednim zakonodajnim aktom za ustrezno obdobje, ki ne presega enega leta (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija).

Kadar je v načrtu reševanja določeno, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku ali drugem enakovrednem nacionalnem postopku, odbor oceni, ali je upravičeno, da se zahteva iz člena 12a(1) za navedeni subjekt omeji tako, da ne presega zneska, ki zadostuje za pokritje izgub v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

Odbor pri oceni zlasti ovrednoti omejitev iz drugega pododstavka glede morebitnega vpliva na finančno stabilnost in tveganje za širjenje negativnih posledic po finančnem sistemu.

3.  

Za subjekte v postopku reševanja je znesek iz prvega pododstavka odstavka 2 naslednji:

(a) 

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (a) člena 12a(2), vsota:

(i) 

zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki veljajo za subjekt v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, in

(ii) 

zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahtevo iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki velja zanjo, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje, ter

(b) 

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (b) člena 12a(2), vsota:

(i) 

zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi za subjekt v postopku reševanja glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, ter

(ii) 

zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje.

Za namen točke (a) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (a) prvega pododstavka tega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.

Za namene točke (b) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (b) prvega pododstavka tega odstavka, deljen z mero skupne izpostavljenosti.

Odbor pri določitvi posamične zahteve iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka upošteva zahteve iz člena 27(7).

Odbor pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz prejšnjih pododstavkov:

(a) 

uporabi zadnje sporočene vrednosti relevantnega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov za reševanje, določenih v načrtu reševanja, in

(b) 

po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, znesek, ki ustreza veljavni zahtevi iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za subjekt v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije reševanja.

Odbor ima možnost, da zahtevo iz točke (a)(ii) prvega pododstavka zviša za ustrezen znesek, ki je potreben za zagotovitev, da subjekt v ustreznem obdobju po reševanju, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.

Kadar se uporablja šesti pododstavek tega odstavka, je znesek iz navedenega pododstavka enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se uporablja po uporabi instrumentov za reševanje, zmanjšani za znesek iz točke (a) točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU.

Znesek iz šestega pododstavka tega odstavka se prilagodi navzdol, če odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da bo nižji znesek zadostoval, da se po izvedbi strategije reševanja ohrani zaupanje trga ter zagotovi, da institucija ali subjekt iz člena 12(1) še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sklada, v skladu s členom 27(7) in členom 76(3). Ta znesek se prilagodi navzgor, če odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da institucija ali subjekt iz člena 12(1) še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sklada, v skladu s členom 27(7) in členom 76(3).

4.  

Za subjekte v postopku reševanja, za katere ne velja člen 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki so del skupine v postopku reševanja, katerih skupna sredstva presegajo 100 milijard EUR, je raven zahteve iz odstavka 3 tega člena vsaj enaka:

(a) 

13,5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (a) člena 12a(2), in

(b) 

5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (b) člena 12a(2).

Z odstopanjem od člena 12c subjekti v postopku reševanja iz prvega pododstavka tega odstavka raven zahteve iz prvega pododstavka tega odstavka, ki je enaka 13,5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (a) člena 12a(2), in 5 %, kadar se izračuna v skladu s točko (b) člena 12a(2), izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz člena 12c(3) te uredbe.

5.  
Odbor na zahtevo nacionalnega organa za reševanje, pristojnega za subjekt v postopku reševanja, zahteve iz odstavka 4 tega člena uporabi za subjekt v postopku reševanja, za katerega ne velja člen 92a Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je del skupine v postopku reševanja, katere skupna sredstva so nižja od 100 milijard EUR, in za katerega se lahko po oceni nacionalnega organa za reševanje razumno pričakuje, da bi njegov propad pomenil sistemsko tveganje.

Nacionalni organ za reševanje pri sprejemanju odločitve, ali bo vložil zahtevo iz prvega pododstavka tega odstavka, upošteva:

(a) 

razširjenost vlog in odsotnost dolžniških instrumentov v modelu financiranja;

(b) 

v kakšnem obsegu je omejen dostop do kapitalskih trgov za kvalificirane obveznosti;

(c) 

v kakšnem obsegu je subjekt v postopku reševanja odvisen od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, da bi bila izpolnjena zahteva iz člena 12f.

V primeru, da zahteva na podlagi prvega pododstavka tega odstavka ni podana, to ne posega v kakršno koli odločitev odbora na podlagi člena 12c(5).

6.  

Za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, je znesek iz prvega pododstavka odstavka 2 naslednji:

(a) 

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (a) člena 12a(2), vsota:

(i) 

zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki veljajo za subjekt, ter

(ii) 

zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko subjekt znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in zahtevo iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki veljata zanj, po izvedbi pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 te uredbe ali po reševanju skupine v postopku reševanja; ter

(b) 

za namene izračuna zahteve iz člena 12a(1), v skladu s točko (b) člena 12a(2), vsota:

(i) 

zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki velja zanj, ter

(ii) 

zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu omogoča, da znova vzpostavi skladnost z zahtevo po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki velja zanj, po izvedbi pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 te uredbe ali po reševanju skupine v postopku reševanja.

Za namene točke (a) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (a) prvega pododstavka tega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.

Za namene točke (b) člena 12a(2) se zahteva iz člena 12a(1) izrazi v odstotkih kot znesek, izračunan v skladu s točko (b) prvega pododstavka tega odstavka, deljen z mero skupne izpostavljenosti.

Odbor pri določitvi posamične zahteve iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka upošteva zahteve iz člena 27(7).

Odbor pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz prejšnjih pododstavkov:

(a) 

uporabi zadnje sporočene vrednosti relevantnega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti, prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov, določenih v načrtu reševanja, in

(b) 

po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, znesek, ki ustreza veljavni zahtevi iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za zadevni subjekt po izvedbi pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 te uredbe ali po reševanju skupine v postopku reševanja.

Odbor ima možnost, da zahtevo iz točke (a)(ii) prvega pododstavka tega odstavka zviša za ustrezen znesek, ki je potreben za zagotovitev, da subjekt v ustreznem obdobju po izvedbi pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.

Kadar se uporablja šesti pododstavek tega odstavka, je znesek iz tega pododstavka enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se uporablja po izvedbi pooblastil iz člena 21 te uredbe ali po reševanju skupine v postopku reševanja, zmanjšani za znesek iz točke (a) točke (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU.

Znesek iz šestega pododstavka tega odstavka se prilagodi navzdol, če odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da nižji znesek zadostuje za to, da se po izvedbi pooblastila iz člena 21 ali po reševanju skupine v postopku reševanja zagotovi zaupanje trga ter poskrbi, da institucija ali subjekt iz člena 12(1) še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sklada, v skladu s členom 27(7) in členom 76(3). Ta znesek se prilagodi navzgor, če odbor po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da institucija ali subjekt iz člena 12(1) še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sklada, v skladu s členom 27(7) in členom 76(3).

7.  

Kadar odbor za določene razrede kvalificiranih obveznosti oceni, da se lahko razumno pričakuje, da bodo na podlagi člena 27(5) v celoti ali delno izključeni iz reševanja s sredstvi upnikov ali da bi se lahko v okviru delnega prenosa v celoti prenesli na prejemnika, se zahteva iz člena 12a(1) izpolni z uporabo kapitala ali drugih kvalificiranih obveznosti, ki zadostujejo za:

(a) 

pokritje zneska izključenih obveznosti, opredeljenih v skladu s členom 27(5);

(b) 

zagotovitev izpolnitve pogojev iz odstavka 2.

8.  
Vsaka odločitev odbora, da naloži minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi tega člena, vsebuje obrazložitev, vključno s celovito oceno elementov iz odstavkov 2 do 7 tega člena, ter jo odbor brez odlašanja pregleda, da se upoštevajo morebitne spremembe v zvezi z ravnjo zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU.
9.  
Za namene odstavkov 3 in 6 tega člena se kapitalske zahteve razumejo v skladu s tem, kako pristojni organ izvaja prehodne določbe, določene v poglavjih 1, 2 in 4 naslova I dela 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 in v določbah nacionalne zakonodaje za izvajanje možnosti, ki jih pristojnim organom daje navedena uredba.

Člen 12e

Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekte v postopku reševanja v okviru GSPI in pomembne podrejene družbe v Uniji v okviru GSPI zunaj EU

1.  

Za subjekt v postopku reševanja, ki je GSPI ali del GSPI, zahteva iz člena 12a(1) zajema naslednje:

(a) 

zahteve iz člena 92a in člena 494 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter

(b) 

vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi odbor posebej v zvezi s tem subjektom v skladu z odstavkom 3 tega člena.

2.  

Zahteva iz člena 12a(1) za pomembno podrejeno družbo v Uniji v okviru GSPI zunaj EU zajema naslednje:

(a) 

zahteve iz člena 92b in člena 494 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter

(b) 

vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi odbor posebej v zvezi s to pomembno podrejeno družbo v skladu z odstavkom 3 tega člena in se mora izpolniti z uporabo kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12g in člena 92b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.  

Odbor dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (b) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 naloži samo:

(a) 

kadar zahteva iz točke (a) odstavka 1 ali točke (a) odstavka 2 tega člena ne zadostuje za izpolnitev pogojev iz člena 12d ter

(b) 

v obsegu, ki zagotavlja izpolnitev pogojev iz člena 12d.

4.  
Vsaka odločitev odbora, da naloži dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi točke (b) odstavka 1 tega člena ali točke (b) odstavka 2 tega člena, vsebuje obrazložitev, vključno s celovito oceno elementov iz odstavka 3 tega člena, in jo odbor brez odlašanja pregleda, da se upoštevajo morebitne spremembe v zvezi z ravnjo zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, ki se uporablja za skupino v postopku reševanja ali pomembno podrejeno družbo v Uniji v okviru GSPI zunaj EU.

Člen 12f

Uporaba minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v zvezi s subjekti v postopku reševanja

1.  
Subjekti v postopku reševanja izpolnijo zahteve iz členov 12c do 12e na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja.
2.  
Odbor po posvetovanju z organom za reševanje, pristojnim na ravni skupine, če ta organ ni odbor, in konsolidacijskim nadzornikom določi zahtevo iz člena 12a(1) za subjekt v postopku reševanja, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, in sicer na podlagi zahtev iz členov od 12c do 12e ter glede na to, ali načrt reševanja predvideva ločeno reševanje podrejenih družb skupine v tretji državi.
3.  
Za skupine v postopku reševanja, opredeljene v skladu s točko (b) točke 24b člena 3(1), odbor glede na značilnosti solidarnostnega mehanizma in preferenčno strategijo reševanja odloči, kateri subjekti iz skupine v postopku reševanja morajo izpolnjevati zahteve iz člena 12d(3) in (4) ter člena 12e(1), da bi zagotovili, da skupina v postopku reševanja kot celota izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ter kako morajo to storiti v skladu z načrtom reševanja.

Člen 12g

Uporaba minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v zvezi s subjekti, ki sami niso subjekti v postopku reševanja

1.  
Institucije, ki so podrejene družbe subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, vendar same niso subjekti v postopku reševanja, izpolnijo zahteve iz člena 12d na posamični podlagi.

Odbor lahko po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno z ECB, odloči, da bo zahtevo iz tega člena uporabil za subjekt iz točke (b) člena 2, ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja, vendar sam ni subjekt v postopku reševanja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka nadrejene družbe v Uniji, ki same niso subjekti v postopku reševanja, vendar so podrejene družbe subjektov v tretji državi, izpolnijo zahteve iz členov 12d in 12e na konsolidirani podlagi.

Za skupine v postopku reševanja, opredeljene v skladu s točko (b) točke 24b člena 3(1), te kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, vendar same niso subjekti v postopku reševanja, centralni organ, ki sam ni subjekt v postopku reševanja, ter morebitni subjekti v postopku reševanja, za katere ne velja zahteva iz člena 12f(3), izpolnijo člen 12d(6) na posamični podlagi.

Zahteva iz člena 12a(1) za subjekt iz tega odstavka, se določi na podlagi zahtev iz člena 12d.

2.  

Zahteva iz člena 12a(1) za subjekte iz odstavka 1 tega člena se izpolni z uporabo enega ali več od naslednjega:

(a) 

z obveznostmi:

(i) 

ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki so obveznosti kupili od subjekta, za katerega velja ta člen, ali se izdajo obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, in jih ta kupi, kolikor izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

(ii) 

ki izpolnjujejo merila primernosti iz člena 72a Uredbe (EU) št. 575/2013, razen točk (b), (c), (k), (l) in (m) člena 72b(2) ter člena 72b(3) do (5) navedene uredbe;

(iii) 

ki so v običajnem insolvenčnem postopku razvrščene za obveznostmi, ki ne izpolnjujejo pogoja iz točke (i) in ki niso primerne za kapitalske zahteve;

(iv) 

za katere velja pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21 na način, da je to usklajeno s strategijo reševanja skupine v postopku reševanja, zlasti da ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;

(v) 

pridobitev lastništva katerih ni neposredno ali posredno financiran s strani subjekta, za katerega velja ta člen;

(vi) 

v določbah glede katerih ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bi jih subjekt, za katerega velja ta člen, odpoklical, odkupil, izplačal ali predčasno odplačal, kot je ustrezno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije navedenega subjekta, in tudi subjekt tega na noben način ne navaja;

(vii) 

določbe glede katerih imetniku ne dajejo pravice do pospešitve prihodnjega plačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta, za katerega velja ta člen;

(viii) 

raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za obveznosti ne spremeni na podlagi bonitete subjekta, za katerega velja ta člen, ali njegove nadrejene družbe;

(b) 

s kapitalom, kakor sledi:

(i) 

navadnim lastniškim temeljnim kapitalom in

(ii) 

drugim kapitalom, ki:

— 
se izda subjektom, ki so vključeni v isto skupino v postopku reševanja, in ga ti kupijo ali
— 
se izda subjektom, ki niso vključeni v isto skupino v postopku reševanja, in ga ti kupijo, kolikor izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21 ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo.
3.  

Odbor lahko dopusti, da se zahteva iz člena 21a(1) izpolni v celoti ali delno z jamstvom, ki ga zagotovi subjekt v postopku reševanja, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

(b) 

subjekt v postopku reševanja izpolnjuje zahteve iz člena 12f;

(c) 

jamstvo se zagotovi vsaj za znesek, enakovreden znesku zahteve, ki se z jamstvom nadomesti;

(d) 

jamstvo se sproži, ko podrejena družba ni zmožna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko te zapadejo, ali v primeru ugotovitve iz člena 21(3) v zvezi s podrejeno družbo, kar koli nastopi prej;

(e) 

vsaj 50 % zneska se zavaruje na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );

(f) 

zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, izpolnjuje zahteve iz člena 197 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter je po ustrezno razumnih odbitkih zadostno za to, da se pokrije zavarovani znesek iz točke (e);

(g) 

zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, je neobremenjeno in se zlasti ne uporabi za zavarovanje drugega jamstva;

(h) 

dejanska zapadlost zavarovanja s premoženjem izpolnjuje isti pogoj za zapadlost, kot je določen v členu 72c(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter

(i) 

za prenos zavarovanja s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo ni pravnih, regulativnih ali operativnih ovir, vključno kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.

Za namene točke (i) prvega pododstavka subjekt v postopku reševanja na zahtevo odbora predloži neodvisno pisno in obrazloženo pravno mnenje ali kako drugače zadovoljivo dokaže, da ni nobenih pravnih, regulativnih ali operativnih ovir za prenos zavarovanja s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo.

Člen 12h

Opustitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja

1.  

Odbor lahko opusti uporabo člena 12g v zvezi s podrejeno družbo subjekta v postopku reševanja s sedežem v sodelujoči državi članici, kadar:

(a) 

imata podrejena družba in subjekt v postopku reševanja sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

(b) 

subjekt v postopku reševanja izpolnjuje zahtevo iz člena 12f;

(c) 

trenutno ne obstaja niti ni predvidena bistvena dejanska ali pravna ovira za takojšnji prenos kapitala z nadrejene družbe na podrejeno družbo, v zvezi s katero je bila sprejeta ugotovitev v skladu s členom 21(3), ali za to, da bi subjekt v postopku reševanja odplačal obveznosti tej podrejeni družbi, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.

2.  

Odbor lahko opusti uporabo člena 12g v zvezi s podrejeno družbo subjekta v postopku reševanja s sedežem v sodelujoči državi članici, kadar:

(a) 

imata podrejena in nadrejena družba sedež v isti sodelujoči državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;

(b) 

nadrejena družba v tej sodelujoči državi članici izpolnjuje zahtevo iz člena 12a(1) na konsolidirani podlagi;

(c) 

trenutno ne obstaja niti ni predvidena bistvena dejanska ali pravna ovira za takojšnji prenos kapitala z nadrejene družbe na podrejeno družbo, v zvezi s katero je bila sprejeta ugotovitev v skladu s členom 21(3), ali za to, da bi nadrejena družba odplačala obveznosti tej podrejeni družbi, zlasti kadar se v zvezi z nadrejeno družbo sprejme ukrep za reševanje.

Člen 12i

Opustitev za centralni organ in kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom

Odbor lahko delno ali v celoti opusti uporabo člena 12g v zvezi s centralnim organom ali kreditno institucijo, ki je stalno povezana s centralnim organom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

kreditna institucija in centralni organ nadzira isti pristojni organ ter imajo sedež v isti sodelujoči državi članici in so del iste skupine v postopku reševanja;

(b) 

obveznosti centralnega organa in njegovih kreditnih institucij, ki so stalno povezane z njim, so solidarna odgovornost ali pa centralni organ v celoti jamči za obveznosti teh kreditnih institucij;

(c) 

minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter solventnosti in likvidnosti centralnega organa in vseh kreditnih institucij, ki so stalno povezane z njim, se spremljajo kot celota na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov teh institucij;

(d) 

v primeru opustitve za kreditno institucijo, ki je stalno povezana s centralnim organom, je vodstvo centralnega organa pooblaščeno za izdajanje navodil vodstvu takih institucij;

(e) 

zadevna skupina v postopku reševanja izpolnjuje zahtevo iz člena 12f(3) ter

(f) 

ni trenutnih ali predvidenih bistvenih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali za odplačilo obveznosti med centralnim organom in kreditnimi institucijami, stalno povezanimi z njim, v primeru reševanja.

Člen 12j

Kršitve minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

1.  

Vsaka kršitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 12f ali člena 12g se obravnava na podlagi vsaj enega od naslednjih elementov:

(a) 

pooblastil za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost v skladu s členom 10;

(b) 

pooblastil iz člena 10a;

(c) 

ukrepov iz člena 104 Direktive 2013/36/EU;

(d) 

ukrepov za zgodnje posredovanje v skladu s členom 13;

(e) 

upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s členoma 110 in 111 Direktive 2014/59/EU.

Poleg tega lahko odbor ali ECB v skladu s členom 18 opravi oceno, ali institucija propada ali bo verjetno propadla.

2.  
Odbor, organi za reševanje in pristojni organi sodelujočih držav članic se pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavka 1 med sabo posvetujejo.

Člen 12k

Prehodne ureditve in ureditve po končanem reševanju

1.  
Z odstopanjem od člena 12a(1) odbor in nacionalni organi za reševanje določijo ustrezna prehodna obdobja, v katerih subjekti iz člena 12(1) in (3) izpolnijo zahteve iz člena 12f ali člena 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno. Subjekti zahteve iz člena 12f ali 12g ali zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), izpolnjujejo od 1. januarja 2024.

Odbor določi vmesne ciljne ravni za zahteve iz člena 12f ali 12g ali za zahteve, ki so posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno, ki jih morajo subjekti iz člena 12(3) in (4) izpolnjevati 1. januarja 2022. Vmesne ciljne ravni praviloma zagotavljajo linearno povečevanje kapitala in kvalificiranih obveznosti zaradi približevanja zahtevi.

Odbor lahko določi prehodno obdobje, ki se konča po 1. januarju 2024, kadar je to ustrezno utemeljeno in primerno glede na merila iz odstavka 7 ter ob upoštevanju:

(a) 

razvoja finančnega položaja subjekta;

(b) 

možnosti, da bo subjekt v razumnem roku zmožen zagotoviti skladnost z zahtevami iz člena 12f ali člena 12g ali z zahtevo, ki je posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), ter

(c) 

dejstva, ali je subjekt zmožen nadomestiti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz členov 72b in 72c Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člena 12c ali člena 12g(2) te uredbe, in če ni, ali je ta nezmožnost omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu.

2.  
Subjekti v postopku reševanja najnižjo raven zahtev iz člena 12d(4) ali (5) izpolnjujejo od 1. januarja 2022.
3.  

Minimalne ravni zahtev iz člena 12d(4) in (5) se ne uporabljajo v dveh letih po datumu:

(a) 

ko je odbor ali nacionalni organ za reševanje uporabil instrument za reševanje s sredstvi upnikov ali

(b) 

ko je subjekt v postopku reševanja vzpostavil alternativni ukrep zasebnega sektorja iz točke (b) člena 18(1), na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v navadne lastniške temeljne instrumente, ali ko se je v zvezi s tem subjektom v postopku reševanja izvedlo pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členom 21, da bi se subjekt v postopku reševanja dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje.

4.  
Zahteve iz člena 12c(4) in (7) ter člena 12d(4) in (5), kot je ustrezno, se v treh letih po datumu, ko sta bila subjekt v postopku reševanja ali skupina, katere del je subjekt v postopku reševanja, opredeljena kot GSPI ali se je subjekt v postopku reševanja znašel v položaju iz člena 12d(4) ali (5), ne uporabljajo.
5.  
Z odstopanjem od člena 12a(1) odbor in nacionalni organi za reševanje določijo ustrezno prehodno obdobje, v katerem morajo subjekti, za katere so bili uporabljeni instrumenti za reševanje ali pooblastilo za odpis ali konverzijo iz člena 21, izpolnjevati zahteve iz člena 12f ali 12g ali zahtevo, ki je posledica uporabe člena 12c(4), (5) ali (7), kot je ustrezno.
6.  
Odbor in nacionalni organi za reševanje za namene odstavkov 1 do 5 subjektu sporočijo načrtovano minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za vsako 12-mesečno obdobje med prehodnim obdobjem, da se omogoči postopno povečevanje sposobnosti subjekta za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Ob koncu prehodnega obdobja je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti enaka znesku, določenemu v skladu s členom 12c(4), (5) ali (7), členom 12d(4) ali (5), členom 12f ali členom 12g, kot je ustrezno.
7.  

Odbor pri določanju prehodnih obdobij upošteva:

(a) 

razširjenost vlog in odsotnost dolžniških instrumentov v modelu financiranja;

(b) 

dostop do kapitalskih trgov za kvalificirane obveznosti;

(c) 

v kakšnem obsegu so subjekti v postopku reševanja odvisni od navadnega lastniškega temeljnega kapitala za izpolnitev zahteve iz člena 12f.

8.  
Ob upoštevanju odstavka 1 se odboru ne prepreči, da naknadno popravi prehodno obdobje ali morebitno načrtovano minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, sporočeno na podlagi odstavka 6.

▼B



POGLAVJE 2

Zgodnje posredovanje

Člen 13

Zgodnje posredovanje

1.  
ECB ali pristojni nacionalni organi obvestijo odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih zahtevajo od institucije ali skupine ali jih sprejmejo sami v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, členom 27(1), členom 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali členom 104 Direktive 2013/36/EU.

Odbor Komisiji uradno sporoči vse informacije, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom.

2.  
Odbor lahko od datuma prejema informacij iz odstavka 1 in brez poseganja v pooblastila ECB in pristojnih nacionalnih organov v skladu z drugim pravom Unije pripravi reševanje zadevne institucije ali skupine.

Za namene prvega pododstavka ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v sodelovanju z odborom natančno spremlja stanje institucije ali nadrejene družbe ter njeno upoštevanje ukrepov zgodnjega posredovanja, ki jih je morala sprejeti.

ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ zagotovi odboru vse informacije, potrebne za posodabljanje načrta reševanja ter pripravo na morebitno reševanje institucije in vrednotenje sredstev in obveznosti institucije v skladu s členom 20(1) do (15).

3.  
Odbor je pooblaščen, da od institucije ali nadrejene družbe zahteva, naj naveže stik s potencialnimi kupci za pripravo reševanja institucije, v skladu z merili iz člena 39(2) Direktive 2014/59/EU in zahtevami varovanja poslovne skrivnosti iz člena 88 te uredbe.

Odbor je pooblaščen, da od zadevnega nacionalnega organa za reševanje zahteva tudi, da pripravi predhodno shemo za reševanje za zadevno institucijo ali skupino.

Odbor obvesti ECB, zadevne pristojne nacionalne organe in zadevne nacionalne organe za reševanje o vsakem ukrepu, ki ga sprejme na podlagi tega odstavka.

4.  
Če nameravajo ECB ali pristojni nacionalni organi naložiti instituciji ali skupini kakršen koli dodaten ukrep iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, člena 27(1), 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali člena 104 Direktive 2013/36/EU, preden subjekt ali skupina v celoti izpolni prvi ukrep, o katerem je bil uradno obveščen odbor, pred naložitvijo takšnega dodatnega ukrepa zadevni instituciji ali skupini obvestijo odbor.
5.  
ECB ali pristojni nacionalni organ, odbor in zadevni nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da sta dodatni ukrep iz odstavka 4 in vsak ukrep odbora, namenjen pripravi reševanja v skladu z odstavkom 2, usklajena.



POGLAVJE 3

Reševanje

Člen 14

Cilji reševanja

1.  
Odbor, Svet, Komisija in kadar je ustrezno, nacionalni organi za reševanje, pri ukrepanju v okviru postopka za reševanje iz člena 18 v skladu s svojimi odgovornostmi upoštevajo cilje reševanja ter izberejo instrumente za reševanje in pooblastila za reševanje, ki so po njihovem mnenju najustreznejši za doseganje ciljev reševanja glede na okoliščine primera.
2.  

Cilji reševanja iz odstavka 1 so:

(a) 

zagotoviti kontinuiteto kritičnih funkcij;

(b) 

izogniti se resnim negativnim vplivom na finančno stabilnost zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržne infrastrukture, in ohranjanjem tržne discipline;

(c) 

zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javne finančne podpore;

(d) 

zaščititi vlagatelje v smislu Direktive 2014/49/EU in investitorje, zajete z Direktivo 97/9/ES;

(e) 

zaščititi kapital in sredstva strank.

Pri prizadevanju za dosego ciljev iz prvega pododstavka odbor, Svet, Komisija in, kadar je to ustrezno, nacionalni organi za reševanje poskušajo čim bolj zmanjšati stroške reševanja in preprečiti zniževanje vrednosti, razen če je to potrebno za uresničitev ciljev reševanja.

3.  
Ob upoštevanju različnih določb te uredbe so cilji reševanja enako pomembni in se ustrezno uravnotežijo glede na naravo in okoliščine posameznega primera.

Člen 15

Splošna načela, ki urejajo reševanje

1.  

Pri ukrepanju v okviru postopka reševanja iz člena 18 odbor, Svet, Komisija in, kadar je to ustrezno, nacionalni odbori za reševanje, sprejmejo vse primerne ukrepe za zagotavljanje, da se ukrep za reševanje sprejme v skladu z naslednjimi načeli:

(a) 

delničarji institucije v postopku reševanja prevzamejo prve izgube;

(b) 

po delničarjih institucije v postopku reševanja prevzamejo izgube upniki, in sicer glede na prednost njihovih terjatev v skladu s členom 17, razen če je v tej uredbi izrecno določeno drugače;

(c) 

upravljalni organ in višje vodstvo institucije v postopku reševanja se zamenjata, razen če se glede na okoliščine oceni, da ju je treba za uresničitev ciljev reševanja v celoti ali delno ohraniti;

(d) 

upravljalni organ in višje vodstvo institucije v postopku reševanja zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;

(e) 

ob upoštevanju nacionalnega prava fizične in pravne osebe prevzamejo odgovornost za propad institucije v postopku reševanja v skladu s civilnim ali kazenskim pravom;

(f) 

razen če ta uredba določa drugače, se upniki istega razreda obravnavajo enakovredno;

(g) 

noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih, če bi prišlo do prenehanja subjekta iz člena 2 po običajnem insolvenčnem postopku v skladu z zaščitnimi ukrepi iz člena 29;

(h) 

krite vloge so v celoti zaščitene ter

(i) 

ukrep za reševanje se sprejme v skladu z zaščitnimi ukrepi iz te uredbe.

2.  
Kadar je institucija subjekt v skupini, brez poseganja v člen 14 odbor, Svet in Komisija pri odločanju o uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje ravnajo tako, da kar najbolj zmanjšajo učinek na druge subjekte v skupini in na skupino kot celoto ter negativen vpliv na finančno stabilnost v Uniji in njenih državah članicah, zlasti v državah, v katerih skupina posluje.
3.  
Kadar se v zvezi s subjektom iz člena 2 te uredbe uporabi instrument prodaje poslovanja, instrument premostitvene institucije ali instrument izločitve sredstev, se za namene člena 5(1) Direktive Sveta 2001/23/ES ( 7 ) za ta subjekt šteje, da je v stečajnem ali temu podobnem insolvenčnem postopku.
4.  
Odbor pri odločanju o uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje naroči nacionalnim organom za reševanje, naj obvestijo predstavnike zaposlenih in se po potrebi z njimi posvetujejo.

To ne posega v določbe o zastopanosti zaposlenih v vodilnih telesih, kot so določene v nacionalnem pravu ali praksi.

Člen 16

Reševanje finančnih institucij in nadrejenih družb

1.  
Odbor odloči o ukrepu za reševanje v zvezi s finančno institucijo, s sedežem v sodelujoči državi članici, kadar so za finančno institucijo in nadrejeno družbo, ki sta predmet konsolidiranega nadzora, izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).

▼M1

2.  
Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz točke (b) člena 2, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).
3.  
Odbor se lahko ne glede na dejstvo, da nadrejena družba ne izpolnjuje pogojev iz člena 18(1), odloči za ukrep za reševanje v zvezi s to nadrejeno družbo, kadar je ta subjekt v postopku reševanja in kadar ena ali več njenih podrejenih družb, ki so institucije, vendar niso subjekti v postopku reševanja, same izpolnjujejo pogoje iz člena 18(1), če je stanje njihovih sredstev in obveznosti tako, da njihov propad ogroža institucijo ali skupino kot celoto, ukrep za reševanje v zvezi z navedeno nadrejeno družbo pa je potreben za reševanje teh podrejenih družb, ki so institucije, ali za reševanje zadevne skupine v postopku reševanja kot celote.

▼B

Člen 17

Prednostni vrstni red terjatev

1.  
Pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za subjekt iz člena 2 te uredbe in brez poseganja v obveznosti, ki so izključene iz instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov na podlagi člena 27(3) te uredbe, odbor, Komisija ali po potrebi nacionalni organi za reševanje odločajo o izvajanju pooblastil za odpis in konverzijo, vključno z morebitno uporabo člena 27(5) te uredbe, nacionalni organi za reševanje pa ta pooblastila izvajajo v skladu s členoma 47 in 48 Direktive 2014/59/EU in po obratnem prednostnem vrstnem redu terjatev, kot določa njihovo nacionalno pravo, vključno z določbami, ki prenašajo člen 108 navedene direktive.
2.  
Sodelujoče države članice Komisijo in odboru obvestijo o razvrstitvi terjatev zoper subjekte iz člena 2 v nacionalnih insolvenčnih postopkih 1. julij vsakega leta ali nemudoma, ko pride do spremembe razvrstitve.

Kadar se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, se pod pogoji iz člena 79 uporabi zadevni sistem jamstva za vloge.

Člen 18

Postopki reševanja

1.  

Odbor sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 6 v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu s četrtim pododstavkom ali na lastno pobudo oceni, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

subjekt propada ali bo verjetno propadel;

▼M1

(b) 

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršni koli alternativni ukrepi zasebnega sektorja, vključno z ukrepi v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog, ali nadzorni ukrepi, vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja ali odpisom ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21, sprejeti v zvezi s subjektom, preprečili propad subjekta v razumnem času;

▼B

(c) 

ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 5.

Oceno pogojev iz točke (a) prvega pododstavka sprejme ECB po posvetovanju z odborom. Odbor lahko na izvršni seji to oceno sprejme šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le, če ECB v treh dneh po prejemu te informacije ne sprejme te ocene. ECB odboru brez odlašanja predloži vse zadevne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene.

Kadar ECB oceni, da je v zvezi s subjektom ali skupino iz točke (a) prvega pododstavka izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, to oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in odboru.

Odbor oceni pogoj iz točke (b) prvega pododstavka na izvršni seji ali, kadar je potrebno, to opravijo nacionalni organi za reševanje, v tesnem sodelovanju z ECB. ECB lahko odboru ali zadevnim nacionalnim organom za reševanje tudi sporoči, da je po njegovem pogoj iz navedene točke izpolnjen.

▼M1

1a.  
Odbor lahko v skladu z odstavkom 1 sprejme shemo za reševanje v zvezi s centralnim organom in vsemi kreditnimi institucijami, ki so stalno povezane z njim in so del iste skupine v postopku reševanja, kadar ta skupina kot celota izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka odstavka 1.

▼B

2.  
Brez poseganja v primere, ko se je ECB odločila, da bo neposredno opravljala nadzorne naloge v zvezi s kreditnimi institucijami v skladu s členom 6(5)(b) Uredbe (EU) št. 1024/2013, v primeru prejetja sporočila v skladu z odstavkom 1 ali kadar namerava odbor na lastno pobudo sprejeti oceno na podlagi odstavka 1 v zvezi s subjektom ali skupino iz člena 7(3), odbor svojo oceno brez odlašanja sporoči ECB.
3.  
Predhodno sprejetje ukrepa v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013, s členom 27(1) ali členom 28 ali 29 Direktive 2014/59/EU ali s členom 104 Direktive 2013/36/EU ni predpogoj za sprejetje ukrepa za reševanje.
4.  

Za namene točke (a) odstavka 1 se šteje, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, v eni ali več od naslednjih okoliščin:

(a) 

subjekt krši zahteve za ohranitev dovoljenja ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bo v bližnji prihodnosti te zahteve kršila institucija, in to na način, ki bi upravičil preklic takega dovoljenja s strani ECB, med drugim zato, ker je institucija ustvarila ali bo verjetno ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšen del;

(b) 

sredstva subjekta so manjša od njegovih obveznosti ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bodo manjša v bližnji prihodnosti;

(c) 

subjekt ni zmožen plačevati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko zapadejo v plačilo, ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bo v bližnji prihodnosti do tega prišlo;

(d) 

potrebna je izredna javna finančna podpora, razen če se za odpravo resne motnje v gospodarstvu države članice in za ohranitev finančne stabilnosti takšna izredna javna podpora zagotovi kot:

(i) 

državno jamstvo za kritje likvidnostnih posojil, ki so jih zagotovile centralne banke v skladu s svojimi pogoji,

(ii) 

državno jamstvo za na novo izdane obveznosti ali

(iii) 

vložek kapitala ali nakup kapitalskih instrumentov po cenah in pod pogoji, ki za subjekt niso bolj ugodni, kadar ob odobritvi javne podpore ne nastopijo niti okoliščine iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka niti okoliščine iz člena 21(1).

V vseh primerih iz točk (i), (ii) in (iii) točke (d) prvega pododstavka so jamstveni ali enakovredni ukrepi omejeni na kapitalsko ustrezne subjekte, za njih pa je potrebna končna odobritev v skladu z okvirom Unije za državne pomoči. Ti ukrepi so previdnostni in začasni ter sorazmerni, da se odpravijo posledice resne motnje, in se ne uporabljajo za izravnavo izgub, ki jih je ustvaril ali jih bo v bližnji prihodnosti verjetno ustvaril subjekt.

Podporni ukrepi iz točke (d)(iii) prvega pododstavka so omejeni na vložke, ki so potrebni za odpravljanje kapitalskih primanjkljajev, ugotovljenih z nacionalnimi stresnimi testi in stresnimi testi po vsej Uniji ali v državah, ki sodelujejo v EMN, pregledi kakovosti sredstev ali enakovrednimi postopki, ki jih izvajajo ECB, EBA ali nacionalni organi, in jih po potrebi potrdi pristojni organ.

Če Komisija predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 32(4) Direktive 2014/59/EU, po potrebi predloži tudi zakonodajni predlog, ki enako spreminja to uredbo.

5.  
Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 14 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem subjekta v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče doseči v enaki meri.
6.  

Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, odbor sprejme shemo za reševanje. S shemo za reševanje se:

(a) 

subjekt vključi v postopek reševanja;

(b) 

določi uporaba instrumentov za reševanje za institucijo v postopku reševanja iz člena 22(2), zlasti morebitna izvzetja iz uporabe reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) in (14);

(c) 

določi uporaba sklada, da se podpre ukrep za reševanje v skladu s členom 76 in v skladu z odločitvijo Komisije, sprejeto v skladu s členom 19.

7.  
Odbor shemo za reševanje takoj po njenem sprejetju pošlje Komisiji.

Komisija v 24 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, to shemo podpre ali ji nasprotuje glede diskrecijskih vidikov sheme za reševanje v primerih, ki niso zajeti v tretjem pododstavku tega odstavka.

Komisija lahko v 12 urah po tem, ko ji odbor pošlje shemo za reševanje, Svetu priporoči:

(a) 

naj shemi za reševanje nasprotuje zato, ker shema za reševanje, ki jo je sprejel odbor, ne izpolnjuje merila javnega interesa iz odstavka 1(c);

(b) 

naj odobri bistveno spremembo zneska sklada, ki je določen v shemi za reševanje odbora, ali tej spremembi nasprotuje.

Za namene tretjega pododstavka Svet odloča z navadno večino.

Shema za reševanje lahko začne veljati le, če ji Svet ali Komisija v 24 urah po tem, ko jo odbor poslal, ne nasprotuje.

Svet ali Komisija, glede na okoliščine, predloži razloge za svoje nasprotovanje.

Kadar Svet v 24 urah po tem, ko je odbor shemo za reševanje poslal, odobri predlog Komisije za spremembo sheme za reševanje iz razlogov, navedenih v točki (b) tretjega pododstavka, ali Komisija v skladu z drugim pododstavkom shemi nasprotuje, odbor v osmih urah spremeni shemo za reševanje na podlagi izraženih razlogov.

Kadar shema za reševanje, ki jo je sprejel odbor, predvideva izključitev določenih obveznosti v izjemnih okoliščinah iz člena 27(5) in kadar takšna izključitev zahteva prispevek sklada ali alternativni vir financiranja, lahko Komisija, da bi zaščitila celovitost notranjega trga, prepove predlagano izključitev ali zanjo zahteva spremembe, pri tem pa navede ustrezne razloge, ki temeljijo na kršitvi zahtev iz člena 27 in delegiranega akta, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 44(11) Direktive 2014/59/EU.

8.  
Kadar Svet nasprotuje začetku postopka reševanja institucije iz razloga, da merilo javnega interesa iz odstavka 1(c) ni izpolnjeno, zadevni subjekt preneha na način, ki je v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.
9.  
Odbor zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo shemo za reševanje. Shema za reševanje se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za njeno izvedbo v skladu s členom 29, tako da izvajajo pooblastila za reševanje. Kadar je prisotna državna pomoč ali pomoč iz sklada, odbor ravna v skladu z odločitvijo o tej pomoči, ki jo je sprejela Komisija.
10.  
Komisija je pooblaščena, da od odbora pridobi vse informacije, ki se ji zdijo relevantne za opravljanje svojih nalog iz te uredbe. Odbor ja pooblaščen, da od katere koli osebe v skladu s poglavjem 5 tega naslova pridobi vse informacije, ki jih potrebuje, da pripravi ukrep za reševanje in sprejme odločitev glede tega ukrepa, vključno s posodobitvami in dopolnitvami informacij, navedenih v načrtih za reševanje.

Člen 19

Državna pomoč in pomoč iz sklada

1.  
Kadar ukrep za reševanje vključuje odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU ali pomoči iz sklada v skladu z odstavkom 3 tega člena, shema za reševanje na podlagi člena 18(6) te uredbe ni sprejeta, dokler Komisija ne sprejme pozitivne ali pogojne odločitve glede skladnosti uporabe takšne pomoči z notranjim trgom.

Institucije Unije pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s členom 18 te uredbe, delujejo skladno z načeli iz člena 3(3) Direktive 2014/59/EU ter v zvezi s tem javno in na primeren način objavijo vse zadevne informacije o svoji notranji organizaciji.

2.  
Če odbor po prejemu sporočila v skladu z členom 18(1) te uredbe ali na lastno pobudo meni, da bi lahko ukrepi za reševanje predstavljali državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, pozove sodelujočo državo članico ali zadevne države članice, naj nemudoma obvestijo Komisijo o predvidenih ukrepih v skladu s členom 108(3) PDEU. Odbor obvesti Komisijo o vseh primerih, v katerih eno ali več držav članic pozove k priglasitvi iz člena 108(3) PDEU.
3.  
V kolikor ukrep za reševanje, ki ga predlaga odbor, vključuje uporabo sklada, odbor obvesti Komisijo o predlagani uporabi sklada. Obvestilo odbora vključuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje, da v skladu s tem odstavkom pripravi svoje ocene.

Z obvestilom iz tega odstavka se pri Komisiji sproži predhodna preiskava, med katero lahko Komisija od odbora zahteva dodatne informacije. Komisija oceni, ali bi uporaba sklada zaradi dajanja prednosti upravičencu ali kateri koli drugi družbi izkrivljala konkurenco ali bi jo utegnila izkrivljati, tako da – kolikor bi vplivala na trgovino med državami članicami – več ne bi bila skladna z notranjim trgom. Komisija za uporabo sklada uporabi merila, vzpostavljena za uporabo pravil o državni pomoči, kot so določena v členu 107 PDEU. Odbor predloži Komisiji informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za izvedbo te ocene.

Če Komisija resno dvomi v skladnost predlagane uporabe sklada z notranjim trgom ali če odbor na zahtevo Komisije ne predloži potrebnih informacij v skladu z drugim pododstavkom, Komisija sproži temeljito preiskavo in ustrezno obvesti odbor. Komisija svojo odločitev o sprožitvi temeljite preiskave objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor, katera koli država članica ali katera koli oseba, družba ali združenje, na katerega interese lahko vpliva uporaba sklada, lahko Komisiji predloži pripombe v roku, ki se lahko določi v obvestilu. Odbor lahko predloži opažanja o pripombah, ki so jih predložile države članice in zainteresirane tretje strani v roku, ki ga lahko določi Komisija. Komisija na koncu obdobja preiskave oceni, ali bi bila uporaba sklada skladna z notranjim trgom.

Komisija pri ocenjevanju in vodenju preiskav v skladu s tem odstavkom upošteva vse zadevne uredbe, sprejete na podlagi člena 109 PDEU, ter vsa zadevna sporočila, navodila in ukrepe, ki jih je Komisija sprejela pri izvajanju pravil Pogodb glede državne pomoči, kot so v veljavi, ko je treba pripraviti oceno. Ti ukrepi se uporabijo, kot da so sklicevanja na državo članico, odgovorno za priglasitev pomoči, sklicevanja na odbor, in z vsemi drugimi potrebnimi spremembami.

Komisija sprejme odločitev o skladnosti uporabe sklada z notranjim trgom in jo naslovi na odbor in na nacionalne organe za reševanje zadevne države članice ali zadevnih držav članic. Ta odločitev je lahko odvisna od pogojev ali zavez upravičenca.

Odločitev lahko odboru, nacionalnim organom za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici oziroma državah članicah ali upravičencu naloži obveznost, da zagotovijo spremljanje skladnosti. To lahko vključuje zahteve za imenovanje skrbnika ali druge neodvisne osebe za pomoč pri spremljanju. Skrbnik ali druga neodvisna oseba lahko opravlja funkcije, ki so opredeljene v odločitvi Komisije.

Vsaka odločitev na podlagi tega odstavka se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija lahko sprejme negativno odločitev, naslovljeno na odbor, če odloči, da bi bila predlagana uporaba sklada neskladna z notranjim trgom in je ne bi bilo mogoče izvesti v obliki, kot jo predlaga odbor. Ko odbor prejme takšno odločitev, znova preuči svojo shemo za reševanje in pripravi revidirano shemo za reševanje.

4.  
Kadar Komisija resno dvomi, da se njena odločitev iz odstavka 3 upošteva, opravi potrebne preiskave. Komisija lahko v ta namen izvaja pooblastila, ki so ji na voljo v okviru uredb in drugih ukrepov iz četrtega pododstavka odstavka 3, ter se po njih ravna.
5.  
Če Komisija na osnovi preiskav, ki jih je opravila, in po tem, ko je zadevne strani obvestila, naj predložijo svoje pripombe, meni, da se odločitev iz odstavka 3 ne upošteva, izda odločitev, namenjeno nacionalnemu organu za reševanje v zadevni sodelujoči državi članici, s katero zahteva, naj ta organ izterja neustrezno uporabljene zneske v roku, ki ga določi Komisija. Pomoč iz sklada, ki se izterja v skladu z odločitvijo o izterjavi, vključuje obresti po ustrezni obrestni meri, ki jo določi Komisija, in se plača odboru.

Odbor vse zneske, prejete na podlagi prvega pododstavka, vplača v sklad in jih upošteva, ko določa prispevke v skladu s členoma 70 in 71.

Pri postopku izterjave iz prvega pododstavka se za upravičence spoštujeta pravica do dobrega upravljanja in pravica dostopa do dokumentov, kot sta določeni v členih 41 in 42 Listine.

6.  
Odbor brez poseganja v obveznosti poročanja, ki jih lahko Komisija naloži s svojo odločitvijo iz odstavka 3 tega člena, Komisiji predloži letna poročila, v katerih oceni skladnost uporabe sklada z odločitvijo iz navedenega odstavka in za katerih pripravo uporabi svoja pooblastila iz člena 34.
7.  
Vsaka država članica, oseba, družba ali združenje, na katerih interese bi uporaba sklada lahko vplivala, zlasti subjekti iz člena 2, imajo pravico Komisijo obvestiti o domnevni neustrezni uporabi sklada, ki ni skladna z odločitvijo iz odstavka 3 tega člena.
8.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93 v zvezi s podrobnimi postopkovnimi pravili glede:

(a) 

izračuna obrestne mere, ki se uporabi v primeru odločitve o izterjavi v skladu z odstavkom 5;

(b) 

zagotavljanja pravice do dobrega upravljanja in pravice dostopa do dokumentov iz odstavka 5.

9.  
Kadar Komisija na priporočilo odbora ali na lastno pobudo meni, da uporaba instrumentov in ukrepov za reševanje ne ustreza merilom, na podlagi katerih je bila sprejeta njena prvotna odločitev iz odstavka 3, lahko to odločitev pregleda in sprejme ustrezne spremembe.
10.  
Svet lahko z odstopanjem od odstavka 3 na zahtevo države članice soglasno odloči, da uporaba sklada šteje za skladno z notranjim trgom, če takšno odločitev utemeljujejo izredne razmere. Vendar če Svet v sedmih dneh po vložitvi navedene zahteve ne izrazi svojega stališča, o zadevi odloči Komisija.
11.  
Sodelujoče države članice zagotovijo, da imajo njihovi nacionalni organi za reševanje potrebna pooblastila za zagotovitev skladnosti z vsemi pogoji, določenimi v odločitvi Komisije iz odstavka 3, ter za izterjatev neustrezno uporabljenih zneskov na podlagi odločitve Komisije iz odstavka 5.

Člen 20

Vrednotenje za namene reševanja

1.  
Preden se odbor odloči za ukrep za reševanje ali za izvajanje pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ , zagotovi, da oseba, neodvisna od vseh javnih organov, vključno z odborom in nacionalnim organom za reševanje, in od subjekta iz člena 2, opravi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti zadevnega subjekta.
2.  
Ob upoštevanju odstavka 15 se vrednotenje šteje za dokončno, kadar so izpolnjene vse zahteve iz odstavkov 1 ter 4 do 9.
3.  
Kadar ni mogoče opraviti neodvisnega vrednotenja v skladu z odstavkom 1, lahko odbor izvede začasno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 v skladu z odstavkom 10 tega člena.
4.  
Cilj vrednotenja je oceniti vrednost sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2, ki izpolnjuje pogoje za reševanje iz členov 16 in 18.
5.  

Namen vrednotenja je:

(a) 

prispevati k ugotovitvi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje oziroma za odpis ali konverzijo ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ ;

(b) 

če so izpolnjeni pogoji za reševanje, prispevati k odločitvi o ustreznem ukrepu za reševanje v zvezi s subjektom iz člena 2;

▼M1

(c) 

kadar se uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21(7), prispevati k odločitvi o obsegu razveljavitve ali zmanjšanja vrednosti lastniških instrumentov in o obsegu odpisa ali konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;

(d) 

kadar se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, prispevati k odločitvi o obsegu odpisa ali konverzije obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument reševanja s sredstvi upnikov;

▼B

(e) 

kadar se uporabi instrument premostitvene institucije ali instrument izločitve sredstev, prispevati k odločitvi o sredstvih, pravicah, obveznostih ali drugih lastniških instrumentih, ki se prenesejo, in k odločitvi o znesku morebitnega nadomestila, ki se plača instituciji v postopku reševanja oziroma imetnikom lastniških instrumentov;

(f) 

kadar se uporabi instrument prodaje poslovanja, prispevati k odločitvi o sredstvih, pravicah, obveznostih ali lastniških instrumentih, ki se prenesejo, in k temu, kako odbor razume tržne pogoje za namene člena 24(2)(b);

(g) 

v vseh primerih zagotoviti, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta iz člena 2 v celoti priznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje ali izvajanja pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ .

6.  

Kadar je potrebno, vrednotenje brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči temelji na preudarnih predpostavkah, tudi glede stopnje neplačil in resnosti izgub. Vrednotenje od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje ali uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ , ne predvideva nobene morebitne prihodnje zagotovitve izredne javne finančne podpore, nobene nujne likvidnostne pomoči centralne banke oziroma nobene likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, instituciji ali subjektu iz člena 2. Pri vrednotenju se tudi upošteva, da v primeru uporabe katerega koli instrumenta za reševanje:

(a) 

lahko odbor v skladu s členom 22(6) od institucije v postopku reševanja izterja vse dejansko nastale razumne stroške;

(b) 

lahko sklad v skladu s členom 76 zaračuna obresti ali provizije v zvezi z vsemi posojili ali jamstvi, ki se zagotovijo instituciji v postopku reševanja.

7.  

Vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijami iz računovodskih obračunov in evidenc subjekta iz člena 2:

(a) 

posodobljeno bilanco stanja in poročilom o finančnem položaju subjekta iz člena 2;

(b) 

analizo in oceno računovodske vrednosti sredstev;

(c) 

seznamom neporavnanih bilančnih in zunajbilančnih obveznosti, prikazanih v obračunih in evidencah subjekta iz člena 2, z označenimi posameznimi krediti in prednostno razvrstitvijo terjatev iz člena 17.

8.  
Da se prispeva k odločitvam iz odstavka 5(e) in (f) tega člena, se lahko informacije iz odstavka 7(b) tega člena, kadar je potrebno, dopolnijo z analizo in oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 na podlagi tržne vrednosti.
9.  
Vrednotenje prikazuje nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na prednostno razvrstitev terjatev iz člena 17 in oceno obravnave, ki bi je bil po pričakovanjih deležen posamezen razred delničarjev in upnikov, če bi do prenehanja subjekta iz člena 2 prišlo v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom. Ta ocena ne vpliva na uporabo načela iz člena 15(1)(g), da noben upnik ne utrpi večjih izgub.
10.  
Kadar so okoliščine primera tako nujne, da ni mogoče izpolniti zahtev iz odstavkov 7 in 9 ali se uporabi odstavek 3, se izvede začasno vrednotenje. Pri začasnem vrednotenju se upoštevajo zahteve iz odstavka 4 ter, kolikor je to glede na okoliščine razumno izvedljivo, zahteve iz odstavkov 1, 7 in 9.

Začasno vrednotenje iz prvega pododstavka vključuje blažilnik za dodatne izgube z ustrezno utemeljitvijo.

11.  
Vrednotenje, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz odstavkov 1 ter 4 do 9, velja za začasno, dokler neodvisna oseba iz odstavka 1 ne izvede vrednotenja, ki je v celoti skladno z vsemi zahtevami iz navedenih odstavkov. To naknadno dokončno vrednotenje se opravi takoj, ko je to mogoče. Izvede se lahko ločeno od vrednotenja iz odstavkov 16, 17 in 18 ali hkrati z njim, izvede pa ga ista neodvisna oseba, pri čemer gre za različni vrednotenji.

Namen naknadnega dokončnega vrednotenja je:

(a) 

zagotoviti, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta iz člena 2 v celoti priznane v računovodskih obračunih tega subjekta;

(b) 

prispevati k odločitvi, da se ponovno vknjižijo terjatve upnikov ali poveča vrednost nadomestil, plačanih v skladu z odstavkom 12 tega člena.

12.  

V primeru, da je ocena neto vrednosti sredstev subjekta iz člena 2 pri naknadnem dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju neto vrednosti sredstev navedenega subjekta, lahko odbor od nacionalnega organa za reševanje zahteva, da:

(a) 

uporabi pooblastilo za zvišanje vrednosti terjatev upnikov ali imetnikov zadevnih kapitalskih instrumentov, ki so bile odpisane pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov;

(b) 

premostitveni instituciji ali nosilcu upravljanja sredstev naroči, naj instituciji v postopku reševanja plača dodatno nadomestilo v zvezi s sredstvi, pravicami ali obveznostmi oziroma naj imetnikom lastniških instrumentov plača dodatno nadomestilo v zvezi s temi lastniškimi instrumenti.

13.  
Ne glede na odstavek 1 je začasno vrednotenje, opravljeno v skladu z odstavkoma 10 in 11, veljavna podlaga, na kateri se odbor odloči o ukrepih za reševanje, vključno z navodilom nacionalnim organom za reševanje, naj prevzamejo nadzor nad propadajočo institucijo, ali o izvajanju pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ .
14.  
Odbor vzpostavi in vzdržuje ureditve, s katerimi zagotovi, da ocena za uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s členom 27 in vrednotenje iz odstavkov 1 do 15 tega člena temeljita na razumno čim bolj posodobljenih in popolnih informacijah o sredstvih in obveznostih institucije v postopku reševanja.
15.  
Vrednotenje je sestavni del odločitve o uporabi instrumenta za reševanje ali izvajanju pooblastila za reševanje ali odločitve o pooblastilu za odpisu ali konverzijo ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 21 ◄ . Na vrednotenje sámo ločena pravica do pritožbe ni možna, temveč se pritožbo lahko poda le skupaj s pritožbo na odločitev odbora.
16.  
Za namene ocenjevanja, ali bi bili delničarji in upniki deležni boljše obravnave, če bi bil za institucijo v postopku reševanja uveden običajen insolvenčni postopek, odbor zagotovi, da neodvisna oseba iz odstavka 1 izvede vrednotenje kar se da hitro po izvedenem ukrepu ali ukrepih za reševanje. To vrednotenje je ločeno od vrednotenja, izvedenega v skladu z odstavki 1 do 15.
17.  

Pri vrednotenju iz odstavka 16 se določi:

(a) 

obravnava delničarjev in upnikov ali zadevnih sistemov jamstva za vloge, če bi bil za institucijo v postopku reševanja, v zvezi s katerim je bil izveden ukrep oziroma ukrepi za reševanje, uveden običajni insolvenčni postopek v trenutku, ko je bila sprejeta odločitev o ukrepu za reševanje;

(b) 

dejanska obravnava delničarjev in upnikov pri reševanju institucije v postopku reševanja ter

(c) 

ali obstaja kakršna koli razlika med obravnavo iz točke (a) tega odstavka in obravnavo iz točke (b) tega odstavka.

18.  

Pri vrednotenju iz odstavka 16 se:

(a) 

predpostavlja, da bi bil za institucijo v postopku reševanja, v zvezi s katero je bil izveden ukrep ali ukrepi za reševanje, uveden običajni insolvenčni postopek v času, ko je bila sprejeta odločitev o ukrepu za reševanje;

(b) 

predpostavlja, da ukrep ali ukrepi za reševanje niso bili izvedeni;

(c) 

ne upošteva nobena izredna javna finančna podpora instituciji v postopku reševanja.

Člen 21

▼M1

Odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti

▼B

1.  

Odbor uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a ◄ v skladu s postopkom iz člena 18 v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu z drugim pododstavkom ali na lastno pobudo oceni, da je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

(a) 

pred sprejemom kakršnega koli ukrepa za reševanje je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za reševanje, določeni v členih 16 in 18;

(b) 

subjekt ne bo več dolgo uspešno posloval, če se zadevni ►M1  kapitalski instrumenti in kvalificirane obveznosti iz odstavka 7a ◄ ne odpišejo ali konvertirajo v lastniški kapital;

(c) 

v primeru zadevnih kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba, in kadar so ti zadevni kapitalski instrumenti priznani za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na individualni in konsolidirani osnovi, skupina – če se v zvezi s temi instrumenti ne uporabi pooblastilo za odpis ali konverzijo – ne bo več poslovala uspešno;

(d) 

v primeru zadevnih kapitalskih instrumentov, izdanih na ravni nadrejene družbe, in kadar so ti zadevni kapitalski instrumenti priznani za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na individualni osnovi na ravni nadrejene družbe ali na konsolidirani osnovi, skupina – razen če se v zvezi s temi instrumenti izvaja pooblastilo za odpis ali konverzijo – ne bo več poslovala uspešno;

(e) 

subjekt ali skupina potrebuje izredno javno finančno podporo, razen v okoliščinah iz točke (d)(iii) člena 18(4).

ECB po posvetovanju z odborom opravi oceno pogojev iz točk (a), (c) in (d) prvega pododstavka. Tudi odbor lahko na svoji izvršni seji opravi to oceno.

2.  
V zvezi z oceno, ali subjekt ali skupina posluje uspešno, lahko odbor na svoji izvršni seji opravi tako oceno šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le, če ECB v treh koledarskih dneh po prejemu te informacije ne opravi take ocene. ECB brez odlašanja odboru predloži vse relevantne informacije, ki jih odbor zahteva za utemeljitev svoje ocene.
3.  

Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da subjekt iz člena 2 ali skupina ne posluje več uspešno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

ta subjekt ali skupina propada ali bo verjetno propadla;

(b) 

ob upoštevanju časovnega okvira in drugih ustreznih okoliščin ni upravičeno pričakovati, da bi kakršen koli ukrep, vključno z alternativni ukrepi zasebnega sektorja ali nadzornimi ukrepi (tudi ukrepi za zgodnje posredovanje), razen odpisa ali konverzije zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a ◄ , posamezno ali v kombinaciji z ukrepom za reševanje, preprečil propad subjekta ali skupine v razumnem obdobju.

4.  
Za namene točke (a) odstavka 3 tega člena se šteje, da navedeni subjekt propada ali bo verjetno propadel, kadar nastopi vsaj ena od okoliščin iz člena 18(4).
5.  
Za namene točke (a) odstavka 3 skupina propada ali bo verjetno propadla, kadar krši konsolidirane bonitetne zahteve ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep ECB ali pristojnega nacionalnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšen del.
6.  
Zadevni kapitalski instrument, ki ga izda podrejena družba, se v skladu s členom 59(3)(c) Direktive 2014/59/EU ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe, ki so bili odpisani ali konvertirani.

▼M1

7.  
Če je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1, odbor na podlagi postopka iz člena 18 določi, ali je treba pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti izvajati posamezno ali v kombinaciji z ukrepom za reševanje v skladu s postopkom iz člena 18.

Kadar je subjekt v postopku reševanja zadevne kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti kupil posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, se pooblastilo za odpis ali konverzijo teh zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti izvaja skupaj z izvajanjem enakega pooblastila na ravni nadrejene družbe zadevnega subjekta ali na ravni drugih nadrejenih družb, ki niso subjekti v postopku reševanja, tako da se izgube dejansko prenesejo na subjekt v postopku reševanja, ki zadevni subjekt dokapitalizira.

Po izvajanju pooblastila za odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti neodvisno od ukrepa za reševanje se opravi vrednotenje iz člena 20(16) in se uporabi točka (e) člena 76(1).

▼M1

7a.  
Pooblastilo za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti neodvisno od ukrepa za reševanje se lahko izvaja samo v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) člena 12g(2) te uredbe, razen pogoja v zvezi s preostalo zapadlostjo obveznosti, kot je določeno v členu 72c(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar se izvaja navedeno pooblastilo, se odpis ali konverzija izvede v skladu z načelom iz točke (g) člena 15(1).

7b.  
Kadar se ukrep za reševanje sprejme v zvezi s subjektom v postopku reševanja, ali, v izjemnih okoliščinah ob odstopanju od načrta reševanja, v zvezi s subjektom, ki ni subjekt v postopku reševanja, se znesek, ki se zmanjša, odpiše ali konvertira v skladu s členom 21(10) na ravni takšnega subjekta, upošteva pri pragih iz točke (a) člena 27(7), ki se uporabljajo za zadevni subjekt.

▼B

8.  
Kadar odbor skladno s postopkom, določenim v členu 18 te uredbe, ugotovi, da je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 tega člena, da pa niso izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s členom 18(1) te uredbe, brez odlašanja naroči nacionalnim organom za reševanje, naj izvajajo pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členoma 59 in 60 Direktive 2014/59/EU.

Odbor zagotovi, da se, preden nacionalni organi za reševanje izvajajo pooblastilo za odpis ali konverzijo zadevnih ►M1  kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a ◄ , opravi vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta iz člena 2 ali skupine v skladu s členom 20(1) do (15). To vrednotenje je osnova za izračun odpisa, ki se izvede v zvezi z zadevnimi ►M1  kapitalskimi instrumenti in kvalificiranimi obveznostmi iz odstavka 7a ◄ za kritje izgub, in ravni konverzije, ki se uporabi v zvezi z zadevnimi ►M1  kapitalskimi instrumenti in kvalificiranimi obveznostmi iz odstavka 7a ◄ za dokapitalizacijo subjekta iz člena 2 ali skupine.

9.  
Kadar je izpolnjen eden ali več pogojev iz odstavka 1 in so izpolnjeni tudi pogoji iz člena 18(1), se uporabi postopek iz člena 18(6), (7) in (8).
10.  

Odbor zagotovi, da nacionalni organi za reševanje izvajajo pooblastila za odpis ali konverzijo brez odlašanja, v skladu s prednostnim razporedom terjatev na podlagi člena 17 in na način, ki privede do naslednjih rezultatov:

(a) 

najprej se sorazmerno z izgubami in do njihove zmogljivosti zmanjšajo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b) 

glavnica instrumentov dodatnega temeljnega kapitala se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kapitalskih instrumentov odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje;

(c) 

glavnica instrumentov dodatnega kapitala se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kapitalskih instrumentov odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje;

▼M1

(d) 

glavnica kvalificiranih obveznosti iz odstavka 7a se v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja iz člena 14, ali do zmogljivosti zadevnih kvalificiranih obveznosti odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali oboje, kar je nižje.

▼B

11.  
Nacionalni organi za reševanje izvršujejo navodila odbora ter izvedejo odpis ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s členom 29.

Člen 22

Splošna načela instrumentov za reševanje

1.  
Kadar se odbor odloči, da za subjekt ali skupino iz člena 7(2) ali za subjekt ali skupino iz člena 7(4)(b) in (5) – če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov – uporabi instrument za reševanje, in bi ta ukrep za reševanje povzročil, da bi izgube krili upniki ali da bi se njihove terjatve konvertirale, odbor naroči nacionalnim organom za reševanje, naj pooblastila za odpis in konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s členom 21 izvajajo neposredno pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njegovo uporabo.
2.  

Instrumenti za reševanje iz točke (b) člena 18(6) so:

(a) 

instrument prodaje poslovanja;

(b) 

instrument premostitvene institucije;

(c) 

instrument izločitve sredstev;

(d) 

instrument za reševanje s sredstvi upnikov.

3.  

Ko odbor sprejema shemo za reševanje iz člena 18(6), upošteva naslednje dejavnike:

(a) 

sredstva in obveznosti institucije v postopku reševanja na podlagi vrednotenja v skladu s členom 20;

(b) 

likvidnostni položaj institucije v postopku reševanja;

(c) 

tržljivost vrednosti franšize institucije v postopku reševanja glede na konkurenčne in gospodarske razmere na trgu;

(d) 

razpoložljivi čas.

4.  
Instrumenti za reševanje se uporabijo za doseganje ciljev reševanja iz člena 14 in v skladu z načeli reševanja iz člena 15. Uporabljajo se lahko posamezno ali v kateri koli kombinaciji, razen instrumenta izločitve sredstev, ki se lahko uporablja le skupaj z drugim instrumentom za reševanje.
5.  
Kadar se instrument za reševanje iz točke (a) ali (b) odstavka 2 tega člena uporabi za prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja, preostali del subjekta iz člena 2, iz katerega so se sredstva, pravice ali obveznosti prenesle, preneha po običajnem insolvenčnem postopku.
6.  

Odbor lahko vse razumne stroške, ki so dejansko nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje, izterja na enega ali več naslednjih načinov:

(a) 

v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga prejemnik plača instituciji v postopku reševanja oziroma imetnikom lastniških instrumentov;

(b) 

kot prednostni upnik od institucije v postopku reševanja ali

(c) 

kot prednostni upnik od morebitnih prihodkov, ustvarjenih s prenehanjem delovanja premostitvene institucije ali nosilca upravljanja sredstev.

Vsi prihodki, ki jih nacionalni organi za reševanje prejmejo v zvezi z uporabo sklada, se povrnejo odboru.

Člen 23

Shema za reševanje

V shemi za reševanje, ki jo odbor sprejme na podlagi člena 18, se v skladu z vsako odločitvijo o državni pomoči ali pomoči iz sklada opredelijo podrobnosti instrumentov za reševanje – ki se uporabijo za institucijo v postopku reševanja –, ki se nanašajo vsaj na ukrepe iz člena 24(2), člena 25(2), člena 26(2) in člena 27(1), ki jih morajo v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2014/59/EU, kakor je prenesena v nacionalno pravo, izvesti nacionalni organi za reševanje, ter določijo posebni zneski in nameni, za katere se uporablja sklad.

V shemi za reševanje se očrtajo ukrepi za reševanje, ki bi jih moral odbor sprejeti v zvezi z nadrejeno družbo v Uniji ali določenimi subjekti v skupini, ki imajo sedež v sodelujočih državah članicah, da se uresničijo cilji in načela reševanja iz členov 14 in 15.

Odbor, Svet in Komisija pri sprejemanju sheme za reševanje upoštevajo načrt reševanja iz člena 8 in mu sledijo, razen če odbor ob upoštevanju okoliščin primera oceni, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso določeni v načrtu reševanja.

V okviru procesa reševanja lahko odbor spremeni in posodobi shemo za reševanje, kot je primerno glede na okoliščine primera. Za spremembe in posodobitve se uporablja postopek iz člena 18.

Poleg tega je v shemi za reševanje po potrebi določena možnost, da nacionalni organi za reševanje v skladu s členom 35 Direktive 2014/59/EU imenujejo posebnega upravitelja za institucijo v postopku reševanja. Odbor lahko določi, da se isti posebni upravitelj imenuje za vse subjekte, povezane s skupino, kadar je to potrebno za lažjo obnovo finančne stabilnosti teh subjektov.

Člen 24

Instrument prodaje poslovanja

1.  

V shemi za reševanje instrument prodaje poslovanja pomeni, da se na kupca, ki ni premostitvena institucija, prenesejo:

(a) 

lastniški instrumenti, ki jih je izdala institucija v postopku reševanja, ali

(b) 

vsa ali katera koli sredstva, pravice ali obveznosti institucije v postopku reševanja.

2.  

Glede instrumenta prodaje poslovanja je v shemi za reševanje določeno naslednje:

(a) 

instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese v skladu s členom 38(1) in (7) do (11) Direktive 2014/59/EU;

(b) 

tržni pogoji, ob upoštevanju okoliščin ter stroškov in izdatkov, ki nastanejo v postopku reševanja, na podlagi katerih nacionalni organ za reševanje izvede prenos v skladu s členom 38(2), (3) in (4) Direktive 2014/59/EU;

(c) 

ali lahko nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 38(5) in (6) Direktive 2014/59/EU pooblastila za prenos izvaja več kot enkrat;

(d) 

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede trženja navedenega subjekta ali navedenih instrumentov, sredstev, pravic in obveznosti v skladu s členom 39(1) in (2) Direktive 2014/59/EU;

(e) 

ali bi nacionalni organ za reševanje s tem, ko bi upošteval zahteve glede trženja, lahko ogrozil cilje reševanja v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.  

Odbor uporablja instrument prodaje poslovanja brez izpolnjevanja zahtev glede trženja iz točke (e) odstavka 2, če ugotovi, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo enega ali več ciljev reševanja, in zlasti kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

odbor meni, da obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki izhaja iz propada ali verjetnega propada institucije v postopku reševanja ali se zaradi njega še stopnjuje, ter

(b) 

odbor meni, da bi izpolnjevanje teh zahtev verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje poslovanja pri odpravljanju te grožnje ali doseganju cilja reševanja iz točke (b) člena 14(2).

Člen 25

Instrument premostitvene institucije

1.  

V shemi za reševanje instrument premostitvene institucije pomeni, da se na premostitveno institucijo prenesejo:

(a) 

lastniški instrumenti, ki jih je izdala ena ali več institucij v postopku reševanja;

(b) 

vsa ali katera koli sredstva, pravice ali obveznosti ene ali več institucij v postopku reševanja.

2.  

Glede instrumenta premostitvene institucije so v shemi za reševanje določeni:

(a) 

instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih na premostitveno institucijo prenese nacionalni organ za reševanje v skladu s členom 40(1) do (12) Direktive 2014/59/EU;

(b) 

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede ustanovitve, delovanja in prenehanja premostitvene institucije v skladu s členom 41(1), (2), (3) in (5) do (9) Direktive 2014/59/EU;

(c) 

ureditev nacionalnega organa za reševanje glede trženja premostitvene institucije ali njenih sredstev ali obveznosti v skladu s členom 41(4) Direktive 2014/59/EU.

3.  
Odbor zagotovi, da skupna vrednost obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na premostitveno institucijo, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki so bili preneseni iz institucije v postopku reševanja ali zagotovljeni iz drugih virov.

Člen 26

Instrument izločitve sredstev

1.  
V shemi za reševanje je instrument izločitve sredstev prenos sredstev, pravic ali obveznosti institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije na enega ali več nosilcev upravljanja sredstev.
2.  

Glede instrumenta izločitve sredstev so v shemi za reševanje opredeljeni:

(a) 

sredstva, pravice in obveznosti, ki jih nacionalni organ za reševanje prenese na nosilec upravljanja sredstev v skladu s členom 42(1) do (5) in (8) do (13) Direktive 2014/59/EU;

(b) 

nadomestilo, za katerega mora nacionalni organ za reševanje prenesti sredstva, pravice in obveznosti na nosilec upravljanja sredstev v skladu z načeli, določenimi v členu 20 te uredbe, s členom 42(7) Direktive 2014/59/EU ter z okvirom Unije za državne pomoči.

Točka (b) prvega pododstavka ne preprečuje, da bi nadomestilo imelo nominalno ali negativno vrednost.

Člen 27

Instrument za reševanje s sredstvi upnikov

1.  

Instrument za reševanje s sredstvi upnikov se lahko uporabi za katerega koli od naslednjih namenov:

(a) 

dokapitalizacijo subjekta iz člena 2 te uredbe, ki izpolnjuje pogoje za reševanje, in sicer v zadostnem obsegu, da se ponovno vzpostavi njegova zmožnost izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja (v kolikor se ti pogoji uporabljajo za subjekt) in se mu omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU, kadar ima subjekt dovoljenje v skladu z navedenima direktivama, ter da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo ali subjekt;

(b) 

konverzijo glavnice terjatev ali dolžniških instrumentov v lastniški kapital ali njeno zmanjšanje, pri čemer se te terjatve ali ti instrumenti prenesejo:

(i) 

na premostitveno institucijo, da se ji zagotovi kapital, ali

(ii) 

v okviru instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta izločitve sredstev.

V okviru sheme za reševanje se glede instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov opredelijo zlasti:

(a) 

skupni znesek, za katerega morajo biti ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ v skladu z odstavkom 13 zmanjšane ali konvertirane;

(b) 

obveznosti, ki jih je mogoče v skladu z odstavki 5 do 14 izvzeti;

(c) 

cilji in minimalna vsebina načrta za reorganizacijo poslovanja, ki ga je treba predložiti v skladu z odstavkom 16.

2.  
Instrument za reševanje s sredstvi upnikov se lahko uporabi za namen iz točke (a) odstavka 1 le, če obstajajo razumne možnosti, da bo uporaba tega instrumenta v povezavi z drugimi ustreznimi ukrepi, vključno z ukrepi, izvedenimi v skladu z načrtom za reorganizacijo poslovanja, zahtevanega v odstavku 16, poleg doseganja ustreznih ciljev reševanja ponovno vzpostavila finančno stabilnost in dolgoročno uspešno poslovanje zadevnega subjekta.

Kadar pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, se uporablja kateri koli od instrumentov za reševanje iz člena 22(2)(a), (b) in (c) ter instrument za reševanje s sredstvi upnikov iz točke (d) navedenega odstavka, kot je ustrezno.

3.  

Odpis ali konverzija se za naslednje obveznosti, ne glede na to, ali jih ureja pravo držav članic ali tretjih držav, ne uporablja:

(a) 

krite vloge;

(b) 

zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za obvladovanje tveganj in so sestavni del sklada za kritje ter so v skladu z nacionalnim pravom zavarovane na podoben način kot krite obveznice;

(c) 

vse obveznosti, ki so posledica dejstva, da institucija ali subjekt iz člena 2 te uredbe hrani sredstva ali denar strank, vključno s sredstvi ali denarjem strank, ki se hranijo v imenu KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES, ali AIS, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), pod pogojem, da so te stranke po veljavnem insolvenčnem pravu zaščitene;

(d) 

obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom iz člena 2 (kot upraviteljem) in drugo osebo (kot upravičencem), pod pogojem, da je upravičenec po veljavnem insolvenčnem ali civilnem pravu zaščiten;

(e) 

obveznosti do institucij, razen subjektov, ki so del iste skupine, s prvotno zapadlostjo, krajšo od sedem dni;

▼M1

(f) 

obveznostmi do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), ali njihovih udeležencev, ki so posledica udeležbe v takšnem sistemu in katerih preostala zapadlost je krajša od sedem dni, ali do CNS, ki jim je bilo v Uniji izdano dovoljenje na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 648/2012, in CNS iz tretjih držav, ki jih priznava ESMA na podlagi člena 25 navedene uredbe;

▼B

(g) 

obveznost do koga od naslednjih:

(i) 

zaposlenega v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi prejemki, razen variabilnega dela prejemkov, ki ga ne ureja kolektivna pogodba;

(ii) 

komercialnega ali trgovinskega upnika, izhajajočo iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev instituciji ali subjektu iz člena 2, ki so bistvene za vsakodnevno opravljanje dejavnosti, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;

(iii) 

davčnih in socialnovarstvenih organov, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim pravom;

(iv) 

sistemov jamstva za vloge, izhajajočo iz prispevkov, ki jih je treba plačati v skladu z Direktivo 2014/49/EU;

▼M1

(h) 

obveznosti do subjektov iz točke (a), (b), (c) ali (d) člena 1(1) Direktive 2014/59/EU, ki so del iste skupine v postopku reševanja, ne da bi bili sami subjekti v postopku reševanja, ne glede na njihovo zapadlost, razen če so te obveznosti v skladu z ustreznim nacionalnim pravom sodelujoče države članice o običajnem insolvenčnem postopku, veljavno 28. decembra 2020, razvrščene za navadnimi nezavarovanimi obveznostmi; če se ta izjema uporablja, odbor oceni, ali znesek postavk, ki so v skladu s členom 12g(2), zadostuje za podporo izvajanju preferenčne strategije reševanja.

▼B

Točka (g)(i) prvega pododstavka se ne uporablja za variabilni del prejemkov za prevzemnike pomembnega tveganja, kot so opredeljeni v členu 92(2) Direktive 2013/36/EU.

4.  
Področje uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov iz odstavka 3 tega člena ne preprečuje, kadar je to primerno, izvajanja pooblastil za reševanje s sredstvi upnikov za kateri koli del zavarovane obveznosti ali obveznosti, zajamčene z zavarovanjem s premoženjem, ki presega vrednost sredstev, jamstva, pravice do zaplembe ali premoženja, s katerimi je zavarovana, ali za kateri koli znesek vloge, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU.

Odbor zagotovi, da ostanejo vsa zavarovana sredstva v zvezi s skladom za kritje kritih obveznic, nespremenjena, ločena in zadostna.

Brez poseganja v pravila o veliki izpostavljenosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ter za zagotovitev rešljivosti subjektov in skupin odbor nacionalnim organom za reševanje naroči, naj v skladu s členom 10(11)(b) te uredbe omejijo obseg, v katerem lahko druge institucije hranijo ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ , razen obveznosti, ki se hranijo pri subjektih, ki so del iste skupine.

5.  

V izjemnih okoliščinah, ko se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov, se lahko nekatere obveznosti izvzamejo ali delno izvzamejo iz uporabe pooblastil za odpis ali konverzijo, kadar:

(a) 

za navedeno obveznost kljub dobronamernim prizadevanjem zadevnega nacionalnega organa za reševanje v razumnem času ni mogoče uporabiti instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov;

(b) 

je izvzetje nujno potrebno in sorazmerno za doseganje kontinuitete kritičnih funkcij in glavnih poslovnih področij tako, da je instituciji v postopku reševanja omogočeno nadaljevanje ključnih dejavnosti, storitev in poslov;

(c) 

je izvzetje nujno potrebno in sorazmerno, da bi preprečili obsežno širjenje negativnih vplivov, predvsem kar zadeva upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro-, malih in srednjih podjetij, kar bi resno ogrozilo delovanje finančnih trgov, vključno z infrastrukturami finančnih trgov, na način, ki bi lahko povzročil resno motnjo v gospodarstvu države članice ali Unije, ali

(d) 

bi uporaba instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov za te obveznosti tako zmanjšala vrednost, da bi bile izgube drugih upnikov večje, kot če bi te obveznosti izvzeli iz reševanja s sredstvi upnikov.

▼M1

Odbor temeljito oceni, ali bi bilo treba obveznosti do institucij ali subjektov, ki so del iste skupine v postopku reševanja, ne da bi bili sami subjekti v postopku reševanja, in ki niso izključene iz uporabe pooblastil za odpis in konverzijo na podlagi točke (h) odstavka 3, izključiti ali delno izključiti na podlagi točk (a) do (d) prvega pododstavka, da se zagotovi učinkovita izvedba strategije reševanja.

Kadar je obveznost, za katero je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ali razred obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, izvzet ali delno izvzet v skladu s tem odstavkom, se lahko raven odpisa ali konverzije, ki se uporablja za druge obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, poveča zaradi upoštevanja tovrstnega izvzetja, pod pogojem, da se pri ravni odpisa in konverzije, ki se uporablja za obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, spoštujejo načela iz točke (g) člena 15(1).

6.  

Kadar obveznost, za katero je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ali razred obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki je v skladu z odstavkom 5 izvzet ali delno izvzet, in izgube, ki bi jih te obveznosti krile, niso bile v celoti prenesene na druge upnike, se lahko instituciji v postopku reševanja zagotovi prispevek iz sklada, da stori eno ali oboje od naslednjega:

(a) 

pokrije vse izgube, ki niso bile pokrite z obveznostmi, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, in v skladu s točko (a) odstavka 13 zagotovi, da je neto vrednost sredstev institucije v postopku reševanja zopet enaka nič;

(b) 

kupi lastniške instrumente ali kapitalske instrumente v instituciji v postopku reševanja za dokapitalizacijo institucije v skladu s točko (b) odstavka 13.

▼B

7.  

Sklad lahko zagotovi prispevek iz odstavka 6 le, kadar:

(a) 

so delničarji in imetniki zadevnih kapitalskih instrumentov in drugih ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ z odpisom, konverzijo ali kako drugače zagotovili prispevek za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo, enak znesku, ki – izračunano v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15) – ni manjši od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, ter

(b) 

prispevek sklada ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, izračunano v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20(1) do (15).

8.  

Prispevek sklada iz odstavka 7 tega člena se lahko financira z:

(a) 

razpoložljivim zneskom za sklad, ki je bil zbran s prispevki subjektov iz člena 2 te uredbe v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 2014/59/EU ter v členu 67(4) in členih 70 in 71 te uredbe;

(b) 

kadar zneski iz točke (a) tega odstavka ne zadostujejo, zneski, zbranimi iz alternativnih sredstev financiranja v skladu s členoma 73 in 74.

9.  

V izrednih razmerah se lahko poišče dodatno financiranje iz alternativnih virov financiranja, potem ko:

(a) 

je bila dosežena 5-odstotna meja, določena v točki (b) odstavka 7, in

(b) 

so bile vse nezavarovane, neprednostne obveznosti, razen upravičenih vlog, v celoti odpisane ali konvertirane.

10.  
Kadar so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 9, se lahko kot alternativa ali dopolnilo zagotovi prispevek iz virov, ki so bili zbrani s predhodnimi prispevki v skladu s členom 70 in še niso bili uporabljeni.
11.  
Za namene te uredbe se člen 44(8) Direktive 2014/59/EU ne uporablja.
12.  

Pri sprejemanju odločitve iz odstavka 5 se ustrezno upoštevajo:

(a) 

načelo, da izgube najprej nosijo delničarji, potem pa na splošno upniki institucije v postopku reševanja po prednostnem vrstnem redu;

(b) 

raven zmožnosti pokrivanja izgub, ki bi jo v primeru izvzetja obveznosti ali razreda obveznosti ohranila institucija v postopku reševanja, ter

(c) 

potreba po ohranitvi ustreznih virov za financiranje reševanja.

13.  

Odbor na podlagi vrednotenja, ki je skladno z zahtevami iz člena 20(1) do (15), oceni seštevek:

(a) 

kadar je ustrezno, zneska, v višini katerega je treba odpisati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ , da se zagotovi, da je neto vrednost sredstev institucije v postopku reševanja enaka nič, ter

(b) 

kadar je ustrezno, zneska, v višini katerega je treba konvertirati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ v delnice ali druge vrste kapitalskih instrumentov, da se ponovno vzpostavi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala:

(i) 

institucije v postopku reševanja ali

(ii) 

premostitvene institucije.

Pri oceni iz prvega pododstavka se določi znesek, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ , da se ponovno vzpostavi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije v postopku reševanja ali po potrebi določi količnik premostitvene institucije – pri čemer se upoštevajo vsi kapitalski prispevki iz sklada na podlagi točke (d) člena 76(1) – ter da se ohrani zadostno tržno zaupanje v institucijo v postopku reševanja ali premostitveno institucijo in ji omogoča, da vsaj še eno leto še naprej izpolnjuje pogoje za dovoljenje in še naprej opravlja dejavnosti, za katere ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU.

Kadar namerava odbor uporabiti instrument izločitve sredstev iz člena 26, se pri znesku, v višini katerega je treba zmanjšati ►M1  obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov ◄ , ustrezno upošteva preudarna ocena kapitalskih potreb nosilca upravljanja sredstev.

14.  
Izvzetje na podlagi odstavka 5 se lahko uporabi zaradi popolnega izvzetja obveznosti iz odpisa ali zaradi omejitve obsega odpisa, uporabljenega v zvezi s to obveznostjo.
15.  
Pri pooblastilih za odpis in konverzijo se upoštevajo zahteve o prednostni razvrstitvi terjatev iz člena 17 te uredbe.
16.  
Nacionalni organ za reševanje odboru takoj predloži načrt za reorganizacijo poslovanja, prejet v skladu s členom 52(1), (2) in (3) Direktive 2014/59/EU od upravljalnega organa ali osebe ali oseb, imenovanih v skladu s členom 72(1) navedene direktive.

Zadevni nacionalni organ za reševanje v roku dveh tednov od dneva predložitve načrta za reorganizacijo poslovanja zagotovi odboru svojo oceno načrta. Odbor v roku enega meseca od dneva predložitve načrta za reorganizacijo poslovanja oceni verjetnost, da se bo zaradi izvedbe načrta obnovilo dolgoročno uspešno poslovanje subjekta iz člena 2. Ocena se pripravi v dogovoru s pristojnim nacionalnim organom ali z ECB, kadar je ustrezno.

Kadar odbor meni, da bo načrt dosegel zastavljeni cilj, v skladu s členom 52(7) Direktive 2014/59/EU dovoli nacionalnemu organu za reševanje, da načrt odobri. Kadar odbor meni, da načrt ne bo dosegel zastavljenega cilja, naroči nacionalnemu organu za reševanje, naj o njegovih pomislekih obvesti upravljalni organ ali osebo ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) navedene direktive, in od njih zahteva spremembo načrta, tako da bodo ti pomisleki v skladu s členom 52(8) navedene direktive upoštevani. V obeh primerih se to stori v dogovoru s pristojnim nacionalnim organom ali z ECB, kadar je ustrezno.

Upravljalni organ ali oseba ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) Direktive 2014/59/EU, v dveh tednih od dneva prejema takšnega obvestila nacionalnemu organu za reševanje v odobritev predložijo spremenjen načrt. Nacionalni organ za reševanje odboru predloži spremenjeni načrt in svojo oceno tega načrta. Odbor spremenjeni načrt oceni in nacionalnemu organu za reševanje naroči, naj v roku enega tedna obvesti upravljalni organ ali osebo ali osebe, imenovane v skladu s členom 72(1) Direktive 2014/59/EU, da so s spremenjenim načrtom po njegovem res obravnavani sporočeni pomisleki ali da so potrebne nadaljnje spremembe.

Odbor načrt za reorganizacijo poslovanja skupine sporoči EBA.

Člen 28

Spremljanje s strani odbora

1.  

Odbor natančno spremlja, kako nacionalni organi za reševanje izvajajo shemo za reševanje. V ta namen nacionalni organi za reševanje:

(a) 

sodelujejo z odborom in mu pomagajo pri opravljanju njegove naloge spremljanja;

(b) 

v rednih časovnih razmikih, ki jih določi odbor, zagotavljajo natančne, zanesljive in popolne informacije o izvajanju sheme za reševanje, uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje, ki jih lahko zahteva odbor, med drugim o:

(i) 

poslovanju in finančnem stanju institucije v postopku reševanja, premostitvene institucije in nosilca upravljanja sredstev;

(ii) 

obravnavi, ki bi je bili deležni delničarji in upniki institucije pri likvidaciji institucije v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom;

(iii) 

vseh sodnih postopkih v teku v zvezi z likvidacijo premoženja institucije v postopku reševanja, z ugovarjanjem odločitvi o reševanju in vrednotenju ali v zvezi z vlogami za nadomestilo, ki so jih vložili delničarji ali upniki;

(iv) 

imenovanju, odstranitvi ali zamenjavi ocenjevalcev, upraviteljev, računovodij, pravnikov in drugih strokovnjakov, ki bi lahko bili potrebni za pomoč nacionalnim organom za reševanje, ter opravljanju njihovih nalog;

(v) 

kateri koli zadevi, na katero se lahko sklicuje odbor in ki je pomembna za izvajanje sheme za reševanje, vključno z morebitnimi kršitvami zaščitnih ukrepov iz Direktive 2014/59/EU;

(vi) 

obsegu izvajanja pooblastil nacionalnih organov za reševanje iz členov 63 do 72 Direktive 2014/59/EU in načinu, kako se izvajajo;

(vii) 

ekonomski smiselnosti, izvedljivosti in izvedbi načrta za reorganizacijo poslovanja, predvidenega v členu 27(16).

Nacionalni organi za reševanje odboru predložijo končno poročilo o izvajanju sheme za reševanje.

2.  
Na podlagi predloženih informacij lahko odbor da navodila nacionalnim organom za reševanje v zvezi s katerim koli od vidikov izvajanja sheme za reševanje, zlasti z elementi iz člena 23, in izvajanjem pooblastil za reševanje.
3.  
Kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, se lahko shema za reševanje spremeni. Uporabi se postopek iz člena 18.

Člen 29

Izvajanje odločitev iz te uredbe

1.  
Nacionalni organi za reševanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje odločitev iz te uredbe, zlasti z izvajanjem nadzora nad subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, sprejetjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 35 ali 72 Direktive 2014/59/EU ter zagotovitvijo, da se upoštevajo zaščitni ukrepi iz navedene direktive. Nacionalni organi za reševanje izvršijo vse odločitve, ki jih nanje naslovi odbor.

Za te namene, ob upoštevanju te uredbe, izvajajo svoja pooblastila v skladu z nacionalnim pravom za prenos Direktive 2014/59/EU in delujejo v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu. Nacionalni organi za reševanje odbor v celoti obveščajo o izvajanju teh pooblastil. Vsak ukrep, ki ga sprejmejo, je v skladu z odločitvami odbora na podlagi te uredbe.

Pri izvajanju teh odločitev nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da se upoštevajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v Direktivi 2014/59/EU.

2.  

Kadar nacionalni organ za reševanje ne uporabi odločitve odbora na podlagi te uredbe ali ne ravna v skladu z njo ali jo uporabi tako, da ogrozi katerega od ciljev reševanja iz člena 14 ali učinkovito izvajanje sheme za reševanje, lahko odbor instituciji v postopku reševanja naroči, da:

(a) 

v primeru ukrepa na podlagi člena 18 prenese določene pravice, sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja na drugo osebo;

(b) 

v primeru ukrepa na podlagi člena 18 zahteva konverzijo vseh dolžniških instrumentov, ki vsebujejo pogodbeni pogoj za konverzijo v okoliščinah iz člena 21;

(c) 

sprejme vse druge potrebne ukrepe, da upošteva zadevno odločitev.

Odbor odločitev iz točke (c) prvega pododstavka sprejme le, če ukrep pomembno zmanjša grožnjo za zadevni cilj reševanja ali za učinkovito izvajanje sheme za reševanje.

Preden se odbor odloči naložiti ukrep, o nameravanem ukrepu obvesti ustrezni nacionalni organ za reševanje in Komisijo. To obvestilo vsebuje podrobnosti o predvidenih ukrepih, razloge zanje in natančne podatke, kdaj naj bi začeli učinkovati.

Obvestilo se pošlje najpozneje 24 ur, preden začnejo ukrepi učinkovati. V izrednih razmerah, ko obvestila ni mogoče poslati vsaj 24 ur vnaprej, lahko odbor o ukrepih obvesti v manj kot 24 urah, preden začnejo učinkovati.

3.  
Institucija v postopku reševanja upošteva vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2. Te odločitve prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami, ki so jih o isti zadevi sprejeli nacionalni organi za reševanje.
4.  
Nacionalni organi za reševanje pri ukrepanju v zvezi z zadevami, na katere se nanaša odločitev v skladu z odstavkom 2, to odločitev upoštevajo.
5.  
Odbor na svojem uradnem spletnem mestu objavi kopijo sheme za reševanje ali obvestilo, v katerem so povzeti učinki ukrepa za reševanje, predvsem učinki na neprofesionalne stranke. Nacionalni organi za reševanje upoštevajo veljavne postopkovne obveznosti, določene v členu 83 Direktive 2014/59/EU.



POGLAVJE 4

Sodelovanje

Člen 30

Obveznost sodelovanja in izmenjave informacij v okviru EMR

1.  
Odbor Komisijo obvesti o vseh ukrepih, ki jih sprejme za pripravo na reševanje. Za člane Sveta in Komisije ter za njune uslužbence v zvezi z vsemi informacijami, ki jih prejmejo od odbora, veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti iz člena 88.
2.  
Odbor, Svet, Komisija, ECB ter nacionalni organi za reševanje in pristojni nacionalni organi pri izvrševanju svojih odgovornosti iz te uredbe tesno sodelujejo, zlasti pri načrtovanju reševanja, zgodnjem posredovanju in fazah reševanja v skladu s členi 8 do 29. Drug drugemu zagotavljajo vse informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog.
3.  
ECB ali pristojni nacionalni organi odboru in nacionalnim organom za reševanje posredujejo odobrene sporazume o finančni podpori v skupini z vsemi spremembami.
4.  
Za namene te uredbe lahko ECB predsednika odbora povabi k sodelovanju kot opazovalca v nadzornem svetu ECB, ustanovljenem v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Kadar je ustrezno, lahko odbor v ta namen imenuje drugega predstavnika, ki bo nadomeščal predsednika.
5.  
Za namene te uredbe odbor imenuje predstavnika, ki sodeluje v odboru EBA za reševanje, ustanovljenem v skladu s členom 127 Direktive 2014/59/EU.
6.  
Odbor si prizadeva za tesno sodelovanje z vsemi instrumenti za javnofinančno pomoč, vključno z evropskim instrumentom za finančno stabilnost (EFSF) in evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM), zlasti v izrednih razmerah iz člena 27(9) in kadar tovrstni mehanizem odobri ali bo verjetno odobril neposredno ali posredno finančno pomoč subjektom s sedežem v sodelujoči državi članici.
7.  
Kadar je potrebno, odbor z ECB in nacionalnimi organi za reševanje in pristojnimi nacionalnimi organi sklene memorandum o soglasju, v katerem je na splošno opisano njihovo sodelovanje pri opravljanju njihovih nalog po pravu Unije v skladu z odstavkoma 2 in 4. Memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 31

Sodelovanje v okviru EMR

1.  
Odbor svoje naloge opravlja v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje. Odbor v sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje odobri in objavi okvir za praktično ureditev izvajanja tega člena.

Odbor za zagotovitev dejanske in dosledne uporabe tega člena:

(a) 

izda smernice in splošna navodila za nacionalne organe za reševanje, po katerih ti opravljajo naloge in sprejemajo odločitve o reševanju;

(b) 

lahko kadar koli uporabi svoja pooblastila iz členov 34 do 37;

(c) 

lahko od nacionalnih organov za reševanje zahteva priložnostne ali redne informacije o opravljanju nalog, za katere so zadolženi na podlagi člena 7(3);

(d) 

od nacionalnih organov za reševanje prejme osnutke odločitev, o katerih lahko izrazi svoje stališče, predvsem pa opozori na elemente v osnutku odločitve, ki niso skladni s to uredbo ali s splošnimi navodili odbora.

Odbor lahko za oceno načrtov reševanja nacionalne organe za reševanje zaprosi, naj mu predložijo vse potrebne informacije, kakor so jih pridobili v skladu s členom 11 in členom 13(1) Direktive 2014/59/EU, brez poseganja v poglavje 5 tega naslova.

2.  
Člen 13(4) do (10) in členi 88 do 92 Direktive 2014/59/EU se ne uporabljajo za odnose med nacionalnimi organi za reševanje. Skupna odločitev in odločitve, sprejete, kadar ni skupne odločitve, kot je navedeno v ►M1  členu 45h ◄ Direktive 2014/59/EU, se ne uporabljajo. Namesto tega se uporabljajo ustrezne določbe te uredbe.

Člen 32

Posvetovanje in sodelovanje z nesodelujočimi državami članicami in tretjimi državami

1.  
Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, brez poseganja v odobritev Sveta aliKomisije, ki se zahteva v skladu s to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami ali tretjimi državami v skladu s členi 7, 8, ►M1  12 do 12k ◄ , 13, 18, 55 ter 88 do 92 Direktive 2014/59/EU.

Kadar skupina zajema subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali pomembne podružnice, ki se nahajajo v nesodelujočih državah članicah, odbor pristojnim organom in/ali organom za reševanje v nesodelujoči državi članici sporoči vse načrte, odločitve ali ukrepe iz členov 8, 10, 11, 12 in 13, ki zadevajo skupino, kot je ustrezno.

2.  
Odbor, ECB ter organi za reševanje in pristojni organi nesodelujočih držav članic sklenejo memorandume o soglasju, v katerih je na splošno opisano, kako bodo sodelovali pri opravljanju svojih nalog na podlagi Direktive 2014/59/EU.

Brez poseganja v prvi pododstavek odbor sklene sporazum o soglasju z organom za reševanje vsake nesodelujoče države članice, v kateri ima sedež vsaj ena globalna sistemsko pomembna institucija, ki je kot taka opredeljena v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU.

3.  
Vsak memorandum se redno pregleduje, objavi pa se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti.
4.  
Odbor v imenu nacionalnih organov za reševanje sodelujočih držav članic sklepa nezavezujoče dogovore o sodelovanju, skladne z okvirnimi dogovori o sodelovanju EBA iz člena 97(2) Direktive 2014/59/EU. Odbor o vseh tovrstnih dogovorih o sodelovanju dogovorih obvesti EBA.

Člen 33

Priznavanje in izvrševanje postopkov tretjih držav za reševanje

1.  
Ta člen se uporablja za postopke tretjih držav za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum s posamezno tretjo državo iz člena 93(1) Direktive 2014/59/EU. Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma s posamezno tretjo državo iz člena 93(1) navedene direktive, v kolikor ta sporazum ne ureja priznavanja in izvrševanja postopkov tretjih držav za reševanje.
2.  

Odbor oceni in izda priporočilo o priznavanju in izvrševanju postopkov za reševanje, ki jih organi tretjih držav za reševanje izvajajo v zvezi z institucijo ali nadrejeno družbo iz tretje države, ki ima:

(a) 

eno ali več podrejenih družb v Uniji s sedežem v eni ali več sodelujočih državah članicah ali

(b) 

sredstva, pravice ali obveznosti, ki se nahajajo v eni ali več sodelujočih državah članicah ali jih ureja pravo sodelujočih držav članic.

Odbor izvede svojo oceno po posvetovanju z nacionalnimi organi za reševanje in, kadar se v skladu s členom 89 Direktive 2014/59/EU ustanovi evropski kolegij za reševanje, z organi nesodelujočih držav članic za reševanje.

Pri odločitvi je treba ustrezno upoštevati interese vsake posamezne sodelujoče države članice, v kateri institucija ali nadrejena družba iz tretje države deluje, ter zlasti morebitni vpliv priznavanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.

3.  

Odbor priporoči, da se postopek za priznavanje ali izvrševanje iz odstavka 1 ne prizna, če meni, da:

(a) 

bi postopek tretje države za reševanje negativno vplival na finančno stabilnost v sodelujoči državi članici;

(b) 

upniki, zlasti vlagatelji, ki so v sodelujoči državi članici ali v njej plačujejo, v postopkih tretje države za reševanje ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki in vlagatelji iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami;

(c) 

bi imelo priznavanje ali izvrševanje postopkov tretje države za reševanje pomembne fiskalne posledice za sodelujočo državo članico ali

(d) 

bi bil učinek priznavanja ali izvrševanja v nasprotju z nacionalnim pravom sodelujoče države članice.

4.  
Nacionalni organi izvajajo priporočilo odbora in zaprosijo za priznavanje ali izvrševanje postopkov za reševanje na svojem ozemlju ali pa odboru v utemeljeni izjavi pojasnijo, zakaj njegovega priporočila ne morejo izvajati.
5.  
Nacionalni organi za reševanje pri izvajanju pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti iz tretjih držav po potrebi izvajajo podeljena pooblastila na podlagi določb iz člena 94(4) Direktive 2014/59/EU.



POGLAVJE 5

Preiskovalna pooblastila

Člen 34

Zahteve po predložitvi informacij

1.  

Za namen opravljanja svojih nalog na podlagi te uredbe lahko odbor neposredno ali prek nacionalnih organov za reševanje, potem ko jih je ob uporabi vseh informacij, ki so na voljo ECB ali pristojnim nacionalnim organom, obvestil, od naslednjih pravnih ali fizičnih oseb zahteva, naj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo:

(a) 

subjekti iz člena 2;

(b) 

zaposleni v subjektih iz člena 2;

(c) 

tretje osebe, ki so jim subjekti iz člena 2 poverili zunanje izvajanje funkcij ali dejavnosti.

2.  
Subjekti in osebe iz odstavka 1 zagotovijo zahtevane informacije v skladu z navedenim odstavkom. Zahteve varovanja poslovne skrivnosti teh subjektov in oseb ne izvzamejo iz dolžnosti, da posredujejo te informacije. Posredovanje zahtevanih informacij se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.
3.  
Kadar odbor informacije pridobi neposredno od navedenih subjektov in oseb, jih da na voljo ustreznim nacionalnim organom za reševanje.
4.  
Odbor lahko, in sicer tudi redno, pridobiva vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti o kapitalu, likvidnosti, sredstvih in obveznostih, ki se nanašajo na vsako institucijo, za katero veljajo njegova pooblastila za reševanje.
5.  
Odbor, ECB, pristojni nacionalni organi in nacionalni organi za reševanje lahko pripravijo memorandume o soglasju s postopkom za izmenjavo informacij. Izmenjava informacij med odborom, ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi organi za reševanje se ne šteje za kršitev zahtev varovanja poslovne skrivnosti.
6.  
Pristojni nacionalni organi, ECB, kadar je to ustrezno, in nacionalni organi za reševanje sodelujejo z odborom, da bi preverili, ali so nekatere ali vse zahtevane informacije že na voljo. Kadar so na voljo, jih pristojni nacionalni organi, ECB, kadar je to ustrezno, ali nacionalni organi za reševanje posredujejo odboru.

Člen 35

Splošne preiskave

1.  
Odbor lahko za namene opravljanja svojih nalog iz te uredbe ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustreznem pravu Unije, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko jih je obvestil, opravi vse potrebne preiskave pravnih ali fizičnih oseb iz člena 34(1), ki imajo sedež ali so v sodelujoči državi članici.

Pri tem odbor lahko:

(a) 

zahteva predložitev dokumentov;

(b) 

pregleda poslovne knjige in evidence pravnih in fizičnih oseb iz člena 34(1) ter pridobi kopije poslovnih knjig in evidenc oziroma izpiske iz njih;

(c) 

pridobi pisno ali ustno obrazložitev od pravnih ali fizičnih oseb iz člena 34(1) ali njihovih predstavnikov ali uslužbencev;

(d) 

opravi razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbral informacije o predmetu preiskave.

2.  
Fizične ali pravne osebe iz člena 34(1) so predmet preiskav, ki se uvedejo na podlagi odločitve odbora.

Kadar oseba ovira preiskavo, nacionalni organi za reševanje sodelujoče države članice, v kateri so zadevni prostori, v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo potrebno pomoč, vključno s tem, da odboru omogočijo dostop do poslovnih prostorov fizičnih ali pravnih oseb iz člena 34(1), da se lahko uresničujejo te pravice.

Člen 36

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  
Odbor lahko za namene opravljanja svojih nalog iz te uredbe ter v skladu z drugimi pogoji, določenimi v ustreznem pravu Unije, v skladu s členom 37 in na podlagi predhodnega obvestila zadevnim nacionalnim organom za reševanje in zadevnim pristojnim nacionalnim organom ter, kadar je ustrezno, v sodelovanju z njimi izvede vse inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih fizičnih ali pravnih oseb iz člena 34(1). Odbor lahko inšpekcijski pregled na kraju samem opravi tudi brez predhodne najave tem pravnim osebam, kadar je to potrebno za pravilno izvedbo in učinkovitost pregleda.
2.  
Uradniki odbora in druge osebe, ki jih odbor pooblasti za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki so v preiskavi na podlagi odločitve odbora o pregledu v skladu s členom 35(2), ter imajo vsa pooblastila iz člena 35(1).
3.  
Pravne osebe iz člena 34(1) so predmet pregledov na kraju samem, ki se izvedejo na podlagi odločitve odbora.
4.  
Uradniki nacionalnih organov za reševanje iz držav članic, v katerih naj bi se izvedel pregled, in drugi spremljevalci, ki so jih ti organi pooblastili ali imenovali, pod nadzorom in ob usklajevanju odbora aktivno pomagajo uradnikom odbora in drugim osebam, ki jih pooblasti odbor. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki nacionalnih organov za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic in drugi spremljevalci, ki so jih ti organi pooblastili ali imenovali, imajo tudi pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.
5.  
Kadar uradniki in drugi spremljevalci, ki jih za to pooblasti ali imenuje odbor, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi odstavka 1, jim nacionalni organi za reševanje iz zadevnih sodelujočih držav članic zagotovijo potrebno pomoč v skladu z nacionalnim pravom. V kolikor je to potrebno za pregled, pomoč vključuje zapečatenje poslovnih prostorov in poslovnih knjig ali evidenc. Kadar zadevnemu nacionalnemu organu za reševanje to pooblastilo ni na voljo, uporabi svoja pooblastila, da zahteva potrebno pomoč drugih nacionalnih organov.

Člen 37

Dovoljenje sodnega organa

1.  
Če je v skladu z nacionalnimi pravili za inšpekcijski pregled na kraju samem iz člena 36(1) in (2) ali za pomoč iz člena 36(5) potrebno dovoljenje sodnega organa, se zanj zaprosi.
2.  
Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 1 tega člena, nacionalni sodni organ preveri, ali je odločitev odbora pristna in da predvideni prisilni ukrepi niso niti enostranski niti pretirani, pri čemer upošteva vsebino inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni sodni organ od odbora zahteva podrobno razlago, zlasti v zvezi z razlogi, zaradi katerih odbor sumi, da je prišlo do kršitve odločitev iz člena 29, resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, ki je predmet prisilnih ukrepov. Vendar nacionalni sodni organ ne presoja, ali je bil inšpekcijski pregled potreben, in ne zahteva, naj se mu zagotovijo informacije iz spisa odbora. O zakonitosti odločitve odbora lahko presoja le Sodišče.



POGLAVJE 6

Kazni

Člen 38

Globe

1.  
Kadar odbor ugotovi, da je subjekt iz člena 2 namerno ali iz malomarnosti zagrešil katero od kršitev iz odstavka 2, mu z odločitvijo naloži globo v skladu z odstavkom 3.

Kršitev takega subjekta velja za namerno, če obstajajo objektivna dejstva, ki dokazujejo, da sta jo subjekt ali njegov upravljalni organ ali višje vodstvo storila namerno.

2.  

Globe se subjektom iz člena 2 naložijo za naslednje kršitve:

(a) 

kadar ne predložijo informacij, zahtevanih v skladu s členom 34;

(b) 

kadar ne privolijo v splošno preiskavo v skladu s členom 35 ali inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s členom 36;

(c) 

kadar ne upoštevajo odločitve, naslovljene na odbor v skladu s členom 29.

3.  

Vrednost osnovnega zneska glob iz odstavka 1 tega člena je izražena v odstotkih skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom, ki zajema prihodke iz obresti in podobne prihodke, prihodke od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejete odpravnine ali provizije družbe v predhodnem poslovnem letu v skladu s členom 316 Uredbe (EU) št. 575/2013, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa je izražena v ustrezni vrednosti v nacionalni valuti na dan 19. avgusta 2014 v okviru naslednjih omejitev:

(a) 

za kršitve iz odstavka 2(a) in (b) znaša osnovni znesek najmanj 0,05 % in ne presega 0,15 %;

(b) 

za kršitve iz odstavka 2(c) znaša osnovni znesek najmanj 0,25 % in ne presega 0,5 %.

Odbor pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska globe iz prvega pododstavka upošteva letni promet preteklega poslovnega leta zadevnega subjekta. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za subjekte z letnim prometom pod 1 000 000 000 EUR, srednja vrednost za subjekte z letnim prometom med 1 000 000 000 in 5 000 000 000 EUR, višja vrednost pa za subjekte z letnim prometom nad 5 000 000 000 EUR.

4.  
Osnovni zneski iz odstavka 3 se po potrebi prilagodijo z upoštevanjem oteževalnih ali olajševalnih okoliščin iz odstavkov 5 in 6 v skladu z ustreznimi koeficienti iz odstavka 9.

Zadevni olajševalni koeficient se uporablja za vsak posamezni osnovni znesek. Če velja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

Za vsak posamezni osnovni znesek se uporablja ustrezni oteževalni koeficient. Če velja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta prišteje osnovnemu znesku.

5.  

V zvezi z globami iz odstavka 1 veljajo naslednje oteževalne okoliščine:

(a) 

kršitev je bila storjena namerno;

(b) 

kršitev je bila storjena večkrat;

(c) 

kršitev je bila storjena v obdobju, ki presega tri mesece;

(d) 

kršitev je razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji subjekta, zlasti pri njegovih postopkih, sistemih upravljanja ali notranji kontroli;

(e) 

po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo;

(f) 

višje vodstvo subjekta pri izvedbi preiskav ni sodelovalo z odborom.

6.  

V zvezi z globami iz odstavka 1 veljajo naslednje olajševalne okoliščine:

(a) 

kršitev se je pojavljala v obdobju, ki je krajše od desetih delovnih dni;

(b) 

višje vodstvo subjekta lahko dokaže, da je sprejelo vse ukrepe, potrebne za preprečitev kršitve;

(c) 

subjekt je o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil odbor;

(d) 

subjekt je prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobne kršitve.

7.  
Ne glede na odstavke 2 do 6 naložene globe ne presegajo 1 % letnega prometa subjekta iz odstavka 1 v predhodnem poslovnem letu.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je znesek globe, kadar je imel subjekt zaradi kršitve neposredne ali posredne finančne koristi in kadar je mogoče opredeliti pridobljeni dobiček ali preprečene izgube na podlagi kršitve, najmanj enak finančni koristi.

Kadar dejanje ali opustitev dejanja subjekta iz odstavka 1 pomeni več kršitev, navedenih v odstavku 2, se izreče samo višja od glob za eno od teh kršitev, izračunana v skladu s tem odstavkom.

8.  
V primerih, ki niso zajeti v odstavku 2, lahko odbor nacionalnim organom za reševanje priporoči, naj ukrepajo in zagotovijo uvedbo ustreznih kazni v skladu s členi 110 do 114 Direktive 2014/59/EU in s katero koli ustrezno nacionalno zakonodajo.
9.  

Odbor pri izračunu glob uporabi naslednje prilagoditvene koeficiente za oteževalne okoliščine:

(a) 

če je bila kršitev storjena večkrat, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(b) 

če se je kršitev pojavljala v obdobju, ki presega tri mesece, se uporabi koeficient 1,5;

(c) 

če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji subjekta, zlasti v njegovih postopkih, sistemih upravljanja ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2;

(d) 

če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(e) 

če po ugotovitvi kršitve niso bili sprejeti ukrepi za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(f) 

če višje vodstvo subjekta pri izvedbi preiskav ni sodelovalo z odborom, se uporabi koeficient 1,5.

Odbor pri izračunu glob uporabi naslednje prilagoditvene koeficiente za olajševalne okoliščine:

(a) 

če se je kršitev pojavljala v obdobju, ki je krajše od desetih delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(b) 

če lahko višje vodstvo subjekta dokaže, da je sprejelo vse ukrepe, potrebne za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;

(c) 

če je subjekt o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestil odbor, se uporabi koeficient 0,4;

(d) 

če je subjekt prostovoljno sprejel ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobnih kršitev, se uporabi koeficient 0,6.

Člen 39

Periodične denarne kazni

1.  

Odbor z odločitvijo naloži periodične denarne kazni v zvezi s subjektom iz člena 2, da doseže naslednje:

(a) 

subjekt upošteva odločitev, sprejeto v skladu s členom 34;

(b) 

oseba iz člena 34(1) predloži popolne informacije, ki so se zahtevale z odločitvijo v skladu z navedenim členom;

(c) 

oseba iz člena 35(1) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drug potreben material ter dopolni in popravi druge informacije iz preiskave, ki se je začela na podlagi odločitve, sprejete v skladu z navedenim členom;

(d) 

oseba iz člena 36(1) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, zahtevan z odločitvijo v skladu z navedenim členom.

2.  
Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Naloži se na dnevni osnovi, dokler subjekt iz člena 2 ali zadevna oseba ne izpolni odločitev iz točk (a) do (d) odstavka 1 tega člena.
3.  
Ne glede na odstavek 2 znaša periodična denarna kazen 0,1 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Periodična denarna kazen se izračuna od dneva, ki je določen v odločitvi o periodični denarni kazni.
4.  
Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi odbora.

Člen 40

Zaslišanje oseb, ki so v postopku

1.  
Odbor pred sprejetjem kakršne koli odločitve o naložitvi globe in/ali periodične denarne kazni iz člena 38 ali 39 fizičnim ali pravnim osebam, ki so v postopku, da možnost obrazložitve v zvezi z njegovimi ugotovitvami. Odločitve odbora temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so fizične ali pravne osebe, ki so v postopku, imele možnost podati pripombe.
2.  
Med postopkom se v celoti spoštuje pravica fizičnih ali pravnih oseb, ki so v postopku, do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis odbora, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente odbora.

Člen 41

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.  

Odbor odločitve o naložitvi kazni iz člena 38(1) in člena 39(1) objavi, razen če bi to ogrozilo reševanje zadevnega subjekta. Objava je anonimna v naslednjih okoliščinah:

(a) 

kadar objavljene informacije vsebujejo osebne podatke in se po obvezni predhodni oceni izkaže, da objava teh podatkov ni sorazmerna;

(b) 

kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c) 

kadar bi objava udeleženim fizičnim ali pravnim osebam, kolikor je to mogoče ugotoviti, povzročila nesorazmerno škodo.

Druga možnost je, da se v takšnih primerih objava zadevnih podatkov preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da po tem obdobju ne bo več razlogov za anonimnost objave.

Odbor obvešča EBA o vseh globah in periodičnih denarnih kaznih, ki jih naloži v skladu s členoma 38 in 39, ter mu zagotovi informacije o statusu pritožb in njihovih rezultatih.

2.  
Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38 in 39, so upravne narave.
3.  
Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38 in 39, so izvršljive.

Izvršitev urejajo ustrezna postopkovna pravila, ki veljajo v sodelujoči državi članici, na ozemlju katere se opravi izvršitev. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od sodelujočih držav članic ter o tem obvesti odbor in Sodišče, odločitvi priloži izvršilni naslov, pri čemer preveri samo verodostojnost odločitve o izvršitvi.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta zadevo neposredno preda pristojnemu organu in predlaga začetek izvršilnega postopka v skladu z nacionalnim pravom.

Izvršitev se lahko odloži le z odločitvijo Sodišča. Vendar so za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne sodelujoče države.

4.  
Globe in periodične denarne kazni se dodelijo skladu.



DEL III

INSTITUCIONALNI OKVIR



NASLOV I

ODBOR

Člen 42

Pravni status

1.  
Ustanovi se odbor. Odbor je agencija Unije s posebno strukturo, ki ustreza njegovim nalogam. Odbor je pravna oseba.
2.  
Odbor v vsaki državi članici uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnih postopkih.
3.  
Odbor zastopa njegov predsednik.

Člen 43

Sestava

1.  

Odbor sestavljajo:

(a) 

predsednik, imenovan v skladu s členom 56;

(b) 

štirje polnopravni člani, imenovani v skladu s členom 56;

(c) 

član, ki ga imenuje vsaka sodelujoča država članica in zastopa njene nacionalne organe za reševanje.

2.  
Vsak član, tudi predsednik, ima en glas.
3.  
Komisija in ECB imenujeta predstavnika, ki ima pravico, da kot stalni opazovalec sodeluje na izvršnih in plenarnih sejah.

Predstavnika Komisije in ECB imata pravico sodelovati v razpravah ter imata dostop do vseh dokumentov.

4.  
Če je v sodelujoči državi članici več kot en nacionalni organ za reševanje, lahko kot opazovalec brez glasovalne pravice sodeluje še en predstavnik.
5.  

Upravna in vodstvena struktura odbora zajema:

(a) 

plenarno sejo odbora, ki opravlja naloge iz člena 50;

(b) 

izvršno sejo odbora, ki opravlja naloge iz člena 54;

(c) 

predsednika, ki opravlja naloge iz člena 56;

(d) 

sekretariat, ki zagotavlja potrebno upravno in tehnično podporo pri izvajanju vseh, odboru dodeljenih nalog.

Člen 44

Skladnost s pravom Unije

Odbor deluje v skladu s pravom Unije, zlasti s sklepi Sveta in Komisije na podlagi te uredbe.

Člen 45

Odgovornost

1.  
Odbor za izvajanje te uredbe odgovarja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v skladu z odstavki 2 do 8.
2.  
Odbor Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic v skladu s členom 46, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču letno predloži poročilo o opravljanju nalog, prenesenih nanj s to uredbo. To poročilo se ob upoštevanju zahtev varovanja poslovne skrivnosti objavi na spletnem mestu odbora.
3.  
Predsednik navedeno poročilo javno predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.
4.  
Na zahtevo Evropskega parlamenta predsednik sodeluje na predstavitvi pristojnega odbora Evropskega parlamenta o opravljanju nalog reševanja, ki jih izvaja odbor. Predstavitev se opravi vsaj enkrat letno.
5.  
Na podlagi zahteve Sveta lahko le-ta zasliši predsednika v zvezi z opravljanjem nalog reševanja, ki jih izvaja odbor.
6.  
Odbor na vprašanja, ki jih nanj naslovita Evropski parlament ali Svet, odgovori v ustni ali pisni obliki v skladu s svojimi postopki, vsekakor pa v petih tednih od prejema vprašanja.
7.  
Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnega odbora Evropskega parlamenta, kadar so potrebne za izvajanje pooblastil Evropskega parlamenta v skladu s PDEU. Med Evropskim parlamentom in odborom se sklene sporazum o podrobnostih organizacije razprav, da se zagotovi popolna zaupnost v skladu z zahtevami varovanja poslovne skrivnosti, ki jih odboru nalaga ta uredba, kadar odbor v skladu z zadevnim pravom Unije nastopa v vlogi nacionalnega organa za reševanje.
8.  
Odbor med vsemi preiskavami Evropskega parlamenta sodeluje z njim ob upoštevanju PDEU in uredb iz člena 226 PDEU. Odbor in Evropski parlament v šestih mesecih po imenovanju predsednika skleneta ustrezne dogovore o praktičnih ureditvah za izvajanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na odbor s to uredbo. Ob upoštevanju pristojnosti Evropskega parlamenta v skladu s členom 226 PDEU ti sporazumi med drugim vključujejo dostop do informacij, vključno s pravili o ravnanju s tajnimi in zaupnimi informacijami in njihovem varovanju, sodelovanjem na predstavitvah, kot je navedeno v členu 45(4) te uredbe, zaupnimi ustnimi razpravami, poročili, odgovori na vprašanja, sodelovanjem v preiskavah ter informacijami o postopku izbire predsednika, podpredsednika in štirih članov iz člena 43(1)(b) te uredbe.

Člen 46

Nacionalni parlamenti

1.  
Zaradi posebnih nalog, ki so prenesene na odbor s to uredbo, lahko nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic od odbora s svojimi postopki zahtevajo, naj pisno odgovori na vse pripombe in vprašanja, ki mu jih predložijo v zvezi z njegovimi funkcijami v skladu s to uredbo, odbor pa mora odgovoriti.
2.  
Ko odbor predloži poročilo iz člena 45(2), ga obenem predloži neposredno nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic. Nacionalni parlamenti lahko na odbor naslovijo obrazložene pripombe na to poročilo. Odbor na vse pripombe ali vprašanja, ki jih nanj naslovijo nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic, odgovori v ustni ali pisni obliki v skladu s svojimi postopki.
3.  
Nacionalni parlament sodelujoče države članice lahko pozove predsednika, naj sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z reševanjem subjektov iz člena 2 v navedeni državi članici skupaj s predstavnikom nacionalnega organa za reševanje. Predsednik pa se mora na povabilo odzvati.
4.  
Ta uredba ne posega v odgovornost nacionalnih organov za reševanje do nacionalnih parlamentov v skladu z nacionalnim pravom v zvezi z opravljanjem nalog, ki s to uredbo niso prenesene na odbor, Svet ali Komisijo, in za opravljanje dejavnosti, ki jih ti opravljajo v skladu s členom 7(3).

Člen 47

Neodvisnost

1.  
Odbor in nacionalni organi za reševanje pri opravljanju nalog, prenesenih nanje s to uredbo, delujejo neodvisno in v splošnem interesu.
2.  
Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) opravljajo svoje naloge v skladu z odločitvami odbora, Sveta in Komisije. Delujejo neodvisno in objektivno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, vlad države članice ali drugih javnih ali zasebnih organov.

V razpravah in postopkih odločanja v odboru izražajo svoja stališča in glasujejo neodvisno.

3.  
Države članice, institucije ali organi Unije ter drugi javni ali zasebni organi ne poskušajo vplivati na predsednika, podpredsednika ali člane odbora.
4.  
V skladu s kadrovskimi predpisi uradnikov, določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 10 ) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) iz člena 87(6) te uredbe predsednika, podpredsednike in člane iz člena 43(1)(b) te uredbe po izteku mandata še vedno zavezuje dolžnost, da glede sprejemanja nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.

Člen 48

Sedež

Odbor ima sedež v Bruslju, Belgija.



NASLOV II

PLENARNA SEJA ODBORA

Člen 49

Sodelovanje na plenarnih sejah

Na plenarnih sejah odbora sodelujejo vsi člani odbora iz člena 43(1).

Člen 50

Naloge

1.  

Na plenarni seji odbora se:

(a) 

vsako leto do 30. novembra sprejme letni delovni program odbora za naslednje leto na podlagi osnutka, ki ga predloži predsednik, in v vednost posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ECB;

(b) 

sprejme in spremlja letni proračun odbora v skladu s členom 61(2) ter odobrijo končni računovodski izkazi odbora in podeli razrešnica predsedniku v skladu s členom 63(4) in (8);

(c) 

po postopku iz odstavka 2 odloči o uporabi sklada, če je za konkreten ukrep za reševanje potrebna podpora sklada nad pragom 5 000 000 000 EUR, za katero je tehtanje likvidnostne podpore 0,5;

(d) 

ko skupna neto uporaba sklada v zadnjih zaporednih 12 mesecih doseže prag 5 000 000 000 EUR, oceni uporaba instrumentov za reševanje, zlasti uporaba sklada, ter zagotovijo navodila, ki jih izvršna seja upošteva pri naslednjih odločitvah o reševanju, zlasti z razlikovanjem med likvidnostno podporo in drugimi oblikami podpore, če je to ustrezno;

(e) 

odloči o tem, ali je potrebno zvišanje naknadnih izrednih prispevkov v skladu s členom 71, o prostovoljnem izposojanju med shemami financiranja v skladu s členom 72, o alternativnih sredstvih financiranja v skladu s členoma 73 in 74 in o združevanju nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki vključujejo podporo iz sklada nad pragom iz točke (c) tega odstavka;

(f) 

odloči o naložbah v skladu s členom 75;

(g) 

sprejme letno poročilo o dejavnostih odbora iz člena 45, ki vsebuje podrobne obrazložitve v zvezi z izvajanjem proračuna;

(h) 

sprejmejo finančna pravila, ki se uporabljajo za odbor v skladu s členom 64;

(i) 

sprejme strategija za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer se upoštevajo stroški in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(j) 

sprejmejo pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi z njegovimi člani;

(k) 

sprejme poslovnik plenarne seje in poslovnik izvršne seje odbora;

(l) 

v skladu z odstavkom 3 tega člena v zvezi z uslužbenci odbora izvajajo pooblastila, ki so s kadrovskimi predpisi prenesena na pristojni organ za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, kot so določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev) podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(m) 

sprejmejo ustrezna izvedbena pravila, da se zagotovi izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(n) 

v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodja, ki je pri opravljanju svojih nalog funkcionalno neodvisen;

(o) 

zagotovijo ustrezni ukrepi v odziv na ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih revizijskih poročil in vrednotenj ter iz preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

(p) 

sprejmejo vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur odbora in po potrebi njihovimi spremembami;

(q) 

odobri okvir iz člena 31(1) za praktično ureditev sodelovanja z nacionalnimi organi za reševanje.

2.  
Na plenarni seji odbora se pri sprejemanju odločitev ravna v skladu s cilji, kot so navedeni v členih 6 in 14.

Za namene točke (c) odstavka 1 se shema za reševanje, pripravljena na izvršni seji, šteje za sprejeto, razen če vsaj en član plenarne seje te ne skliče v treh urah po tem, ko se z izvršne seje plenarni seji predloži osnutek. V tem primeru se odločitev o shemi za reševanje sprejme na plenarni seji.

3.  
Odbor na plenarni seji v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov sprejme sklep na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev, pri čemer zadevna pooblastila pristojnega organa za imenovanja prenese na predsednika in določi pogoje, pod katerimi se prenos pooblastil lahko začasno prekine. Predsednik lahko navedena pooblastila prenese naprej.

V izjemnih okoliščinah lahko odbor na plenarni seji s sklepom začasno prekine prenos pooblastil pristojnega organa za imenovanja na predsednika in na osebe, na katere jih je prenesel slednji, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na uslužbenca, ki ni predsednik.

Člen 51

Plenarna seja odbora

1.  
Predsednik skliče plenarne seje odbora in jim predseduje v skladu s členom 56(2)(a).
2.  
Odbor se vsaj dvakrat letno sestane na redni plenarni seji. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov. Predstavnik Komisije lahko zahteva, naj predsednik skliče plenarno sejo odbora. Če predsednik seje ne skliče pravočasno, za to predloži pisno utemeljitev.
3.  
Odbor lahko, kadar je to ustrezno, poleg opazovalcev, navedenih v členu 43(3), povabi tudi druge opazovalce, naj sodelujejo na njegovih plenarnih sejah na ad hoc osnovi, vključno s predstavnikom EBA.
4.  
Odbor zagotovi sekretariat plenarne seje odbora.

Člen 52

Splošne določbe o postopku odločanja

1.  
Odbor na plenarni seji sprejema odločitve z navadno večino članov, razen če ta uredba določa drugače. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.
2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 se odločitve iz člena 50(1)(c) in (d) ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki so omejene na uporabo finančnih sredstev, s katerimi razpolaga sklad, sprejemajo z navadno večino članov odbora, ki predstavljajo vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.
3.  
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se odločitve iz člena 50(1), ki vključujejo zbiranje naknadnih prispevkov v skladu s členom 71, prostovoljno izposojanje med shemami financiranja v skladu s členom 72, odločitve o alternativnih virih financiranja v skladu s členom 73 in členom 74 ter odločitve o vzajemnosti nacionalnih shem financiranja v skladu s členom 78, ki presegajo uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo v skladu, sprejemajo z dvotretjinsko večino članov odbora, ki v osemletnem prehodnem obdobju, dokler sklad ni povsem vzajemen, predstavlja vsaj 50 % prispevkov, zatem pa z dvotretjinsko večino članov odbora, ki predstavlja vsaj 30 % prispevkov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.
4.  
Odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se določi podrobnejša ureditev glede glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.



NASLOV III

IZVRŠNA SEJA ODBORA

Člen 53

Sodelovanje na izvršnih sejah

1.  
Izvršno sejo odbora sestavljajo predsednik in štirje člani iz člena 43(1)(b). Odbor se na izvršni seji sestaja po potrebi.

Izvršne seje odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo katerega koli člana. Zasedanjem predseduje predsednik.

Odbor lahko, kadar je ustrezno, k sodelovanju na izvršnih sejah poleg opazovalcev iz člena 43(3) povabi tudi druge opazovalce, vključno s predstavnikom EBA, ko razpravlja o skupini, ki ima podrejene družbe ali pomembne podružnice v nesodelujočih državah članicah, pa povabi nacionalne organe za reševanje teh nesodelujočih držav članic. Udeležba je na ad hoc podlagi.

2.  
V skladu z odstavkoma 3 in 4 na izvršnih sejah odbora sodelujejo člani odbora iz člena 43(1)(c).
3.  
Pri razpravljanju o subjektu iz člena 2 ali skupini subjektov s sedežem v samo eni sodelujoči državi članici v razpravah in postopku odločanja sodeluje tudi član, ki ga je imenovala ta država članica, uporabljajo pa se pravila iz člena 55(1).
4.  
Pri razpravljanju o čezmejni skupini v postopku odločanja sodeluje tudi član, ki ga je imenovala država članica, v kateri je organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, ter člani, ki so jih imenovale države članice, v katerih ima sedež podrejena družba ali subjekt, ki je vključen v konsolidiran nadzor, uporabljajo pa se pravila iz člena 55(2).
5.  
Člani odbora iz člena 43(1)(a) in (b) zagotovijo, da so v okviru vseh različnih sestav izvršnih sej odbora odločitve in ukrepi o reševanju, zlasti glede uporabe sklada, skladni, ustrezni in sorazmerni.

Člen 54

Naloge

1.  

Odbor na izvršni seji:

(a) 

pripravlja vse odločitve, ki jih odbor sprejme na plenarni seji;

(b) 

sprejme vse odločitve za izvajanje te uredbe, razen če ta uredba določa drugače.

2.  

Pri opravljanju nalog na podlagi odstavka 1 tega člena odbor:

(a) 

pripravi, oceni in odobri načrte reševanja za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov, v skladu s členi 8, 10 in 11;

(b) 

uporabi poenostavljene obveznosti za določene subjekte in skupine iz člena 7(2) ter za subjekte in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov, v skladu s členom 11;

(c) 

določi minimalne zahteve za kapital in ►C1  kvalificirane obveznosti ◄ , ki jih morajo v skladu s členom 12 vedno izpolnjevati subjekti in skupine iz člena 7(2) ter subjekti in skupine iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov;

(d) 

Komisiji čim prej zagotovi shemo za reševanje v skladu s členom 18 skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, da lahko ta pravočasno presodi in odloči ali, kadar je to ustrezno, Svetu predlaga sklep v skladu s členom 18(7);

(e) 

odloči glede dela II proračuna odbora za sklad, v skladu s členom 60.

3.  
Kadar je potrebno zaradi nujnosti, lahko odbor na izvršni seji sprejme nekatere začasne odločitve v imenu plenarne seje odbora, zlasti z zvezi z upravnim vodenjem, vključno s proračunskimi zadevami.
4.  
Odbor na izvršni seji obvešča plenarno sejo odbora o odločitvah, ki jih sprejme glede reševanja.

Člen 55

Odločanje

1.  
Predsednik in člani iz člena 43(1)(b) pri razpravljanju o posameznem subjektu ali skupini, ki ima sedež v samo eni sodelujoči državi članici, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (3) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.
2.  
Predsednik in člani iz člena 43(1)(b) pri razpravljanju o čezmejni skupini, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (4) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.
3.  
Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika.



NASLOV IV

PREDSEDNIK

Člen 56

Imenovanje in naloge

1.  
Odboru predseduje predsednik, zaposlen za poln delovni čas.
2.  

Predsednik je odgovoren za:

(a) 

pripravo dela odbora za njegove plenarne in izvršne seje ter sklic in predsedovanje na sejah;

(b) 

vse kadrovske zadeve;

(c) 

zadeve, povezane z dnevnim vodenjem;

(d) 

pripravo osnutka proračuna odbora v skladu s členom 61(1) in izvajanje proračuna odbora v skladu s členom 63;

(e) 

upravljanje odbora;

(f) 

izvajanje letnega delovnega programa odbora;

(g) 

vsakoletno pripravo osnutka letnega poročila iz člena 45, ki vsebuje oddelek o dejavnostih reševanja odbora ter oddelek o finančnih in upravnih zadevah.

Pri opravljanju nalog iz tega člena predsedniku pomagajo dodeljeni uslužbenci.

3.  
Predsedniku pomaga podpredsednik.

Podpredsednik izvaja funkcije predsednika, kadar je slednji odsoten ali utemeljeno zadržan, v skladu s to uredbo.

4.  
Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) so imenovani na podlagi sposobnosti, kvalifikacij, znanja na področju bančništva in financ ter izkušenj, ki so relevantne za finančni nadzor, regulacijo in reševanje bank. Predsednik, podpredsednik in člani odbora iz člena 43(1)(b) se izberejo na podlagi odprtega izbirnega postopka ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušenj in kvalifikacij. Evropski parlament in Svet se ustrezno in pravočasno obveščata v vsaki fazi tega postopka.
5.  
Mandat predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b) je pet let. Ob upoštevanju odstavka 7 tega člena mandat ni obnovljiv.

Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) ne opravljajo drugih funkcij na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni.

6.  
Potem ko je prejela mnenje odbora na plenarni seji, Komisija Evropskemu parlamentu predloži ožji seznam kandidatov za funkcije predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b) ter o seznamu obvesti Svet.

Z odstopanjem od prvega pododstavka Komisija za imenovanje prvih članov odbora po začetku veljavnosti te uredbe ožji seznam kandidatov predloži brez mnenja odbora.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu v odobritev predlog za imenovanje predsednika, podpredsednika in članov iz člena 43(1)(b). Po odobritvi tega predloga Svet sprejme izvedbeni sklep, s katerim imenuje predsednika, podpredsednika in člane iz člena 43(1)(b). Svet odloča s kvalificirano večino.

7.  
Z odstopanjem od odstavka 5 je mandat prvega predsednika, imenovanega po začetku veljavnosti te uredbe, tri leta. Ta mandat se lahko obnovi enkrat za obdobje petih let. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1)(b) ostanejo na svojih funkcijah, dokler niso imenovani njihovi nasledniki.
8.  
Predsednik, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodeluje v novem postopku izbire za isti položaj ob koncu celotnega obdobja.
9.  
Če predsednik, podpredsednik ali član iz člena 43(1)(b) ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali je bil kriv hujše kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim ga odstavi. Svet odloča s kvalificirano večino.

V te namene lahko Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo, da so po njegovem mnenju izpolnjeni pogoji za odstavitev predsednika, podpredsednika ali članov iz člena 43(1)(b), Komisija pa na to odgovori.



NASLOV V

FINANČNE DOLOČBE



POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 57

Sredstva

1.  
Odbor je odgovoren, da za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, nameni potrebna finančna sredstva in človeške vire.
2.  
Financiranje proračuna odbora ali njegovih dejavnosti reševanja v skladu s to uredbo v nobenem primeru ne sme pomeniti proračunske obveznosti držav članic.

Člen 58

Proračun

1.  
Odbor ima samostojen proračun, ki ni del proračuna Unije. Za vsako poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov odbora, ki so prikazane v proračunu odbora.
2.  
Proračun odbora je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.
3.  
Proračun je sestavljen iz dveh delov: dela I za vodenje odbora in dela II za sklad.

Člen 59

Del I proračuna za vodenje odbora

1.  
Prihodki dela I proračuna so sestavljeni iz letnih prispevkov, potrebnih za kritje ocenjenih letnih odhodkov vodenja.
2.  
Odhodki dela I proračuna vključujejo vsaj izdatke za uslužbence, plače, vodenje, infrastrukturo, poklicno usposabljanje in poslovanje.
3.  
Ta člen ne posega v pravico nacionalnih organov za reševanje, da v skladu z nacionalnim pravom zaračunavajo pristojbine, povezane z njihovimi odhodki vodenja, ki so takšne vrste, kot so tisti iz odstavkov 1 in 2, vključno z odhodki za sodelovanje z odborom in pomoč odboru.

Člen 60

Del II proračuna za sklad

1.  

Prihodki dela II proračuna so sestavljeni zlasti iz naslednjega:

(a) 

prispevkov, ki jih plačajo institucije s sedežem v sodelujočih državah članicah v skladu s členom 67(4) ter členi 69, 70 in 71;

(b) 

posojil, prejetih od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah v skladu s členom 72(1);

(c) 

posojil, prejetih od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb v skladu s členoma 73 in 74;

(d) 

donosov od nalaganja sredstev, ki jih ima sklad, v skladu s členom 75;

(e) 

vseh odhodkov, nastalih za namene iz člena 76, ki se povrnejo v postopku reševanja.

2.  

Odhodki dela II proračuna so sestavljeni iz naslednjega:

(a) 

odhodkov za namene iz člena 76;

(b) 

investicij v skladu s členom 75;

(c) 

obresti, plačanih na posojila, prejeta od drugih shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, v skladu s členom 72(1);

(d) 

obresti, plačanih na posojila, prejeta od finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, v skladu s členoma 73 in 74.

Člen 61

Priprava in izvajanje proračuna

1.  
Predsednik vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek proračuna odbora, vključno z izjavo o oceni prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto ter skupaj s kadrovskim načrtom, in ga predloži odboru v sprejetje.
2.  
Vsako leto do 31. marca odbor na plenarni seji po potrebi prilagodi osnutek, ki ga je predložil predsednik, in sprejme končni proračun odbora skupaj s kadrovskim načrtom.

Člen 62

Notranja revizija in nadzor

1.  
V odboru se vzpostavi notranja revizijska funkcija, ki se opravlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje odbor, je slednjemu odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov za izvajanje proračuna in proračunskih postopkov odbora.
2.  
Notranji revizor svetuje odboru pri obravnavanju tveganj, tako da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov za upravljanje in nadzor ter priporočila za izboljšanje pogojev izvajanja operacij in spodbujanje preudarnega finančnega upravljanja.
3.  
Za vzpostavitev sistemov in postopkov notranjega nadzora, ki so ustrezni za opravljanje nalog notranjega revizorja, je odgovoren odbor.

Člen 63

Izvajanje proračuna, predstavitev računovodskih izkazov in razrešnica

1.  
Predsednik deluje kot odredbodajalec in izvaja proračun odbora.
2.  
Računovodja odbora do 1. marca naslednjega poslovnega leta Računskemu sodišču pošlje začasne računovodske izkaze, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med poslovnim letom, da bi nanje podalo pripombe.

Računovodja odbora do 31. marca naslednjega poslovnega leta predloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju članom odbora, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

3.  
Predsednik vsako leto do 31. marca Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posreduje začasne računovodske izkaze odbora za preteklo poslovno leto.
4.  
Po prejemu pripomb Računskega sodišča na začasne računovodske izkaze odbora predsednik na lastno odgovornost pripravi končne računovodske izkaze odbora in jih pošlje v potrditev odboru na plenarni seji.
5.  
Predsednik po odobritvi odbora vsako leto do 1. julija pošlje končne računovodske izkaze za preteklo poslovno leto Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.
6.  
Kadar Računsko sodišče pošlje pripombe, mu predsednik do 30. septembra pošlje odgovor.
7.  
Vsako leto se do 15. novembra v Uradnem listu Evropske unije objavijo končni računovodski izkazi za preteklo poslovno leto.
8.  
Odbor na plenarni seji predsedniku podeli razrešnico v zvezi z izvajanjem proračuna.
9.  
Predsednik na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji Unije, ki vloži zahtevo, predloži vse informacije iz računovodskih izkazov odbora, za katere veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti, določene v tej uredbi.

Člen 64

Finančna pravila

Odbor po posvetovanju z Računskim sodiščem in Komisijo sprejme notranje finančne določbe, v katerih je zlasti določen podroben postopek za pripravo in izvajanje proračuna v skladu s členoma 61 in 63.

Kolikor je skladno s posebno naravo odbora, finančne določbe temeljijo na okvirni finančni uredbi, sprejeti za organe, vzpostavljene na podlagi PDEU v skladu s členom 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

Člen 65

Prispevki za upravne odhodke odbora

1.  
Subjekti iz člena 2 prispevajo v del I proračuna odbora v skladu s to uredbo in delegiranimi akti o prispevkih, sprejetimi v skladu z odstavkom 5 tega člena.
2.  
Zneski prispevkov se določijo na takšni ravni, da se zagotovi, da so z njimi povezani prihodki načeloma zadostni, da se vsako leto zagotovi uravnoteženost dela I proračuna odbora.
3.  
Odbor v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 5 tega člena z odločitvijo, naslovljeno na zadevni subjekt, določi in zbere prispevke, ki jih mora plačati vsak subjekt iz člena 2. Odbor uporablja postopkovna pravila, pravila glede poročanja in druga pravila, ki zagotavljajo, da so prispevki plačani v celoti in pravočasno.
4.  
Sredstva, zbrana v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se uporabljajo le za namene te uredbe.
5.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o prispevkih v skladu s členom 93, da:

(a) 

se določijo vrste prispevkov in zadeve, za katere se morajo plačati, način, kako se izračuna znesek prispevkov, ter način, kako se prispevki plačajo;

(b) 

se določijo pravila glede registracije, računovodstva in poročanja ter druga pravila iz odstavka 3, potrebna za zagotavljanje, da so prispevki v celoti in pravočasno plačani;

(c) 

se določijo letni prispevki, potrebni za kritje upravnih stroškov odbora, preden ta postane popolnoma operativen.

Člen 66

Ukrepi za boj proti goljufijam

1.  
Za namene boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) odbor v šestih mesecih po tem, ko postane operativen, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in nemudoma sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence odbora, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.
2.  
Računsko sodišče je pristojno revidirati, na osnovi dokumentacije in na kraju samem, upravičence, izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva od odbora.
3.  
OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 13 ) in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi s pogodbo, ki jo financira odbor.



POGLAVJE 2

Enotni sklad za reševanje



Oddelek 1

Sestava Sklada

Člen 67

Splošne določbe

1.  
Ustanovi se Enotni sklad za reševanje (v tem besedilu: sklad). Napolni se v skladu s pravili o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni, v sklad, kot so določeni v sporazumu.
2.  
Odbor sklad uporablja le za namene zagotavljanja učinkovite uporabe instrumentov za reševanje in izvajanja pooblastil za reševanje iz naslova I dela II ter v skladu s cilji reševanja in načeli, ki urejajo reševanje, iz členov 14 in 15. Proračun Unije in nacionalni proračuni v nobenem primeru niso odgovorni za odhodke ali izgube sklada.
3.  
Sklad je v lasti odbora.
4.  
Prispevke iz členov 69, 70 in 71 nacionalni organi za reševanje zbirajo od subjektov iz člena 2 in jih prenesejo v sklad skladno s sporazumom.

Člen 68

Zahteva o vzpostavitvi shem za financiranje reševanja

Sodelujoče države članice vzpostavijo sheme financiranja v skladu s členom 100 Direktive 2014/59/EU in s to uredbo.

Člen 69

Ciljna raven

1.  
Do konca prvotnega obdobja osmih let od 1. januarja 2016 oziroma od datuma, na katerega se začne ta odstavek uporabljati na podlagi člena 99(6), razpoložljiva finančna sredstva sklada dosežejo vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah.
2.  
V prvotnem obdobju iz odstavka 1 se prispevki v sklad, izračunani v skladu s členom 70 in zbrani v skladu s členom 67(4), časovno razporedijo kar se da enakomerno, dokler ni dosežena ciljna raven, pri čemer pa se ustrezno upoštevata faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na finančni položaj institucij, ki plačujejo prispevke.
3.  
Odbor prvotno obdobje iz odstavka 1 podaljša za največ štiri leta, če so skupna izplačila sklada presegla 0,5 % skupnega zneska kritih vlog iz odstavka 1 in kadar so izpolnjena merila iz delegiranega akta iz odstavka 5(b).
4.  
Če se po prvotnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, izračunani v skladu s členom 70, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Ko se prvič doseže ciljna raven in kadar se razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšajo na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se ti prispevki določijo tako, da se lahko cilj doseže v šestih letih.

Pri rednih prispevkih se ustrezno upoštevata faza poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na določanje letnih prispevkov v okviru tega odstavka.

5.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi naslednje:

(a) 

merila za časovno razporeditev izračunanih prispevkov v sklad v skladu z odstavkom 2;

(b) 

merila za določitev, za koliko let se lahko podaljša prvotno obdobje iz odstavka 1 v skladu z odstavkom 3;

(c) 

merila za določitev letnih prispevkov iz odstavka 4.

Člen 70

Predhodni prispevki

1.  
Posamezni prispevek vsake institucije se zbere vsaj na letni osnovi in se izračuna sorazmerno z zneskom njenih obveznosti (kapital ni vključen) brez kritih vlog, glede na celotno obveznost (kapital ni vključen) brez kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic.
2.  
Odbor vsako leto po posvetovanju z ECB ali pristojnim nacionalnim organom ter v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za reševanje izračuna posamezne prispevke, da zagotovi, da prispevki, ki jih morajo plačati vse institucije z dovoljenjem na ozemlju vseh sodelujočih držav članic, ne presegajo 12,5 % ciljne ravni.

Izračun prispevkov posameznih institucij vsako leto temelji na:

(a) 

pavšalnem prispevku, ki se izračuna sorazmerno z zneskom obveznosti institucije, brez kapitala in kritih vlog, glede na skupne obveznosti, brez kapitala in kritih vlog, vseh institucij z dovoljenjem na ozemlju sodelujočih držav članic, ter

(b) 

prispevku, ki je prilagojen tveganju in se izračuna na podlagi meril iz člena 103(7) Direktive 2014/59/EU, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti, ne da bi pri tem prišlo do izkrivljanja med strukturami bančnega sektorja držav članic.

Razmerje med pavšalnim prispevkom in tveganju prilagojenimi prispevki upošteva uravnoteženo porazdelitev prispevkov med različnimi vrstami bank.

Celotni znesek posameznih prispevkov vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih vseh sodelujočih držav članic, izračunanih v skladu s točkama (a) in (b), v nobenem primeru letno ne presega 12,5 % ciljne ravni.

3.  
Razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je treba upoštevati, da se doseže ciljna raven iz člena 69, lahko vključujejo nepreklicne zaveze za plačilo, ki so v celoti zavarovane s sredstvi z nizkim tveganjem, ki niso obremenjena z nobenimi pravicami tretjih oseb, pri čemer so na voljo in namenjene izključno uporabi s strani odbora, in sicer za namene iz člena 76(1). Delež teh nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska prispevkov, ki se zberejo v skladu s tem členom.
4.  
Ustrezno prejeti prispevki vsakega subjekta iz člena 2 se tem subjektom ne povrnejo.
5.  
Kadar so sodelujoče države članice že vzpostavile nacionalne sheme za financiranje reševanja, lahko določijo, da morajo te sheme uporabiti svoja razpoložljiva finančna sredstva, ki so jih med 17. junijem 2010 in datumom začetka veljavnosti Direktive 2014/59/EU zbrale od institucij, da slednjim povrnejo predhodne prispevke, ki jih morajo te morda vplačati v sklad. Takšno povračilo ne posega v obveznosti držav članic iz Direktive 2014/49/EU.
6.  
Uporabijo se delegirani akti, v katerih je podrobno pojasnjena prilagoditev prispevkov glede na profil tveganja institucij, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 103(7) Direktive 2014/59/EU.
7.  

Svet na predlog Komisije v okviru delegiranih aktov iz odstavka 6 sprejme izvedbene akte za določitev pogojev izvajanja odstavkov 1, 2 in 3 ter zlasti, kar zadeva:

(a) 

uporabo metodologije za izračun posameznih prispevkov;

(b) 

konkretne ureditve, na podlagi katerih se institucijam dodelijo dejavniki tveganja, opredeljeni v delegiranem aktu.

Člen 71

Izredni naknadni prispevki

1.  
Kadar razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, ki nastanejo pri uporabi sklada za ukrepe za reševanje, se od institucij z dovoljenjem na ozemlju sodelujočih držav članic za kritje dodatnih zneskov zberejo izredni naknadni prispevki. Ti izredni naknadni prispevki se izračunajo in razporedijo med institucijami v skladu s pravili iz členov 69 in 70.

Skupni znesek izrednih naknadnih prispevkov na leto ne presega trikratnika letnega zneska prispevkov, določenega v skladu s členom 70.

2.  
Odbor za institucijo v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 3 na lastno pobudo po posvetovanju z nacionalnim organom za reševanje ali na predlog nacionalnega organa za reševanje v celoti ali deloma odloži obveznost plačila naknadnih prispevkov v skladu z odstavkom 1, če je to potrebno, da se zaščiti njen finančni položaj. Tak odlog se odobri za največ šest mesecev, vendar se lahko na prošnjo institucije obnovi. Prispevki, odloženi v skladu s tem odstavkom, se plačajo naknadno, ko plačilo ne ogroža več finančnega položaja institucije.
3.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93, da določi razmere in pogoje, na podlagi katerih se lahko za subjekt iz člena 2 v skladu z odstavkom 2 tega člena deloma ali v celoti odloži plačilo naknadnih prispevkov.

Člen 72

Prostovoljno izposojanje med shemami za financiranje reševanja

1.  

Odbor se odloči, da zahteva prostovoljno izposojanje sredstev za sklad iz shem za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, če:

(a) 

zneski, zbrani na podlagi člena 70, niso zadostni za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, nastalih zaradi uporabe sklada v povezavi z ukrepi za reševanje;

(b) 

izredni naknadni prispevki, določeni v členu 71, niso takoj dostopni ter

(c) 

alternativni viri financiranja, določeni v členu 73, niso takoj dostopni pod razumnimi pogoji.

2.  
Navedene sheme za financiranje reševanja odločijo o taki zahtevi v skladu s členom 106 Direktive 2014/59/EU. Za pogoje izposojanja se uporablja člen 106(4), (5) in (6) Direktive 2014/59/EU.
3.  
Odbor se lahko odloči za posojanje drugim shemam za financiranje reševanja v nesodelujočih državah članicah, če je podana zahteva v skladu s členom 106 Direktive 2014/59/EU. Za pogoje posojanja se uporablja člen 106(4), (5) in (6) Direktive 2014/59/EU.

Člen 73

Alternativna sredstva financiranja

1.  
Odbor lahko za sklad pridobi posojila ali druge oblike podpore od teh institucij, finančnih institucij ali drugih tretjih oseb, ki ponujajo boljše finančne pogoje, ob najustreznejšem času, da se optimizirajo stroški financiranja in da ohrani svoj ugled, če zneski, zbrani v skladu s členoma 70 in 71, niso takoj dostopni ali ne krijejo izdatkov na podlagi uporabe sklada za ukrepe za reševanje.
2.  
Posojila ali druge oblike podpore iz odstavka 1 se v celoti povrnejo v skladu s členi 69, 70 in 71 v obdobju zapadlosti posojila.
3.  
Vsi odhodki na podlagi uporabe posojil iz odstavka 1 se krijejo iz dela II proračuna odbora, ne pa iz proračuna Unije ali sodelujočih držav članic.

Člen 74

Dostop do finančnega instrumenta

Kadar zbrani ali razpoložljivi zneski v skladu s členoma 70 in 71 ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada, odbor sklepa pogodbe za sheme financiranja sklada, tudi, kadar je mogoče, z javnimi finančnimi shemami, da se zagotovi takojšnja razpoložljivost dodatnih finančnih sredstev, ki se uporabijo v skladu s členom 76.



Oddelek 2

Upravljanje Sklada

Člen 75

Naložbe

1.  
Odbor upravlja sklad v skladu s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.
2.  
Zneski, prejeti od institucije v postopku reševanja ali premostitvene institucije, obresti in drugi dobički od naložb ter vsi drugi dobički pripadajo izključno skladu.
3.  
Odbor vodi preudarno in varno naložbeno strategijo, opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, in zneske, ki jih ima sklad, nalaga v obveznice držav članic ali medvladnih organizacij ali v visoko likvidna sredstva visoke kreditne kvalitete, pri čemer upošteva delegirani akt iz člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013, pa tudi druge ustrezne določbe navedene uredbe. Naložbe so dovolj sektorsko, geografsko in sorazmerno razpršene. Donosi iz navedenih naložb pripadajo skladu.
4.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o podrobnih pravilih za upravljanje sklada ter splošnih načelih in merilih za njegovo naložbeno strategijo v skladu s postopkom iz člena 93.



Oddelek 3

Uporaba Sklada

Člen 76

Poslanstvo sklada

1.  

Pri uporabi instrumentov za reševanje za subjekte iz člena 2 lahko odbor v okviru sheme za reševanje uporablja sklad zgolj v tolikšni meri, kot je potrebno za zagotavljanje učinkovite uporabe instrumentov za reševanje za naslednje namene:

(a) 

jamčenje za sredstva ali obveznosti institucije v postopku reševanja, njenih podrejenih družb, premostitvene institucije ali nosilca upravljanja sredstev;

(b) 

dajanje posojil instituciji v postopku reševanja, njenim podrejenim družbam, premostitveni instituciji ali nosilcu upravljanja sredstev;

(c) 

nakup sredstev institucije v postopku reševanja;

(d) 

zagotavljanje prispevkov premostitveni instituciji in nosilcu upravljanja sredstev;

(e) 

plačilo nadomestila delničarjem ali upnikom, če so po vrednotenju v skladu s členom 20(5) utrpeli večjo izgubo, kot bi jo utrpeli glede na vrednotenje v skladu s členom 20(16) v primeru prenehanja po običajnem insolvenčnem postopku;

(f) 

zagotovitev prispevka instituciji v postopku reševanja namesto odpisa ali konverzije obveznosti nekaterih upnikov, če se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov in sprejme odločitev o izvzetju določenih upnikov iz okvira instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5);

(g) 

izvajanje katere koli kombinacije ukrepov iz točk (a) do (f).

2.  
Sklad se lahko uporabi za sprejemanje ukrepov iz odstavka 1, tudi v zvezi s kupcem v okviru instrumenta prodaje poslovanja.
3.  
Sklad se ne uporablja neposredno za pokrivanje izgub subjekta iz člena 2 oziroma za dokapitalizacijo takega subjekta. Če uporaba sklada za namene iz odstavka 1 tega člena posredno privede do tega, da se del izgub subjekta iz člena 2 prenese na sklad, se uporabljajo načela iz člena 27, ki urejajo uporabo sklada.
4.  
Odbor kapitala, vplačanega v skladu s točko (f) odstavka 1, ne sme imeti dlje kot pet let.

Člen 77

Uporaba sklada

Uporaba sklada je odvisna od sporazuma, s katerim se sodelujoče države članice dogovorijo, da v sklad prenesejo prispevke, zbrane na nacionalni ravni v skladu s to uredbo in z Direktivo 2014/59/EU, in je skladna z načeli, opredeljenimi v tem sporazumu.

Dokler sklad ne doseže ciljne ravni iz člena 69, a največ osem let po začetku uporabe tega člena, odbor pri uporabi sklada ustrezno upošteva načela, temelječa na razdelitvi sklada na nacionalne razdelke, ki ustrezajo sodelujočim državam članicam, pa tudi na postopnem združevanju različnih sredstev, zbranih na nacionalni ravni, ki se dodelijo nacionalnim razdelkom sklada, kot je določeno v sporazumu.

Člen 78

Vzajemnost nacionalnih shem financiranja v primeru reševanja skupine, ki vključuje institucije v nesodelujočih državah članicah

V primeru reševanja skupine, ki na eni strani vključuje institucije s sedežem v eni ali več sodelujočih državah članicah in na drugi strani institucije s sedežem v eni ali več nesodelujočih državah članicah, sklad prispeva k financiranju reševanja skupine v skladu z določbami iz člena 107(2) do (5) Direktive 2014/59/EU.

Člen 79

Uporaba sistemov jamstva za vloge v okviru reševanja

1.  
Sodelujoče države članice zagotovijo, da je, kadar odbor sprejme ukrep za reševanje, če ta ukrep vlagateljem še naprej zagotavlja dostop do vlog, sistem jamstva za vloge, v katerega je vključena institucija, odgovoren za zneske, določene v členu 109(1) in (4) Direktive 2014/59/EU.

Ustrezen sistem jamstva za vloge prevzema pravice in obveznosti kritih vlagateljev v likvidacijskem postopku v znesku, ki je enak plačilu.

2.  
Določitev zneska, za katerega je sistem jamstva za vloge odgovoren v skladu z odstavkom 1 tega člena, izpolnjuje pogoje iz člena 20.
3.  
Preden se v skladu z odstavkom 2 tega člena določi znesek, za katerega je sistem jamstva za vloge odgovoren, se odbor posvetuje z zadevnim imenovanim organom v smislu člena 2(1)(18) Direktive 2014/49/EU, pri čemer v celoti upošteva nujnost zadeve.
4.  
Kadar se upravičene vloge pri instituciji v postopku reševanja prenesejo na drug subjekt z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije, vlagatelji ne morejo uveljavljati nobenih zahtevkov v skladu z Direktivo 2014/49/EU do sistema jamstva za vloge v zvezi s katerim koli delom njihovih vlog pri instituciji v postopku reševanja, ki niso prenesene, pod pogojem, da je znesek prenesenih sredstev enak ali večji od skupne ravni kritja iz člena 6 navedene direktive.
5.  
Ne glede na odstavke 1do 4 velja, da se, če so razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge uporabljena v skladu s tem in nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni sistema jamstva za vloge, raven rednega prispevka v sistem jamstva za vloge določi tako, da je mogoče ciljno raven doseči v šestih letih.

Odgovornost sistema jamstva za vloge ni višja od 50 % ciljne ravni na podlagi člena 10(2) Direktive 2014/49/EU.

Prispevek sistema jamstva za vloge po tej uredbi v nobenem primeru ni višji od izgub, ki bi jih imel pri prenehanju po običajnem insolvenčnem postopku.



NASLOV VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 80

Privilegiji in imunitete

Za odbor in njegove uslužbence se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen k PEU in k PDEU.

Člen 81

Jezikovna ureditev

1.  
Za odbor se uporablja Uredba Sveta št. 1 ( 14 ).
2.  
Odbor odloči o interni uporabi jezikov v odboru.
3.  
Odbor lahko odloči, katere uradne jezike uporablja pri pošiljanju dokumentov institucijam ali organom Unije.
4.  
Odbor se lahko z vsakim nacionalnim organom za reševanje dogovori o jeziku oziroma jezikih, v katerih se pripravljajo dokumenti, ki jih je treba poslati nacionalnim organom za reševanje oziroma ki jih ti pošljejo.
5.  
Prevajalske storitve, potrebne za delovanje odbora, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 82

Uslužbenci

1.  
Za uslužbence odbora se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev ter pravila, ki jih za njihovo izvajanje skupaj sprejmejo institucije Unije.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se predsednik, podpredsednik oziroma štirje člani iz člena 43(1)(b) glede dohodkov in upokojitvene starosti obravnavajo enako kot podpredsednik, sodnik in sodni tajnik Sodišča, kakor je opredeljeno v Uredbi št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom Sveta ( 15 ). Zanje ne velja omejitev glede najvišje upokojitvene starosti. Za vidike, ki jih ta uredba ali Uredba št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom ne obravnava, se smiselno uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev.

2.  
Odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.
3.  
Odbor v odnosu do svojih uslužbencev izvaja pooblastila, ki so na organ za imenovanja prenesena s kadrovskimi predpisi, na organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa s pogoji za zaposlitev.

Člen 83

Izmenjava uslužbencev

1.  
Odbor lahko uporablja napotene nacionalne strokovnjake in druge uslužbence, ki niso zaposleni pri odboru.
2.  
Odbor na plenarni seji sprejme ustrezne sklepe, v katerih so določena pravila o izmenjavi uslužbencev iz nacionalnih organov za reševanje z odborom in njihovi napotitvi vanj.
3.  
Odbor lahko vzpostavi notranje ekipe za reševanje, ki so sestavljene iz lastnih uslužbencev in uslužbencev nacionalnih organov za reševanje, ter iz opazovalcev iz organov za reševanje nesodelujočih držav članic, kadar je to ustrezno.
4.  
Kadar odbor ustanovi notranje ekipe za reševanje, kot je določeno v odstavku 3 tega člena, izmed svojih uslužbencev imenuje koordinatorje teh ekip. Koordinatorji so lahko v skladu s členom 51(3) povabljeni, da se kot opazovalci udeležijo izvršnih sej odbora, na katerih člani, ki jih imenujejo posamezne države članice, sodelujejo v skladu s členom 53(3) in (4).

Člen 84

Notranji odbori

Odbor lahko ustanovi notranje odbore, da mu svetujejo in ga usmerjajo pri opravljanju njegovih funkcij v skladu s to uredbo.

Člen 85

Pritožbena komisija

1.  
Odbor ustanovi pritožbeno komisijo za odločanje o pritožbah, vloženih v skladu z odstavkom 3.
2.  
Pritožbeno komisijo sestavlja pet uglednih posameznikov iz držav članic, ki so se že izkazali z ustreznim znanjem in strokovnimi izkušnjami, vključno z reševanjem sporov, na ustrezno visoki ravni s področja bančništva ali drugih finančnih storitev, izključujoč trenutne uslužbence odbora in trenutne uslužbence organov za reševanje oziroma drugih nacionalnih institucij, organov, uradov in agencij ali institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki so vključeni v opravljanje nalog, prenesenih na odbor s to uredbo. Pritožbena komisija mora imeti dovolj sredstev in strokovnega znanja za strokovno pravno svetovanje o zakonitosti izvajanja pooblastil odbora. Člane pritožbene komisije in dva nadomestna člana imenuje odbor na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, za petletno obdobje, ki ga je mogoče enkrat podaljšati. Pri odločanju niso vezani na navodila.
3.  
Vsaka fizična ali pravna oseba, tudi organi za reševanje, se lahko pritoži zoper odločitev odbora iz člena 10(10), člena 11, člena 12(1), členov 38 do 41, člena 65(3), člena 71 in člena 90(3), ki je naslovljena na to osebo oziroma jo neposredno in osebno zadeva.

Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri pritožbeni komisiji v šestih tednih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, če takega uradnega obvestila ni, pa v šestih tednih po dnevu, ko je bila zadevna oseba seznanjena z odločitvijo.

4.  
Pritožbena komisija sprejme odločitev glede pritožbe v roku enega meseca po tem, ko je bila vložena.

Pritožbena komisija odloča na podlagi večine treh izmed petih članov.

5.  
Člani pritožbene komisije ravnajo neodvisno in v javnem interesu. V ta namen podajo javno izjavo o zavezah in javno izjavo o interesih, v kateri navedejo vse neposredne ali posredne interese, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost, oziroma, da takšnih interesov nimajo.
6.  
Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 3, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko pritožbena komisija odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

7.  
Če je pritožba dopustna, pritožbena komisija preuči, ali je utemeljena. Nato stranke povabi na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.
8.  
Pritožbena komisija lahko potrdi odločitev odbora ali mu preda zadevo. Odbor zavezuje odločitev pritožbene komisije, sprejme pa tudi spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.
9.  
Odločitve pritožbene komisije se utemeljijo in posredujejo vključenim stranem.
10.  
Pritožbena komisija sprejme svoj poslovnik in ga objavi.

Člen 86

Tožbe pred Sodiščem

1.  
Tožba pred Sodiščem se lahko vloži v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve, ki jih je sprejela pritožbena komisija ali, kadar ni pravice do pritožbe pri pritožbeni komisiji, odbor.
2.  
Države članice in institucije Unije ter vsaka fizična ali pravna oseba lahko zoper odločitve odbora sprožijo postopek pri Sodišču v skladu s členom 263 PDEU.
3.  
Če je odbor zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.
4.  
Odbor sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča.

Člen 87

Odgovornost odbora

1.  
Pogodbeno odgovornost odbora ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
2.  
Sodišče je pristojno za izrekanje sodb na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbi, ki jo sklene odbor.
3.  
V primeru nepogodbene odgovornosti odbor v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic na področju odgovornosti javnih organov, nadomesti vsako škodo, ki jo povzroči sam ali jo povzročijo njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih nalog, zlasti nalog reševanja, vključno z dejanji in opustitvami dejanj v podporo tujim postopkom reševanja.
4.  
Odbor nacionalnemu organu za reševanje povrne odškodnino, ki jo je slednjemu prisodilo nacionalno sodišče ali ki jo je v dogovoru z odborom sklenil plačati v skladu s poravnavo, in sicer zaradi dejanja ali opustitve dejanja s strani navedenega nacionalnega organa za reševanje v katerem koli postopku reševanja subjektov in skupin iz člena 7(2) ter subjektov in skupin iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih odstavkov ali na podlagi drugega pododstavka člena 7(3), v skladu s to uredbo. Ta obveznost ne velja, kadar je navedeno dejanje ali opustitev dejanja pomenilo kršitev te uredbe, druge določbe prava Unije, odločitve odbora, Sveta ali Komisije in če je bilo storjeno namerno ali zaradi očitne in resne napake pri presoji.
5.  
Sodišče je pristojno za vse spore v zvezi z odstavkoma 3 in 4. Postopki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti, zastarajo po petih letih od nastanka kršitve.
6.  
Osebno odgovornost uslužbencev do odbora urejajo določbe iz kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki veljajo zanje.

Člen 88

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1.  
Za člane odbora, podpredsednika, člane odbora iz člena 43(1)(b), uslužbence odbora in uslužbence, izmenjane s sodelujočimi državami članicami ali napotene z njihove strani, ki izvajajo naloge reševanja, veljajo zahteve varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustreznimi določbami v zakonodaji Unije, tudi po prenehanju njihovih nalog. Zlasti se jim prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejeli med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami iz te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog v skladu s to uredbo ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih subjektov iz člena 2 ni mogoče identificirati, oziroma so pridobili izrecno in predhodno soglasje organa ali subjekta, ki je predložil informacije.

Informacije, ki so predmet zahtev varovanja poklicne skrivnosti, se ne razkrijejo drugemu javnemu ali zasebnemu subjektu, razen kadar je razkritje potrebno za namene sodnega postopka.

Te zahteve veljajo tudi za morebitne kupce, s katerimi se naveže stik za pripravo reševanja subjekta v skladu s členom 13(3).

2.  
Odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z opravljanjem njegovih nalog, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil odbor ali so jih imenovali nacionalni organi za reševanje, da izvajajo inšpekcijske preglede na mestu samem, veljajo enake zahteve varovanja poslovne skrivnosti kot tiste, navedene v odstavku 1.
3.  
Zahteve varovanja poslovne skrivnosti iz odstavka 1 veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej odbora, in opazovalce iz nesodelujočih držav članic, ki sodelujejo v notranjih ekipah za reševanje v skladu s členom 83(3).
4.  
Odbor sprejme potrebne ukrepe, da bi zagotovil varno obravnavo in obdelavo zaupnih informacij.
5.  
Odbor pred razkritjem kakršnih koli informacij zagotovi, da te ne vsebujejo zaupne vsebine, tako da zlasti oceni učinek, ki bi ga razkritje teh informacij utegnilo imeti na javni interes v zvezi s finančno, monetarno ali ekonomsko politiko, na poslovni interes fizičnih in pravnih oseb, na namen inšpekcij, na preiskave ter na revizije. Postopek preverjanja učinkov razkritja informacij zajema posebno oceno učinkov morebitnega razkritja vsebine in podrobnosti načrtov reševanja iz členov 8 in 9, rezultatov morebitnega ocenjevanja, izvedenega v skladu s členom 10, ali sheme za reševanje iz člena 18.
6.  
Ta člen odboru, Svetu, Komisiji, ECB, nacionalnim organom za reševanje ali pristojnim nacionalnim organom, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, ne preprečuje izmenjave informacij med seboj in s pristojnimi ministrstvi, centralnimi bankami, sistemi jamstva za vloge, odškodninskimi shemami za investitorje, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, organi za reševanje in pristojnimi organi iz nesodelujočih držav članic, EBA ali, ob upoštevanju člena 33, organi tretjih držav, ki opravljajo enake naloge kot organi za reševanje, ali, v skladu s strogimi zahtevami varovanja zaupnosti, s potencialnim kupcem za namene načrtovanja ali izvajanja ukrepa za reševanje.

Člen 89

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) ali obveznosti odbora, Sveta in Komisije v zvezi z njihovo obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ) pri izpolnjevanju njihovih pristojnosti.

Člen 90

Dostop do dokumentov

1.  
Za dokumente, ki jih hrani odbor, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ).
2.  
Odbor v šestih mesecih po datumu prvega zasedanja sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.
3.  
Odločitve, ki jih odbor sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem, in sicer po pritožbi pritožbeni komisiji iz člena 85 te uredbe, če je to ustrezno, v skladu s pogoji iz člena 228 oziroma člena 263 PDEU.
4.  
Osebam, za katere velja odločitev odbora, je zagotovljena pravica do vpogleda v spis odbora, pri čemer se upošteva legitimni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente odbora.

Člen 91

Pravila o varnosti na področju varstva zaupnih in občutljivih nezaupnih podatkov

Odbor uporablja načela varnosti, opredeljena v varnostnih pravilih Komisije za varstvo zaupnih podatkov Evropske unije in občutljivih nezaupnih podatkov, kakor je določeno v Prilogi k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom ( 19 ). Uporaba načel varnosti vključuje uporabo določb o izmenjavi, obdelovanju in shranjevanju takih podatkov.

Člen 92

Računsko sodišče

1.  
Računsko sodišče pripravi posebno poročilo za vsako 12-mesečno obdobje, ki se začne 1. aprila.
2.  

V vsakem poročilu se preuči, ali:

(a) 

je bilo dovolj pozornosti namenjene gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti pri uporabi sklada, predvsem potrebi po zmanjšanju uporabe sklada;

(b) 

je bila ocena pomoči sklada učinkovita in natančna.

3.  
Poročilo na podlagi odstavka 1 se pripravi v roku šestih mesecev po koncu obdobja, na katerega se nanaša.
4.  
Po obravnavi zaključnega računa, ki ga pripravi odbor v skladu s členom 63, Računsko sodišče po vsakem proračunskem letu do 1. decembra strne ugotovitve v poročilu. Računsko sodišče zlasti poroča o morebitnih pogojnih obveznostih (za odbor, Svet, Komisijo ali drugih), nastalih zaradi opravljanja nalog odbora, Sveta in Komisije v okviru te uredbe.
5.  
Evropski parlament in Svet lahko zahtevata, naj Računsko sodišče preuči druge ustrezne zadeve, ki spadajo med njune pristojnosti iz člena 287(4) PDEU.
6.  
Poročila iz odstavkov 1 in 4 se posredujejo odboru, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se nemudoma objavijo.
7.  
Komisija v roku dveh mesecev od datuma objave posameznega poročila iz odstavka 1 posreduje natančen pisni odgovor, ki se objavi.

Odbor, Svet in Komisija v roku dveh mesecev od datuma objave posameznega poročila iz odstavka 4 vsak posebej posredujejo natančen pisni odgovor, ki se objavi.

8.  
Računsko sodišče ima pooblastila, da od odbora, Sveta in Komisije pridobi informacije, ki pridejo v poštev pri opravljanju njegovih nalog, ki so nanj prenesene s tem členom. Odbor, Svet in Komisija posredujejo ustrezne zahtevane informacije v roku, ki ga določi Računsko sodišče.



DEL IV

IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 93

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3) in člena 75(4) se prenese za nedoločen čas od relevantnih datumov iz člena 99.
3.  
Komisija zagotavlja skladnost delegiranih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo, in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Direktivo 2014/59/EU.
4.  
Pooblastilo iz člena 19(8), člena 65(5), člena 69(5), člena 71(3) in člena 75(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
5.  
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 19(8), členom 65(5), členom 69(5), členom 71(3) in členom 75(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
7.  
Komisija ne sprejme delegiranih aktov, če ima Evropski parlament zaradi parlamentarnih počitnic za pregled, vključno s podaljšanjem, na voljo manj kot pet mesecev časa.

Člen 94

Pregled

1.  

Komisija do 31. decembra 2018 in vsaka tri leta po tem objavi poročilo o izvajanju te uredbe, v katerem je poseben poudarek namenjen spremljanju morebitnih učinkov na nemoteno delovanje notranjega trga. V tem poročilu so ocenjeni:

(a) 

delovanje EMR, njegova stroškovna učinkovitost in vpliv njegovih dejavnosti reševanja na interese Unije kot celote ter na povezanost in celovitost notranjega trga finančnih storitev, vključno z morebitnimi učinki mehanizma na strukturo nacionalnih bančnih sistemov v Uniji v primerjavi z drugimi bančnimi sistemi, pa tudi učinkovitost sodelovanja in sporazumov o izmenjavi informacij znotraj EMR, med EMR in EMN ter med EMR ter nacionalnimi organi za reševanje, pristojnimi organi in organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah, zlasti pri oceni, ali:

(i) 

obstaja potreba, da funkcije, ki so s to uredbo dodeljene odboru, Svetu in Komisiji, izvaja izključno neodvisna institucija Unije, in če obstaja, ali so potrebne spremembe ustreznih določb, tudi na ravni primarnega prava;

(ii) 

je ustrezno sodelovanje med EMR, EMN, ESRB, EBA, ESMA, EIOPA in drugimi organi, ki so vključeni v ESFS;

(iii) 

so v naložbenem portfelju v skladu s členom 75 zdrava in raznolika sredstva;

(iv) 

je bila odpravljena povezava med državnimi vrednostnimi papirji in bančnimi tveganji;

(v) 

je ureditev upravljanja, vključno z delitvijo nalog v odboru in ureditvijo glasovanja na izvršnih in plenarnih sejah odbora, pa tudi pri njegovih odnosih s Komisijo in Svetom, ustrezna;

(vi) 

je referenčna točka za določanje ciljne ravni sklada ustrezna in zlasti, ali so ustreznejša podlaga krite vloge ali skupne obveznosti in ali bi bilo treba uvesti minimalni absolutni znesek za sklad, da bi preprečili nestanovitnost toka finančnih sredstev v sklad ter zagotovili stabilnost in ustreznost financiranja sklada v prihodnje;

(vii) 

je treba spremeniti ciljno raven, določeno za sklad, in stopnjo prispevkov, da bi zagotovili enake pogoje po Uniji;

(b) 

učinkovitost ureditev neodvisnosti in odgovornosti;

(c) 

sodelovanje med odborom in EBA;

(d) 

sodelovanje med odborom in nacionalnimi organi za reševanje v nesodelujočih državah članicah ter vpliv EMR na te države članice, pa tudi sodelovanje med odborom in ustreznimi organi tretjih držav, kot je opredeljeno v členu 2(1)(90) Direktive 2014/59/EU;

(e) 

potreba po sprejetju korakov za uskladitev insolvenčnih postopkov propadlih institucij.

2.  
Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija po potrebi priloži ustrezne predloge.
3.  
Komisijo se poziva, naj ob pregledu Direktive 2014/59/EU ustrezno pregleda tudi to uredbo.

Člen 95

Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1) 

v členu 4 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„(2) ‚pristojni organi‘ pomeni:

(i) 

pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ter Direktivi 2007/64/ES in kakor so navedeni v Direktivi 2009/110/ES;

(ii) 

glede direktiv 2002/65/ES in 2005/60/ES organe, ki so pristojni za zagotavljanje, da kreditne in finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedenih direktiv;

(iii) 

glede sistemov jamstva za vloge organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ), oziroma, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, ter

(iv) 

glede Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ) in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ) organe za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2014/59/EU, enotni odbor za reševanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 806/2014, ter Svet in Komisijo, kadar sprejemata ukrepe v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014, razen kadar izvajajo diskrecijska pooblastila ali sprejemajo odločitve o politikah.

(2) 

v členu 25 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.  
Organ lahko organizira in izvaja medsebojne preglede izmenjave informacij ter skupnih dejavnosti odbora iz Uredbe (EU) št. 806/2014 in nacionalnih organov za reševanje v državah članicah, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje, pri reševanju čezmejnih skupin, da okrepi učinkovitost in doslednost rezultatov. V ta namen organ razvije metode, ki omogočajo objektivno oceno in primerjavo.“;
(3) 

v členu 40(6) se doda naslednji pododstavek:

„Za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 2014/59/EU je predsednik enotnega odbora za reševanje opazovalec v odboru nadzornikov.“

Člen 96

Nadomestitev nacionalnih shem za financiranje reševanja

Od datuma začetka uporabe iz člena 99(2) in (6) te uredbe se sklad šteje kot shema za financiranje reševanja v sodelujočih državah članicah iz členov 99 do 109 Direktive 2014/59/EU.

Člen 97

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.  
Potrebne ureditve glede nastanitve, ki se mora zagotoviti odboru v državi članici gostiteljici, v kateri je sedež, in prostorov, ki jih mora zagotoviti slednja, pa tudi posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za predsednika, člane plenarne seje odbora, uslužbence odbora in člane njihovih družin, se določijo v sporazumu o sedežu med odborom in zadevno državo članico, sklenjenem po odobritvi s strani odbora na plenarni seji, in sicer najpozneje do 20. avgusta 2016.
2.  
Država članica gostiteljica, v kateri je sedež odbora, zagotovi čim boljše pogoje za zagotovitev ustreznega delovanja odbora, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 98

Začetek dejavnosti odbora

1.  
Odbor začne v celoti delovati do 1. januarja 2015.
2.  

Dokler odbor nima operativnih zmogljivosti za izvajanje lastnega proračuna, je za vzpostavitev in prvotno delovanje odbora odgovorna Komisija. V ta namen:

(a) 

lahko Komisija, dokler predsednik ne začne opravljati svojih nalog po njegovem imenovanju s strani Sveta v skladu s členom 56, določi uradnika Komisije, ki deluje kot začasni predsednik ter opravlja naloge, dodeljene predsedniku;

(b) 

z odstopanjem od člena 50(1)(l) in do sprejetja odločitve iz člena 50(3) začasni predsednik izvaja pooblastila pristojnega organa za imenovanja;

(c) 

lahko Komisija odboru nudi pomoč, zlasti z napotitvijo uradnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti agencije pod odgovornostjo začasnega predsednika ali predsednika.

3.  
Začasni predsednik lahko odobri vsa plačila, krita z odobritvami v proračunu odbora, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami uslužbencev.

Člen 99

Začetek veljavnosti

1.  
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  
Z izjemami iz odstavkov 3 do 5, se ta uredba uporablja od 1. januarja 2016.
3.  
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se določbe iz členov 8 in 9 v zvezi s pooblastili odbora za zbiranje informacij in sodelovanje z nacionalnimi organi za reševanje pri načrtovanju reševanja in vse druge s tem povezane določbe uporabljajo od 1. januarja 2015.
4.  
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se členi 1 do 4, 6, 30, 42 do 48, 49, člen 50(1)(a), (b) in (g) do (p), člen 50(3), člen 51, člen 52(1) in (4) člen 53(1) in (2), členi 56 do 59, 61 do 66, 80 do 84, 87 do 95, 97 in 98 uporabljajo od 19. avgusta 2014.
5.  
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 69(5), člen 70(6) in (7) ter člen 71(3), s katerimi se na Svet prenaša pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov in na Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov, uporabljajo od 1. novembra 2014.
6.  
Odbor od 1. januarja 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošilja mesečno poročilo, ki ga pred tem potrdi na plenarni seji, o tem, ali so izpolnjeni pogoji za prenos prispevkov v sklad.

Kadar je iz poročil razvidno, da pogoji za prenos prispevkov v sklad niso izpolnjeni, se od 1. decembra 2015 uporaba določb iz odstavka 2 vsakič preloži za en mesec. Odbor ob koncu tega meseca vsakič predloži nadaljnje poročilo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



( 1 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

( 2 ) Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

( 3 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

( 4 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

( 5 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

( 6 ) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

( 7 ) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

( 8 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

( 9 ) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

( 10 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

( 11 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 13 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

( 14 ) Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

( 15 ) Uredba Sveta št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom z dne 25. julija 1967 o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije, predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča, predsednika, članov in sodnega tajnika Splošnega sodišča ter predsednika, članov in sodnega tajnika Sodišča za uslužbence Evropske unije (UL L 187, 8.8.1967, str. 1).

( 16 ) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

( 17 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 18 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

( 19 ) Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratomz dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

( *1 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge(UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

( *2 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( *3 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).“;

Top