02013R1316 — SL — 02.08.2018 — 005.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) št. 1316/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (Besedilo velja za EGP) (UL L 348 20.12.2013, str. 129)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 275/2014 z dne 7. januarja 2014	L 80	1	19.3.2014
►M2	UREDBA (EU) 2015/1017 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. junija 2015	L 169	1	1.7.2015
►M3	UREDBA (EU) 2017/1953 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2017	L 286	1	1.11.2017
►M4	UREDBA (EU) 2017/2396 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2017	L 345	34	27.12.2017
►M5	UREDBA (EU, Euratom) 2018/1046 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. julija 2018	L 193	1	30.7.2018

---

▼B

UREDBA (EU) št. 1316/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2013

o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010

(Besedilo velja za EGP)

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Instrument za povezovanje evrope

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki določa pogoje, metode in postopke za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja, da se podprejo projekti skupnega interesa v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture ter izkoristijo potencialne sinergije med temi sektorji. V tej uredbi je določena tudi razčlenitev sredstev, ki bodo na voljo v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M3

▼B

Člen 3

Splošni cilji

IPE omogoča, da so projekti skupnega interesa pripravljeni in izvedeni v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. IPE podpira zlasti izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in novih storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in obstoječih storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Prednost imajo manjkajoče povezave v prometnem sektorju. IPE prispeva tudi k podpori projektov, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost in znatne koristi za družbo, a na trgu ne morejo pridobiti zadostnih finančnih sredstev. Za prometni, telekomunikacijski in energetski sektor veljajo naslednji splošni cilji:

Doseganje tega cilja se meri na podlagi obsega naložb zasebnih, javnih ali javno-zasebnih partnerstev v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, izvedenih s finančnimi instrumenti iz te uredbe. Posebna pozornost je namenjena učinkoviti uporabi javnih naložb;

Člen 4

Posebni sektorski cilji

1.  Brez poseganja v splošne cilje iz člena 3 IPE prispeva k doseganju posebnih sektorskih ciljev iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena

2.  IPE vprometnem sektorju podpira projekte skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013, ki zasledujejo naslednje cilje, ki so natančneje določeni v členu 4 navedene uredbe:

Kazalniki iz tega odstavka se ne uporabljajo za države članice, ki nimajo železniškega omrežja oziroma omrežja celinskih plovnih poti.

Ti kazalniki ne predstavljajo meril za izbor ali upravičenost ukrepov za podporo iz IPE.

Okvirni odstotki, ki odražajo delež vseh proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1), ki se dodelijo vsakemu od treh posebnih ciljev za prometni sektor, so določeni v delu IV Priloge I k tej uredbi. Komisija od teh okvirnih odstotkov ne sme odstopiti za več kot 5 odstotnih točk.

3.  IPE v energetskem sektorju podpira projekte skupnega interesa za uresničitev enega ali več naslednjih ciljev:

Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:

Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:

kazalniki iz tega odstavka, ki se uporabljajo za naknadno merjenje doseganja ciljev, niso merila za izbor ali upravičenost ukrepov za podporo iz IPE.

Pogoji za upravičenost do finančne pomoči Unije za projekte skupnega interesa so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013, merila za izbor projektov skupnega interesa pa so določena v členu 4 navedene uredbe.

▼M3

4.  IPE v telekomunikacijskem sektorju podpira ukrepe za uresničitev ciljev, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 283/2014.

▼B

Člen 5

Proračun

▼M4

1.  Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 30 192 259 000  EUR v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

Ti zneski ne posegajo v uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 ( 2 ).

▼B

2.  S finančnimi sredstvi za izvajanje IPE se krijejo stroški, povezani z:

3.  Po vmesni oceni iz člena 27(1) lahko Evropski parlament in Svet na predlog Komisije sredstva, dodeljena v skladu z odstavkom 1, prerazporedita med prometnim, telekomunikacijskim in energetiskim sektorjem, izjema je znesek 11 305 500 000  EUR, prenesen iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometnega sektorja v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

4.  Letne odobritve potrdita Evropski parlament in Svet v mejah večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

POGLAVJE II

Oblike financiranja in finančne določbe

Člen 6

Oblike finančne pomoči

1.  IPE se izvaja z eno ali več oblikami finančne pomoči iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili in finančnimi instrumenti.

2.  Za namene te uredbe delovni programi iz člena 17 določijo oblike finančne pomoči, zlasti nepovratna sredstva, javna naročila ali finančne instrumente.

3.  Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi izvajanje IPE delno prenese na organe iz točke (a) člena 58(1) in člena 62 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti na izvajalsko agencijo, z namenom, da se izvajanje prilagodi zahtevam po optimalnem upravljanju in učinkovitosti IPE v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Komisija lahko izvajanje IPE delno prenese tudi na organe iz točke (c) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 7

Upravičenost do finančne pomoči in pogoji za njeno dodelitev

▼M3

1.  Do podpore prek finančne pomoči Unije, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnih naročil in finančnih instrumentov, so upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z uredbami (EU) št. 1315/2013, (EU) št. 347/2013 in (EU) št. 283/2014, ter ukrepi za podporo programa.

▼B

2.  V prometnem sektorju so do podpore preko finančne pomoči Unije v obliki javnih naročil in finančnih instrumentov v skladu s to uredbo upravičeni le ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, in ukrepi za podporo programa. Do prejemanja finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev so v skladu s to uredbo upravičeni le:

Ukrepi, povezani s prometom, ki vključujejo čezmejni odsek ali del takega odseka, so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije, le če glede dokončanja čezmejnega odseka obstaja pisni dogovor med zadevnimi državami članicami ali med zadevnimi državami članicami in tretjimi državami.

3.  V energetskem sektorju so do finančne pomoči Unije v obliki finančnih instrumentov, javnih naročil in nepovratnih sredstev v skladu s to uredbo upravičeni vsi ukrepi za izvajanje takšnih projektov skupnega interesa, ki zadevajo prednostne koridorje in področja iz dela II Priloge I k tej uredbi in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 14 Uredbe (EU) št. 347/2013, ter ukrepi za podporo programa.

Da bi omogočili najučinkovitejšo uporabo proračuna Unije in s tem povečali multiplikacijski učinek finančne pomoči Unije, Komisija – če je le primerno – finančno pomoč zagotovi prednostno v obliki finančnih instrumentov, in sicer glede na odziv trga nanje in ob upoštevanju zgornje meje za uporabo finančnih instrumentov v skladu s členoma 14(2) in 21(4).

▼M3

4.  V telekomunikacijskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo upravičeni vsi ukrepi za izvajanje projektov skupnega interesa in ukrepi za podporo programa, ki so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 283/2014 in izpolnjujejo v njej določena merila in/ali pogoje za upravičenost, in sicer se:

▼B

5.  Ukrepi, pri katerih obstajajo sinergije med sektorji in ki prispevajo k projektom skupnega interesa, upravičenim na podlagi vsaj dveh uredb iz točke 1 člena 2, so do prejemanja finančne pomoči v skladu s to uredbo za namene večsektorskih razpisov za zbiranje predlogov iz člena 17(7) upravičeni le, če je mogoče dele in stroške takšnega ukrepa jasno ločiti glede na posamezen sektor v smislu odstavkov (2), (3) in (4) tega člena.

POGLAVJE III

Nepovratna sredstva

Člen 8

Oblike nepovratnih sredstev in upravičeni stroški

1.  Nepovratna sredstva iz te uredbe so lahko v kateri koli obliki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Delovni programi iz člena 17 te uredbe določajo oblike nepovratnih sredstev, ki se lahko uporabijo za financiranje zadevnih ukrepov.

2.  Brez poseganja v Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 so lahko odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prve večletne in letne delovne programe, upravičeni od 1. januarja 2014 dalje.

3.  Upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če projekt skupnega interesa zadeva ozemlje ene ali več tretjih držav in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta.

4.  Stroški opreme in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni.

5.  Odhodki, povezani z okoljskimi študijami o varovanju okolja in upoštevanju ustreznega prava Unije, so lahko upravičeni.

6.  Odhodki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičeni stroški, razen v primeru sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada v prometni sektorju v skladu z uredbo, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu.

7.  Upravičeni stroški vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) v skladu s točko (c) člena 126(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Kar zadeva sredstva v višini 11 305 500 000  EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, ki se porabijo v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se glede upravičenosti DDV uporabljajo pravila, ki veljajo za Kohezijski sklad, iz uredbe, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu.

8.  Pravila o upravičenosti stroškov upravičencev se smiselno uporabljajo za stroške izvajalskih organov.

Člen 9

Pogoji za sodelovanje

1.  Predloge predloži ena ali več držav članic ali – s soglasjem zadevnih držav članic – mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi s sedežem v državah članicah.

▼M3

1a.  Kadar je to upravičeno zaradi potrebe po izogibanju nepotrebnemu upravnemu bremenu, zlasti v primeru nepovratnih sredstev nizke vrednosti v smislu člena 185 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, se lahko države članice iz odstavka 1 tega člena dogovorijo o kategoriji predlogov v okviru programov dela, sprejetih v skladu s členom 17 te uredbe, ne da bi bili navedeni posamezni prosilci. S tovrstnim dogovorom se države članice izognejo potrebi po odobritvi vsake posamezne vloge.

▼B

2.  Predloge lahko predložijo subjekti, ki niso pravne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, če imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v njihovem imenu prevzamejo pravne obveznosti in zagotovijo enako jamstvo za zaščito finančnih interesov Unije kot pravne osebe.

3.  Predlogi, ki jih predložijo fizične osebe, niso upoštevani.

4.  Tretje države in subjekti s sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, kadar je to potrebno za doseganje ciljev danega projekta skupnega interesa in kadar je njihovo sodelovanje ustrezno utemeljeno.

Ne morejo prejeti finančne pomoči v skladu s to uredbo, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta skupnega interesa.

5.  Večletni in letni delovni programi iz člena 17 lahko vsebujejo dodatna posebna pravila o predložitvi predlogov.

Člen 10

Ravni financiranja

1.  Razen v primerih iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se predlogi izberejo na podlagi razpisov za zbiranje predlogov na podlagi delovnih programov iz člena 17 te uredbe.

2.  Znesek finančne pomoči Unije v prometnem sektorju ne presega:

Komisija ustvari pogoje, ki so ugodni za oblikovanje projektov za razvoj pomorskih avtocest v sodelovanju s tretjimi državami;

3.  V energetskem sektorju znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % upravičenih stroškov študij in/ali del. Stopnje financiranja se lahko pri ukrepih, za katere je v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 347/2013 dokazano, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe z energijo na ravni regij ali celotne Unije ali krepijo solidarnost Unije ali ponujajo zelo inovativne rešitve, povečajo na največ 75 %.

4.  Znesek finančne pomoči Unije v telekomunikacijskem sektorju ne presega:

Jedrne storitvene platforme se običajno financirajo z javnimi naročili. Izjemoma se lahko financirajo z nepovratnimi sredstvi, ki krijejo do 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja.

▼M3

Ukrepi na področju zagotavljanja brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v lokalnih skupnostih se financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov brez poseganja v načelo sofinanciranja.

▼B

5.  Stopnje financiranja se lahko za ukrepe, pri katerih obstajajo sinergije med vsaj dvema sektorjema, zajetima v IPE, povečajo za največ 10 odstotnih točk glede na odstotke iz odstavkov 2, 3 in 4. To povečanje se ne uporablja za stopnje financiranja iz člena 11.

6.  Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za izbrane ukrepe, se prilagodi na podlagi analize stroškov in koristi za posamezen projekt, razpoložljivosti proračunskih sredstev Unije ter potrebe po zagotavljanju čim večjega vzvoda financiranja Unije.

Člen 11

Posebni razpisi za dodelitev sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada, v prometnem sektorju

1.  Kar zadeva sredstva v višini 11 305 500 000  EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada, ki se porabijo izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se za projekte za vzpostavljanje jedrnega omrežja ali projekte in horizontalne prednostne naloge, opredeljene v delu I Priloge I, objavijo posebni razpisi izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada.

2.  Za take posebne razpise se uporabljajo pravila, ki v skladu s to uredbo veljajo za prometni sektor. Do 31. decembra 2016 se pri izbiri projektov, ki so upravičeni do financiranja, upoštevajo nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada. Z učinkom od 1. januarja 2017 se sredstva, ki so bila prenesena v IPE in za katera niso bile prevzete obveznosti za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

3.  Da se zagotovi podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani in/ali kakovostni in imajo zadostno dodano vrednost za Unijo, se posebna pozornost nameni ukrepom za podporo programa, namenjenim krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov iz dela I Priloge I. Da se v vseh državah članicah, upravičenih do sredstev Kohezijskega sklada, zagotovi čim boljša absorpcija prenesenih sredstev, lahko Komisija organizira dodatne razpise.

4.  Sredstva v višini 11 305 500 000  EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada, se lahko uporabijo za prevzem proračunskih obveznosti za finančne instrumente v skladu s to uredbo šele od 31. januarja 2017 dalje. Od tega dne se sredstva v višini 11 305 500 000  EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada, lahko uporabijo za prevzem proračunskih obveznosti za projekte, za katere so pooblaščeni subjekti že prevzeli pogodbene obveznosti.

5.  Kar zadeva sredstva v višini 11 305 500 000  EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada, ki se porabijo izključno v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, so ne glede na člen 10 najvišje stopnje financiranja stopnje, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, iz uredbe, ki predpisuje skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter splošne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu, in sicer za:

Člen 12

Preklic, zmanjšanje, začasna ustavitev in prekinitev izplačila nepovratnih sredstev

1.  Komisija, razen v ustrezno utemeljenih primerih, razveljavi finančno pomoč, dodeljeno za študije, ki se niso začele izvajati v enem letu po datumu za začetek izvajanja, določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, ali v dveh letih po tem datumu, če gre za katere koli druge ukrepe, upravičene za pridobitev finančne pomoči v skladu s to uredbo.

2.  Komisija lahko začasno ustavi, zmanjša, izterja finančno pomoč ali prekine njeno izplačevanje v skladu s pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ali na podlagi ocene o napredku projekta, zlasti v primeru večjih zamud pri izvajanju ukrepa.

3.  Komisija lahko zahteva celotno ali delno vračilo odobrene finančne pomoči, če izvajanje ukrepa, ki prejema finančno pomoč, ni končano v dveh letih po datumu za končanje, določenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči,.

4.  Komisija, preden sprejme kakršno koli odločitev iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, primer ob usklajevanju z organi, ki so ustrezno navedeni v členu 6(3), temeljito preuči in se posvetuje z zadevnimi upravičenci, tako da ti lahko v razumnem času predložijo svoje pripombe. Po vmesni oceni Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vseh odločitvah v zvezi z vsakoletnim sprejemanjem delovnih programov iz člena 17.

POGLAVJE IV

Javna naročila

Člen 13

Javna naročila

1.  Pri postopkih javnega naročanja, ki jih izvaja Komisija ali organi iz člena 6(3) v svojem imenu ali skupaj z državami članicami se lahko:

2.  Kadar je to ustrezno utemeljeno in potrebno zaradi izvajanja ukrepov, se lahko odstavek 1 uporablja tudi za postopke javnega naročanja, ki jih izvedejo upravičenci do nepovratnih sredstev.

POGLAVJE V

Finančni instrumenti

Člen 14

Vrste finančnih instrumentov

▼M3

1.  Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se lahko uporabljajo za omogočanje lažjega dostopa do financiranja za subjekte, ki izvajajo ukrepe, s katerimi prispevajo k projektom skupnega interesa, kot je določeno v uredbah (EU) št. 1315/2013, (EU) št. 347/2013 in (EU) št. 283/2014, ter k doseganju njihovih ciljev. Navedeni finančni instrumenti temeljijo na predhodnih ocenah tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin in potreb po vlaganju. Glavni pogoji in postopki za posamezne finančne instrumente so določeni v delu III Priloge I k tej uredbi.

▼M2

2.  Skupni prispevek iz proračuna Unije za finančne instrumente ne presega 8,4 % celotnih finančnih sredstev IPE iz člena 5(1).

▼B

3.  Vsi finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, in instrument delitve tveganja za projektne obveznice, vzpostavljen v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES ( 4 ), se lahko po potrebi in po predhodni oceni združijo s tistimi iz te uredbe.

Združitev projektnih obveznic je predmet vmesnega poročila, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007 in Sklepom št. 1639/2006/ES pripravi v drugi polovici leta 2013. Pobuda za projektne obveznice se začne izvajati postopoma, in sicer z zgornjo mejo 230 milijonov EUR v letih 2014 in 2015. Celovito izvajanje pobude je predmet celovite neodvisne ocene, ki bo izvedena leta 2015, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 680/2007 in Sklepu št. 1639/2006/ES. Ob upoštevanju te ocene in vseh možnosti Komisija preuči, ali so potrebne ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga.

4.  Uporabljeni so lahko naslednji finančni instrumenti:

▼M4

5.  Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu s to uredbo, in iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, ki so bili združeni s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na podlagi te uredbe v skladu z odstavkom 3 tega člena, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), in sicer do najvišjega zneska 125 000 000  EUR.

6.  Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite), vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017, in sicer do najvišjega zneska 25 000 000  EUR.

▼B

Člen 15

Pogoji za dodeljevanje finančne pomoči prek finančnih instrumentov

1.  Ukrepi, za katere se pridobi financiranje v okviru finančnih instrumentov, se izbirajo na podlagi zapadlosti in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko ravnovesje med državami članicami. Ukrepi:

2.  Unija, katera koli država članica ali drugi vlagatelji lahko poleg prispevkov, prejetih v okviru finančnih instrumentov, zagotovijo dodatno finančno pomoč, če Komisija soglaša s katero koli spremembo meril glede upravičenosti ukrepov in/ali naložbene strategije instrumenta, ki bi lahko bila potrebna zaradi dodatnega prispevka.

3.  Cilj finančnih instrumentov je izboljšati multiplikacijski učinek porabe Unije s pritegnitvijo dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev. S finančnimi instrumenti se lahko ustvarijo sprejemljivi donosi, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev, hkrati pa se ohranja vrednost sredstev iz proračuna Unije.

4.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije.

5.  Komisija lahko v delovnih programih iz člena 17 določi dodatne pogoje glede na posebne potrebe prometnega, telekomunikacijskega in energetskega sektorja.

Člen 16

Ukrepi v tretjih državah

S finančnimi instrumenti se lahko podprejo ukrepi v tretjih državah, če so navedeni ukrepi potrebni za izvajanje projekta skupnega interesa.

▼M5

POGLAVJE Va

Mešano financiranje

Člen 16a

Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE

1.  Na podlagi te uredbe se lahko za enega ali več sektorjev IPE vzpostavijo mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE v skladu s členom 159 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ). Do finančne podpore v operacijah mešanega financiranja so upravičeni vsi ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa.

2.  Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE se izvajajo v skladu s členom 6(3).

3.  Skupni prispevek iz proračuna Unije za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE ne presega 10 % celotnih finančnih sredstev IPE iz člena 5(1).

Poleg zgornje meje, določene v prvem pododstavku skupni prispevek iz proračuna Unije za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE v prometnem sektorju ne presega 500 000 000  EUR.

Če se 10 % celotnih finančnih sredstev za izvajanje IPE iz člena 5(1) ne porabi v celoti za mehanizme mešanega financiranja in/ali finančne instrumente v okviru IPE, se neporabljeni znesek da na voljo in ponovno razdeli tem skupnim finančnim sredstvom.

4.  Znesek 11 305 500 000  EUR iz točke (a) člena 5(1), ki je bil prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se ne uporablja za prevzem proračunskih obveznosti za mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE.

5.  Podpora iz mehanizma mešanega financiranja v okviru IPE v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov mora izpolnjevati merila za upravičenost do finančne pomoči in pogoje za njeno dodelitev iz člena 7. Znesek finančne pomoči, ki se dodeli za operacije mešanega financiranja, podprte z mehanizmom mešanega financiranja v okviru IPE, se prilagodi na podlagi analize stroškov in koristi, razpoložljivosti proračunskih sredstev Unije in potrebe po zagotavljanju čim večjega vzvoda finančnih sredstev Unije. Nobena dodeljena nepovratna sredstva ne presegajo stopnje financiranja, določene v členu 10.

6.  Komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) preuči možnost, da bi EIB sistematično zagotavljala jamstva za prvo izgubo pri mehanizmih mešanega financiranja v okviru IPE, da bi se omogočila in olajšala dodatnost in sodelovanje zasebnih sovlagateljev v prometnem sektorju.

7.  Unija, države članice ali drugi vlagatelji lahko prispevajo v mehanizme mešanega financiranja v okviru IPE, če Komisija soglaša z določitvami meril za upravičenost za operacije mešanega financiranja in/ali z naložbeno strategijo mehanizma za mešano financiranje v okviru IPE, ki bi lahko bile potrebne zaradi dodatnega prispevka in za to, da bi bile pri izvajanju projektov skupnega interesa izpolnjene zahteve te uredbe. Ta dodatna sredstva Komisija izvršuje v skladu s členom 6(3).

8.  Operacije mešanega financiranja, za katere se pridobi financiranje iz mehanizma mešanega financiranja v okviru IPE, so izbrane na podlagi zapadlosti in spodbujajo sektorsko diverzifikacijo v skladu s členoma 3 in 4 ter geografsko ravnovesje med državami članicami. Operacije:

9.  Mehanizmi mešanega financiranja v okviru IPE se dajo na voljo, in operacije mešanega financiranja se izberejo, na podlagi meril za izbor in meril za dodelitev, določenih v večletnih in letnih delovnih programih, sprejetih na podlagi člena 17.

10.  Z mehanizmom mešanega financiranja v okviru IPE se lahko podprejo operacije mešanega financiranja v tretjih državah, če so potrebne za izvajanje projekta skupnega interesa.

▼B

POGLAVJE VI

Načrtovanje programov, izvajanje in nadzor

Člen 17

Večletni in/ali letni delovni programi

1.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme večletne in letne delovne programe za prometni, energetski in telekomunikacijski sektor. Komisija lahko sprejme tudi večletne in letne delovne programe, ki pokrivajo več kot en sektor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

2.  Komisija pregleda večletni delovni programi vsaj v vmesni fazi izvajanja. Po potrebi prilagodi večletni delovni program z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

3.  Komisija sprejme večletni delovni programi v prometnem sektorju za projekte skupnega interesa, ki so navedeni v delu I Priloge I.

▼M5

Znesek finančnih sredstev znaša od 80 % do 95 % proračunskih sredstev iz točke (a) člena 5(1).

▼B

Projekti, podrobno opisani v delu I Priloge I, niso zavezujoči za države članice pri njihovem odločanju o načrtovanju. Odločitev o izvajanju teh projektov je v pristojnosti držav članic ter je odvisna od zmogljivosti javnega financiranja in socialno-ekonomske sposobnosti držav članic v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1315/2013.

4.  Komisija sprejme letni delovni programi za prometni, telekomunikacijski in energetski sektor za projekte skupnega interesa, ki niso vključeni v večletne delovne programe.

▼M3

5.  Komisija pri sprejemanju večletnih in sektorskih letnih delovnih programov določi merila za izbor in dodelitev v skladu s cilji in prednostnimi nalogami, določenimi v členih 3 in 4 te uredbe ter v uredbah (EU) št. 1315/2013, (EU) št. 347/2013 in (EU) št. 283/2014. Komisija pri določanju meril za dodelitev upošteva splošne usmeritve iz dela V Priloge I k tej uredbi.

▼B

6.  V energetskem sektorju bi bilo treba v prvih dveh letnih delovnih programih prednostno obravnavati projekte skupnega interesa in z njimi povezane ukrepe, katerih cilj je prekinitev energetske osamitve in odprava ozkih grl v energetiki, da bi tako dokončno oblikovali notranji energetski trg.

7.  Delovni programi se uskladijo na tak način, da se izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in telekomunikacijskim sektorjem, zlasti na področjih, kot so pametna energetska omrežja, električna mobilnost ter inteligentni in trajnostni prometni sistemi, skupne poti ali združevanje infrastrukture. Komisija sprejme vsaj en večsektorski razpis za izbor projektov za ukrepe, ki so upravičeni v skladu s členom 7(5), pri čemer so finančni zneski, dodeljeni za vsak sektor, sorazmerni z relativno vlogo posameznega sektorja pri upravičenih stroških ukrepov, izbranih za financiranje v okviru IPE.

Člen 18

Dodeljevanje finančne pomoči Unije

1.  Po vsakem razpisu za zbiranje predlogov, izdanem na podlagi večletnega ali letnega delovnega programa, kot je določeno v členu 17, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 odloči o višini finančne pomoči, ki se dodeli izbranim projektom ali delom projektov. Komisija navede pogoje in metode za njihovo izvajanje.

2.  Komisija upravičence in zadevne države članice obvesti o vsaki finančni pomoči, ki se dodeli.

Člen 19

Letni obroki

Komisija lahko proračunske obveznosti razdeli na letne obroke. V tem primeru dodeli letne obroke ob upoštevanju napredka pri izvajanju ukrepov, za katere se dodeljuje finančna pomoč, ocenjenih potreb teh ukrepov in razpoložljivega proračuna.

Komisija upravičencem do nepovratnih sredstev, zadevnim državam članicam in, če je to potrebno za finančne instrumente, zadevnim finančnim institucijam sporoči okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov.

Člen 20

Prenos letnih odobrenih proračunskih sredstev

Odobrena proračunska sredstva, ki ostanejo neporabljena ob koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, se prenesejo v naslednje leto v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 21

Delegirani akti

1.  Pod pogojem odobritve zadevne države članice ali držav članic, kot je določeno v drugem odstavku člena 172 PDEU, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 te uredbe v zvezi s spremembo dela I Priloge I k tej uredbi, da se upoštevajo spremembe prednosti financiranja v vseevropskih omrežjih in spremembe projektov skupnega interesa, opredeljenih v Uredbi (EU) št. 1315/2013. Komisija pri spreminjanju dela I Priloge I k tej uredbi zagotovi, da:

2.  Na Komisijo se v skladu s členom 26 te uredbe prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo glavnih pogojev in postopkov iz dela III Priloge I k tej uredbi, s katerimi se ureja prispevek Unije za vsak finančni instrument, vzpostavljen na podlagi okvira za zadolževanje ali okvira za kapitalske naložbe iz dela III Priloge I k tej uredbi, skladno z rezultati vmesnega poročila in neodvisne celovite ocene pilotne faze pobude za projektne obveznice v okviru strategije Evropa 2020, vzpostavljene v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007, in za upoštevanje spreminjajočih se tržnih pogojev, da bi izboljšali zasnovo in izvajanje finančnih instrumentov iz te uredbe.

Komisija pri vsaki spremembi dela III Priloge I k tej uredbi v primerih iz prvega pododstavka zagotovi, da:

3.  Na Komisijo se v prometnem sektorju ter v okviru splošnih ciljev iz člena 3 in specifičnih sektorskih ciljev iz člena 4(2) prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, v katerih je podrobno navedeno prednostno financiranje, ki se odraža v delovnih programih iz člena 17 za čas trajanja IPE za ukrepe, upravičene v skladu s členom 7(2). Komisija sprejme delegirani akt do 22. decembra 2014.

▼M2

4.  Na Komisijo se v skladu s členom 26 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za zvišanje zgornje meje iz člena 14(2) na največ 10 %, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼B

5.  Če se izkaže, da je potrebno odstopanje od dodelitve za specifičen cilj v prometnem sektorju za več kot 5 odstotnih točk, se na Komisijo v skladu s členom 26 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o spremembi okvirnih odstotkov iz dela IV Priloge I.

6.  Na Komisijo se v skladu s členom 26 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o spremembi seznama splošnih usmeritev iz dela V Priloge I, ki se upoštevajo pri določanju meril za dodelitev, da bi odsevali vmesno oceno te uredbe ali sklepne ugotovitve v zvezi z njenim izvajanjem. To se opravi na način, združljiv z zadevnimi sektorskimi smernicami.

Člen 22

Odgovornost upravičencev in držav članic

Upravičenci in države članice v okviru svojih zadevnih pristojnosti in brez poseganja v obveznosti upravičencev v skladu s pogoji, ki veljajo za nepovratna sredstva, storijo vse potrebno, da izvršijo projekte skupnega interesa, za katere se dodeli finančna pomoč Unije v skladu s to uredbo.

Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo tehnično spremljajo in finančno nadzorujejo ukrepe ter potrjujejo, da so bili izdatki, nastali v okviru projekta ali delov projekta, izplačani v skladu z ustreznimi pravili. Države članice lahko zahtevajo, da Komisija sodeluje pri pregledih na kraju samem in pri inšpekcijah.

Države članice Komisijo letno obveščajo, če je to ustrezno, prek interaktivnega geografskega in tehničnega informacijskega sistema, o napredku pri izvajanju projektov skupnega interesa in naložbah v ta namen, vključno z zneskom pomoči, porabljenim za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Komisija na tej podlagi objavi informacije o specifičnih projektih v okviru IPE in jih najmanj enkrat na leto posodablja.

▼M5

Potrjevanje izdatkov iz drugega odstavka tega člena ni obvezno za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi Uredbe (EU) št. 283/2014.

▼M3

Zahteva po letnem obveščanju Komisije iz tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za nepovratna sredstva ali druge oblike finančne pomoči, dodeljene v skladu s točko (c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 283/2014.

▼B

Člen 23

Skladnost s politikami Unije in pravom Unije

V skladu s to uredbo se financirajo le ukrepi, ki so skladni s pravom Unije in zadevnimi politikami Unije.

Člen 24

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, financiranih v skladu s to uredbo, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.  Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče sta na podlagi dokumentacije in pregledov na kraju samem pristojna za revizijo ukrepov vseh upravičencev do nepovratnih sredstev, izvajalskih organov, izvajalcev in podizvajalcev, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

3.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 8 ), z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

4.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih ter pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za takšne revizije in preiskave, skladno z njihovimi zadevnimi pristojnostmi.

NASLOV II

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga usklajevalni odbor za IPE. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Odbor zagotavlja horizontalni pregled delovnih programov iz člena 17 s katerim zagotovi, da so skladni, ter da so sinergije med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem ugotovljene, izkoriščene in ocenjene. Njegova naloga je predvsem usklajevanje teh delovnih programov, s čimer se zagotovijo večsektorski razpisi za izbor projektov.

Člen 26

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21 se prenese na Komisijo za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

3.  Pooblastilo iz člena 21 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 21, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Vrednotenje

1.  Komisija najkasneje 31. decembra 2017 v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in upravičenci pripravi poročilo o oceni v zvezi z uresničevanjem ciljev vseh ukrepov (na ravni rezultatov in učinkov), učinkovitostjo porabe sredstev in evropsko dodano vrednostjo IPE, z namenom sprejetja odločitve o podaljšanju, spremembi ali ukinitvi ukrepov, ter to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega se v oceni preučijo možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja skladnost ukrepov, nadaljnja ustreznost vseh ciljev ter prispevek ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, vključno z njihovim vplivom na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo. Poročilo o oceni vključuje tudi oceno obsežnejših prihrankov Komisije na finančni, tehnični in kadrovski ravni pri upravljanju IPE, po potrebi pa tudi ob upoštevanju skupnega števila projektov, izvedenih na podlagi sinergije med sektorji. V okviru navedene ocene se preuči tudi, kako izboljšati učinkovitost finančnih instrumentov. Poročilo o oceni upošteva rezultate ocenjevanja v zvezi z dolgoročnim vplivom predhodnih ukrepov.

2.  Pri IPE se upošteva neodvisna celovita ocena pobude za projektne obveznice v okviru strategije Evropa 2020, ki bo izvedena leta 2015. Komisija in države članice na podlagi te ocene ocenijo primernost te pobude, pa tudi njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije.

3.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in upravičenci izvede naknadno ocenjevanje. Z naknadnim ocenjevanjem se pregleda uspešnost in učinkovitost instrumenta IPE, njegov učinek na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo ter njegov prispevek k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pri čemer upošteva obseg in učinke pomoči, porabljene za doseganje ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami.

4.  Pri ocenjevanju se upošteva napredek, kakor je merjen glede na kazalnike uspešnosti iz členov 3 in 4.

5.  Komisija o ugotovitvah teh ocen obvesti Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

6.  Komisija in države članice lahko ob pomoči drugih možnih upravičencev ocenijo načine izvedbe projektov in učinek njihove izvedbe, da ocenijo, ali so bili cilji, vključno s cilji varstva okolja, doseženi.

7.  Komisija lahko od države članice, ki jo projekt skupnega interesa zadeva, zahteva, da zagotovi posebno oceno ukrepov in povezanih projektov, financiranih v okviru te uredbe, ali ji za oceno teh projektov po potrebi zagotovi potrebne podatke in pomoč.

Člen 28

Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.  Upravičenci in po potrebi zadevne države članice zagotovijo ustrezno javno obveščanje o pomoči, dodeljeni v skladu s to uredbo, in preglednost v zvezi z njo, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Unije pri izvedbi projektov.

2.  Komisija izvaja ukrepe za obveščanje in sporočanje v zvezi s projekti in rezultati IPE. S sredstvi, namenjenimi za ukrepe sporočanja v skladu s členom 5(2), se krije tudi sporočanje znotraj institucij v zvezi s političnimi prednostnimi nalogami Unije, če so povezane s splošnimi cilji iz člena 3.

Člen 29

Sprememba Uredbe (EU) št. 913/2010

Uredba (EU) št. 913/2010 se spremeni:

Priloga k Uredbi (EU) št. 913/2010 se nadomesti z besedilom Priloge II k tej uredbi. Posledično se za revidirane koridorje za železniški tovorni promet še naprej uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 913/2010.

Člen 30

Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih projektov, vključno z njihovim celotnim ali delnim preklicem, do zaključka projektov ali na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje finančne pomoči, ki jo je dodelila Komisija v skladu z uredbama (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 ali katerim koli drugim pravom, ki ureja navedeno pomoč na dan 31. decembra 2013 in ki se za zadevne ukrepe uporablja od takrat naprej do njihovega zaključka.

Člen 31

Razveljavitev

Brez poseganja v člen 30 te uredbe se uredbi (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2014.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

DEL I

SEZNAM PREDHODNO DOLOČENIH PROJEKTOV V JEDRNEM OMREŽJU V PROMETNEM SEKTORJU

1.    Horizontalne prednostne naloge

2.    Koridorji jedrnega omrežja

Baltik–Jadran

TRASA:

Gdynia – Gdańsk – Katowice/Sławków

Gdańsk – Warszawa – Katowice

Katowice – Ostrava – Brno – Wien

Szczecin/Świnoujście – Poznań – Wrocław – Ostrava

Katowice – Žilina – Bratislava – Wien

Wien – Graz – Villach – Udine – Trieste

Udine – Venezia – Padova – Bologna – Ravenna

Graz – Maribor – Ljubljana – Koper/Trieste

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Severno morje–Baltik

TRASA:

Helsinki – Tallinn – Rīga

Ventspils – Rīga

Rīga – Kaunas

Klaipėda – Kaunas – Vilnius

Kaunas – Warszawa

Beloruska meja – Warszawa – Poznań – Frankfurt/Oder – Berlin – Hamburg

Berlin – Magdeburg – Braunschweig – Hannover

Hannover – Bremen – Bremerhaven/Wilhelmshaven

Hannover – Osnabrück – Hengelo – Almelo – Deventer – Utrecht

Utrecht – Amsterdam

Utrecht – Rotterdam – Antwerpen

Hannover – Köln – Antwerpen

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Sredozemlje

TRASA:

Algeciras – Bobadilla –Madrid – Zaragoza – Tarragona

Sevilla – Bobadilla – Murcia

Cartagena – Murcia – Valencia – Tarragona

Tarragona – Barcelona – Perpignan – Marseille/Lyon – Torino – Novara – Milano – Verona – Padova – Venezia – Ravenna/Trieste/Koper – Ljubljana – Budapest

Ljubljana/Rijeka – Zagreb – Budapest – Ukrajinska meja

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Orient/Vzhodno Sredozemlje

TRASA:

Hamburg – Berlin

Rostock – Berlin – Dresden

Bremerhaven/Wilhelmshaven – Magdeburg – Dresden

Dresden – Ústí nad Labem – Mělník/Praha - Kolín

Kolín – Pardubice – Brno – Wien/Bratislava – Budapest – Arad – Timișoara – Craiova – Calafat – Vidin – Sofia

Sofia – Plovdiv – Burgas

Plovdiv – TR border

Sofia – Thessaloniki – Athína – Piraeus – Lemesos – Lefkosia

Athína – Patras/Igoumenitsa

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Skandinavija–Sredozemlje

TRASA:

Ruska meja – Hamina/Kotka – Helsinki – Turku/Naantali – Stockholm – Malmö

Oslo – Göteborg – Malmö – Trelleborg

Malmö – København – Kolding/Lübeck – Hamburg – Hannover

Bremen – Hannover – Nürnberg

Rostock – Berlin – Leipzig – München

Nürnberg – München – Innsbruck – Verona – Bologna – Ancona/Firenze

Livorno/La Spezia – Firenze – Roma – Napoli – Bari – Taranto – Valletta

Napoli – Gioia Tauro – Palermo/Augusta – Valletta

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Ren–Alpe

TRASA:

Genova – Milano – Lugano – Basel

Genova – Novara – Brig – Bern – Basel – Karlsruhe – Mannheim – Mainz – Koblenz – Köln

Köln – Düsseldorf – Duisburg – Nijmegen/Arnhem – Utrecht – Amsterdam

Nijmegen – Rotterdam – Vlissingen

Köln – Liège – Bruxelles/Brussel – Gent

Liège – Antwerpen – Gent – Zeebrugge

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Atlantik

TRASA:

Algeciras–Bobadilla–Madrid

Sines / Lisboa – Madrid – Valladolid

Lisboa – Aveiro – Leixões/Porto

Aveiro – Valladolid – Vitoria – Bergara – Bilbao/Bordeaux – Paris – Le Havre/Metz – Mannheim/Strasbourg

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Severno morje–Sredozemlje

TRASA:

Belfast – Baile Átha Cliath/Dublin – Corcaigh/Cork

Glasgow/Edinburgh – Liverpool/Manchester – Birmingham

Birmingham – Felixstowe/London /Southampton

London – Lille – Brussel/Bruxelles

Amsterdam – Rotterdam – Antwerpen – Brussel/Bruxelles – Luxembourg

Luxembourg – Metz – Dijon – Macon – Lyon – Marseille

Luxembourg – Metz – Strasbourg – Basel

Antwerpen/Zeebrugge – Gent – Dunkerque/Lille – Paris

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

Ren–Donava

TRASA:

Strasbourg – Stuttgart – München – Wels/Linz

Strasbourg – Mannheim – Frankfurt – Würzburg – Nürnberg – Regensburg – Passau – Wels/Linz

München/Nürnberg – Praha – Ostrava/Přerov – Žilina – Košice – UA border

Wels/Linz – Wien – Bratislava – Budapest – Vukovar

Wien/Bratislava – Budapest – Arad – Brașov/Craiova – București – Constanța – Sulina

PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI, VKLJUČNO S PROJEKTI:

3.    Drugi odseki jedrnega omrežja

DEL II

SEZNAM PREDNOSTNIH KORIDORJEV NA INFRASTRUKTURI IN OBMOČIJ V ENERGETSKEM SEKTORJU

1.    Prednostni elektroenergetski koridorji

Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.

Zadevne države članice: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Malta, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Ciper, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.

2.    Prednostni plinski koridorji

Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka republika, Ciper, Francija, Nemčija, Madžarska, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska in Švedska.

3.    Prednostna tematska področja

Zadevne države članice: vse.

Zadevne države članice: vse.

Zadevne države članice: vse.

DEL III

POGOJI IN POSTOPKI ZA FINANČNA INSTRUMENTA

Cilj in razlogi

Cilj finančnih instrumentov v okviru IPE je omogočiti dostop infrastrukturnih projektov do projektnega in podjetniškega financiranja z uporabo finančnih sredstev Unije kot finančnega vzvoda.

Finančna instrumenta pomagata financirati projekte skupnega interesa z jasno evropsko dodano vrednostjo ter omogočata večjo udeležbo zasebnega sektorja v dolgoročnem financiranju takšnih projektov v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju, vključno s širokopasovnimi omrežji.

Finančna instrumenta koristita projektom s srednjeročnimi do dolgoročnimi potrebami po financiranju ter prinašata večje koristi v smislu vpliva na trg, upravne učinkovitosti in rabe virov.

Zainteresiranim stranem na področju infrastrukture, kot so ponudniki financiranja, organi javnega sektorja, upravljavci infrastrukture, gradbena podjetja in upravljavci, zagotavljata usklajeno, tržno usmerjeno orodje finančne pomoči Unije.

Finančna instrumenta sta:

ki prispevata k premagovanju tržnih omejitev z izboljšanjem profila financiranja in/ali tveganja infrastrukturnih naložb. S tem se izboljša dostop podjetij in drugih upravičencev do posojil, jamstev, lastniškega kapitala in drugih oblik zasebnega financiranja.

Komisija pred dokončanjem zasnove dolžniškega in lastniškega instrumenta izvede predhodno oceno v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. K tej oceni po potrebi pripomorejo vrednotenja primerljivih obstoječih instrumentov.

I.    Dolžniški instrument

1.    Splošne določbe

Cilj dolžniškega instrumenta je prispevati k premagovanju pomanjkljivosti evropskih trgov dolžniškega kapitala z zagotavljanjem delitve tveganja za financiranje dolga. Financiranje dolga nudijo pooblaščeni subjekti ali namenski naložbeni nosilci v obliki prednostnega in podrejenega dolga ali jamstev.

Dolžniški instrument sestavljata instrument delitve tveganja za posojila in jamstva ter pobuda za projektne obveznice. Nosilci projektov si lahko poleg tega prizadevajo za lastniško financiranje v okviru lastniškega instrumenta.

a.   Instrument delitve tveganja za posojila in jamstva

Instrument delitve tveganja za posojila in jamstva je zasnovan tako, da ustvarja dodatno sposobnost prevzemanja tveganja v pooblaščenih subjektih. To slednjim omogoča zagotavljanje podrejenega in prednostnega dolga, financiranega tako na podlagi skladov kot brez skladov, projektom in podjetjem, kar nosilcem projektov omogoča dostop do bančnih kreditov. Če je financiranje dolga podrejeno, je razvrščeno za prednostnim dolgom, a pred lastniškim kapitalom in sorodnim financiranjem, povezanim z lastniškim kapitalom.

Financiranje podrejenega dolga, financiranega brez skladov, ne presega 30 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.

Financiranje prednostnega dolga, ki se zagotavlja v okviru dolžniškega instrumenta, ne presega 50 % celotnega zneska skupnega financiranja prednostnega dolga, ki ga zagotavlja pooblaščeni subjekt ali namenski naložbeni nosilec.

b.   Pobuda za projektne obveznice

Instrument delitve tveganja za projektne obveznice je zasnovan kot financiranje podrejenega dolga, kar olajšuje financiranje projektnim podjetjem, ki povečujejo prednostni dolg v obliki obveznic. Namen tega instrumenta za izboljšanje kreditne kvalitete je pripomoči, da prednostni dolg doseže bonitetno oceno naložbenega razreda.

Razvrščen je za prednostnim dolgom, a pred lastniškim kapitalom in z njim povezanim financiranjem.

Financiranje podrejenega dolga ne presega 30 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.

2.    Finančni parametri in finančni vzvod

Parametri delitve tveganja in delitve prihodkov se določijo tako, da se lahko specifični cilji politik, vključno s ciljno naravnanostjo na posebne kategorije projektov, dosežejo ob ohranjanju tržno usmerjenega pristopa dolžniškega instrumenta.

Pričakovani finančni vzvod dolžniškega instrumenta – opredeljen kot skupno financiranje (tj. prispevek Unije skupaj s prispevki iz drugih finančnih virov), deljeno s prispevkom Unije – naj bi bil v razponu od 6 do 15, odvisno od vrste dejavnosti (raven tveganja, ciljni upravičenci in zadevno financiranje dolga).

3.    Kombinacija z drugimi viri financiranja

Financiranje iz dolžniškega instrumenta se lahko ob upoštevanju pravil, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, in ustrezne pravne podlage kombinira z drugimi namenskimi proračunskimi prispevki, navedenimi v nadaljevanju:

4.    Izvajanje

Pooblaščeni subjekti

Pooblaščeni subjekti se izbirajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

Izvajanje v skladu s posrednim upravljanjem ima lahko obliko neposrednih mandatov pooblaščenim subjektom. Kar zadeva instrumente pod neposrednimi mandati (tj. pri posrednem upravljanju), pooblaščeni subjekti upravljajo prispevek Unije k dolžniškemu instrumentu in so partnerji pri delitvi tveganja.

Poleg tega se lahko predvidi ustanovitev namenskih naložbenih nosilcev in s tem omogoči združevanje prispevkov več vlagateljev. Prispevek Unije je lahko podrejen prispevku drugih vlagateljev.

Zasnova in izvajanje

Zasnova je skladna s splošnimi določbami za finančne instrumente, opredeljenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012.

Podrobni pogoji za izvajanje dolžniškega instrumenta, vključno s spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 določijo v sporazumu med Komisijo in zadevnim pooblaščenim subjektom.

Fiduciarni račun

Pooblaščeni subjekt odpre fiduciarni račun za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije.

5.    Uporaba prispevka Unije

Prispevek Unije se uporabi:

6.    Oblikovanje cen ter delitev tveganja in prihodkov

Dolžniški instrumenti imajo ceno, ki se zaračuna upravičencu, v skladu z ustreznimi pravili in merili pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev ter z najboljšimi tržnimi praksami.

Kar zadeva neposredne mandate pooblaščenim subjektom, se vzorec delitve tveganja odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in pooblaščenim subjektom, ki ga slednji zaračuna svojim posojilojemalcem.

Kar zadeva namenske naložbene nosilce, se vzorec delitve tveganja odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in ostalimi vlagatelji, ki ga namenski naložbeni nosilec zaračuna svojim posojilojemalcem.

Ne glede na izbrani vzorec delitve tveganja si pooblaščeni subjekt vedno deli del določenega tveganja in vedno nosi celotno tranšo preostalega tveganja.

Največje tveganje, ki ga nosi proračun Unije, ne presega 50 % tveganja ciljnega dolžniškega portfelja v okviru dolžniškega instrumenta. Zgornja meja prevzemanja tveganja 50 % se uporablja za ciljno velikost namenskih naložbenih nosilcev.

7.    Postopek prijave in odobritve

Prijave se naslovijo na pooblaščeni subjekt oz. namenskega naložbenega nosilca v skladu z njegovimi standardnimi postopki prijave. Pooblaščeni subjekti in namenski naložbeni nosilci odobrijo projekte v skladu s svojimi notranjimi postopki.

8.    Trajanje dolžniškega instrumenta

Zadnjo tranšo prispevka Unije k dolžniškemu instrumentu Komisija razporedi do 31. decembra 2020. Dejanska odobritev financiranja dolgov s strani pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev se zaključi do 31. decembra 2022.

9.    Iztek

Prispevek Unije, namenjen dolžniškemu instrumentu, se vrne na ustrezni fiduciarni račun, ko se financiranje dolga izteče ali je dolg odplačan. Na fiduciarnem računu je dovolj finančnih sredstev za kritje provizij ali tveganj, povezanih z dolžniškim instrumentom, do njegovega izteka.

10.    Poročanje

Komisija in pooblaščeni subjekt se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 v sporazumu dogovorita o načinih poročanja o izvajanju dolžniškega instrumenta.

Komisija poleg tega ob podpori pooblaščenih subjektov do leta 2023 v skladu s členom 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju, prevladujočih tržnih pogojih za uporabo instrumenta, posodobljenih projektih in projektni strukturi, vključno z informacijami o projektih na različnih ravneh postopka ob upoštevanju zaupnosti in občutljivih tržnih informacij.

11.    Spremljanje, nadzor in vrednotenje

Komisija spremlja izvajanje dolžniškega instrumenta, med drugim, če je to primerno, s kontrolami na kraju samem, ter opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

12.    Ukrepi za podporo

Izvajanje dolžniškega instrumenta se lahko podpira z nizom spremljajočih ukrepov. Ti lahko med drugim vključujejo tehnično in finančno pomoč, ukrepe za ozaveščanje ponudnikov kapitala ter sheme za pritegnitev zasebnih vlagateljev.

Evropska investicijska banka na zahtevo Evropske komisije ali zadevnih držav članic zagotovi tehnično pomoč, med drugim v zvezi s finančnim strukturiranjem, projektom skupnega interesa, tudi tistim za izvajanje koridorjev jedrnega omrežja, navedenih v delu I Priloge. Takšna tehnična pomoč zajema tudi podporo upravam za razvoj ustrezne institucionalne zmogljivosti.

II.    Lastniški instrument

1.    Splošne določbe

Cilj lastniškega instrumenta je prispevati k premagovanju pomanjkljivosti evropskih kapitalskih trgov z zagotavljanjem naložb lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala.

Največji zneski prispevka Unije so omejeni, kot sledi:

Nosilci projektov si lahko poleg tega prizadevajo za dolžniško financiranje v okviru dolžniškega instrumenta.

2.    Finančni parametri in finančni vzvod

Naložbeni parametri se določijo tako, da se lahko specifični cilji politik, vključno s ciljno naravnanostjo na posebne kategorije infrastrukturnih projektov, dosežejo ob ohranjanju tržno usmerjenega pristopa tega instrumenta.

Pričakovani finančni vzvod lastniškega instrumenta – opredeljen kot skupno financiranje (tj. prispevek Unije skupaj z vsemi prispevki drugih vlagateljev), deljeno s prispevkom Unije – naj bi bil povprečno v razponu od 5 do 10, odvisno od posebnosti trga.

3.    Kombinacija z drugimi viri financiranja

Financiranje iz lastniškega instrumenta se lahko ob upoštevanju pravil Uredbe(EU, Euratom) št. 966/2012 in ustrezne pravne podlage kombinira z drugimi namenskimi proračunskimi prispevki, navedenimi v nadaljevanju:

4.    Izvajanje

Pooblaščeni subjekti

Pooblaščeni subjekti se izbirajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

Izvajanje v skladu s posrednim upravljanjem ima lahko pri posrednem upravljanju obliko neposrednih mandatov pooblaščenim subjektom. Kar zadeva instrumente pod neposrednimi mandati (tj. pri posrednem upravljanju), pooblaščeni subjekti upravljajo prispevek Unije k lastniškemu instrumentu.

Poleg tega se lahko predvidi ustanovitev namenskih naložbenih nosilcev in s tem omogoči združevanje prispevkov več vlagateljev. Prispevek Unije je lahko podrejen prispevku drugih vlagateljev.

Za dosego specifičnih ciljev politik lahko pooblaščeni subjekt v ustrezno utemeljenih primerih prispevek Unije zagotovi specifičnemu projektu kot sovlaganje.

Zasnova in izvajanje

Zasnova je skladna s splošnimi določbami za finančne instrumente, opredeljenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012.

Podrobni pogoji za izvajanje lastniškega instrumenta, vključno s spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 določijo v sporazumu med Komisijo in zadevnim pooblaščenim subjektom.

Fiduciarni račun

Pooblaščeni subjekt odpre fiduciarni račun za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije.

5.    Uporaba prispevka Unije

Prispevek Unije se uporabi za:

6.    Oblikovanje cen ter delitev tveganja in prihodkov

Plačilo iz naslova lastniškega kapitala zajema komponente običajnega vračila, ki se pripišejo vlagateljem lastniškega kapitala, in je odvisno od uspešnosti osnovnih naložb.

7.    Postopek prijave in odobritve

Prijave se naslovijo na pooblaščeni subjekt oz. namenskega naložbenega nosilca v skladu z njegovimi standardnimi postopki prijave. Pooblaščeni subjekti in namenski naložbeni nosilci odobrijo projekte v skladu s svojimi notranjimi postopki.

8.    Trajanje lastniškega instrumenta

Zadnjo tranšo prispevka Unije k lastniškemu instrumentu Komisija razporedi do 31. decembra 2020. Dejanska odobritev kapitalskih naložb s strani pooblaščenih subjektov ali namenskih naložbenih nosilcev se zaključi do 31. decembra 2022.

9.    Iztek

Prispevek Unije, namenjen lastniškemu instrumentu, se vrne na ustrezni fiduciarni račun, ko se naložbe odprodajo ali drugače zapadejo. Na fiduciarnem računu je dovolj finančnih sredstev za kritje provizij ali tveganj, povezanih z lastniškim instrumentom, do njegovega izteka.

10.    Poročanje

Komisija in pooblaščeni subjekt se v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 v sporazumu dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju lastniškega instrumenta.

Komisija poleg tega ob podpori pooblaščenih subjektov do leta 2023 v skladu s členom 140(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju.

11.    Spremljanje, nadzor in vrednotenje

Komisija spremlja izvajanje lastniškega instrumenta, med drugim, če je to primerno, s kontrolami na kraju samem, ter opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

12.    Ukrepi za podporo

Izvajanje lastniškega instrumenta se lahko podpira z nizom spremljajočih ukrepov. Ti lahko med drugim vključujejo tehnično in finančno pomoč, ukrepe za ozaveščanje ponudnikov kapitala ter sheme za pritegnitev zasebnih vlagateljev.

DEL IV

OKVIRNI ODSTOTKI ZA POSAMIČNE PROMETNE CILJE

Proračunska sredstva iz člena 5(1)(a), razen tistih, ki so dodeljena ukrepom za podporo programa, se razporedijo za posamične prometne cilje, kakor so določeni v členu 4(2), in sicer tako:

Znesek 11 305 500 000  EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, se v celoti porabi za projekte v zvezi z vzpostavljanjem jedrnega omrežja ali za projekte in horizontalne prednostne naloge, opredeljene v delu I te priloge.

DEL V

SEZNAM SPLOŠNIH USMERITEV, KI SE UPOŠTEVAJO PRI DOLOČANJU MERIL ZA DODELITEV

Pri določanju meril za dodelitev v skladu s členom 17(5) se upoštevajo vsaj naslednje splošne usmeritve:

▼M1

DEL VI

PREDNOSTI GLEDE FINANCIRANJA NA PODROČJU PROMETA V OKVIRU VEČLETNIH IN LETNIH DELOVNIH PROGRAMOV

1.    Prednosti glede financiranja večletnih delovnih programov

2.    Prednosti glede financiranja letnih delovnih programov

▼B

---

PRILOGA II

---

"PRILOGA

---

( 1 ) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).

( 2 ) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

( 3 ) Sklep št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja(UL L 204, 5.8.2010, str. 1).

( 4 ) Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

( 5 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

( 6 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

( 7 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/ 1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.)

( 8 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).