This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02013R1307-20201229
Regulation (EU) No 1307/2013 of the European Parliament and of the Council of 17 December 2013 establishing rules for direct payments to farmers under support schemes within the framework of the common agricultural policy and repealing Council Regulation (EC) No 637/2008 and Council Regulation (EC) No 73/2009
Consolidated text: Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009
02013R1307 — SL — 29.12.2020 — 008.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 1307/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 (UL L 347 20.12.2013, str. 608) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 1307/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. decembra 2013
o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009
NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa:
skupna pravila o plačilih, ki se odobrijo neposredno kmetom v okviru shem podpore iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila);
posebna pravila v zvezi z:
osnovnim plačilom za kmete (v nadaljnjem besedilu: shema osnovnega plačila in prehodno poenostavljeno shemo, v nadaljnjem besedilu: shema enotnega plačila na površino);
prostovoljno prehodno nacionalno pomočjo za kmete;
prostovoljnim prerazporeditvenim plačilom;
plačilom za kmete, ki izvajajo kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje;
prostovoljnim plačilom za kmete na območjih z naravnimi omejitvami;
plačilom za mlade kmete, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost;
prostovoljno shemo vezane podpore;
posebnim plačilom za bombaž;
prostovoljno poenostavljeno shemo za male kmete;
okvirom, v okviru katerega lahko Bolgarija, Hrvaška in Romunija dopolnijo neposredna plačila.
Člen 2
Sprememba Priloge I
Da bi zagotovili pravno varnost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki spreminjajo seznam shem podpore iz Priloge I, kolikor je potrebno za upoštevanje vseh novih zakonodajnih aktov o shemah podpore, ki bi lahko bili sprejeti po sprejetju te uredbe.
Člen 3
Uporaba za najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke
Člen 11 se ne uporablja za regije Unije iz člena 349 PDEU (v nadaljnjem besedilu: najbolj oddaljene regije) in za neposredna plačila, odobrena na manjših Egejskih otokih v skladu z Uredbo (EU) št. 229/2013.
Naslovi III, IV in V te uredbe se ne uporabljajo za najbolj oddaljene regije.
Člen 4
Opredelitev pojmov in z njimi povezane določbe
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;
„kmetijska dejavnost“ pomeni:
proizvodnjo, rejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali,
vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, na podlagi meril, ki jih določijo države članice v skladu z okvirom, ki ga vzpostavi Komisija, ali
izvajanje minimalne aktivnosti, ki jo opredeli država članica, na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;
„kmetijski proizvodi“ pomenijo proizvode iz Priloge I k Pogodbama, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž;
„kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in trajni pašnik ali trajni nasad;
„orno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito;
„trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;
„trajno travinje in trajni pašniki“ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano; na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, in, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo:
zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo in so del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na površinah za pašo; in/ali
zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni;
„trave ali druge zelene krmne rastline“ pomenijo vse zelene rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne;
„drevesnice“ pomenijo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:
„hitro rastoči panjevec“ pomeni površine, zasajene z drevesnimi vrstami z oznako KN 0602 90 41 , ki jih določijo države članice in vključujejo olesenele rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;
„prodaja“ pomeni prodajo ali vsak drug dokončni prenos lastništva zemljišča ali plačilnih pravic; ne vključuje prodaje zemljišča, če je zemljišče preneseno na javne organe ali za uporabo v javnem interesu ter je prenos izveden za nekmetijske namene;
„zakup“ pomeni najemno pogodbo ali podobno začasno transakcijo;
„prenos“ pomeni zakup oziroma prodajo ali dejansko oziroma pričakovano dedovanje zemljišča ali plačilnih pravic ali kakršen koli drug dokončni prenos zemljišča ali plačilnih pravic; ne zajema pa vračila pravic po preteku zakupa.
Ne glede na točki (f) in (h) prvega pododstavka lahko države članice parcele zemljišč v prahi štejejo za orno zemljišče tudi po 1. januarju 2018, če so jih tako obravnavale že pred tem datumom. Od 1. januarja 2018 naprej parcele zemljišč v prahi, ki štejejo za orno zemljišče v skladu s tem pododstavkom leta 2018, postanejo trajno travinje v letu 2023 ali pozneje, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki (h).
Države članice:
določijo merila, ki jih morajo kmetje upoštevati, da bi izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c)(ii) odstavka 1;
kadar je ustrezno v državi članici, določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c)(iii) odstavka 1;
določijo drevesne vrste, ki se štejejo za hitro rastoče panjevce, in določijo najdaljše obhodnje glede teh drevesnih vrst, kot je navedeno v točki (k) odstavka 1.
Države članice se lahko odločijo, da se zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, in so del uveljavljenih lokalnih praks, pri katerih trave in druga zelnata krma tradicionalno ne prevladujejo v pašnih območjih, štejejo za trajno travinje, kot je navedeno v točki (h) odstavka 1.
Države članice se lahko odločijo, da:
se zemljišča, ki niso bila preorana najmanj pet let, štejejo za trajno travinje iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1, če se uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in če najmanj pet let niso bila vključena v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva;
so na trajnem travinju lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, in sicer tam, kjer prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline, in/ali
se zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni, štejejo za trajno travinje iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1.
Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril sklenejo, da bo njihova odločitev v skladu s točkama (b) in/ali (c) tretjega pododstavka tega odstavka veljala za njihovo celotno ozemlje ali za del njihovega ozemlja.
Države članice Komisijo do 31. marca 2018 obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka.
Da bi zagotovili pravno varnost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo:
okvir, v katerem naj države članice določijo merila, ki jih morajo kmetje upoštevati, da bi izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c)(ii) odstavka 1;
okvir, v katerem države članice določijo minimalno dejavnost, ki jo je treba izvesti na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c)(iii) odstavka 1;
merila za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih zelenih krmnih rastlin ter merila za določanje uveljavljenih lokalnih praks iz točke (h) odstavka 1.
NASLOV II
SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH
POGLAVJE 1
Splošna pravila o neposrednih plačilih
Člen 5
Splošne določbe skupne kmetijske politike
Za sheme iz te uredbe se uporabljajo Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na njeni podlagi.
Člen 6
Nacionalne zgornje meje
Kadar država članica uporabi možnost iz člena 22(2), se nacionalna zgornja meja iz Priloge II, določena za ustrezno leto za to državo članico, lahko prekorači, in sicer za znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom.
Kadar država članica uporabi možnost iz drugega pododstavka člena 36(4), se nacionalna zgornja meja iz Priloge II, določena za ustrezno leto za to državo članico, lahko prekorači, in sicer za znesek, izračunan v skladu z navedenim pododstavkom.
Člen 7
Neto zgornje meje
Kadar bi skupni znesek neposrednih plačil, ki naj bi bila odobrena v državi članici, presegel zgornje meje iz Priloge III, ta država članica linearno zmanjša zneske vseh neposrednih plačil, z izjemo neposrednih plačil, odobrenih na podlagi Uredbe (EU) št. 228/2013 in Uredbe (EU) št. 229/2013.
Člen 8
Finančna disciplina
Zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil iz člena 17, se od 1. januarja 2022 za Hrvaško uporablja odstavek 1 tega člena.
Člen 9
Aktivni kmet
Po potrebi se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo na seznam iz prvega pododstavka dodati katero koli drugo podobno nekmetijsko podjetje ali dejavnost in se pozneje odločijo, da jo črtajo s seznama.
Oseba oziroma skupina oseb, za katere se uporablja prvi ali drugi pododstavek, se šteje za aktivnega kmeta, če v obliki, ki jo zahtevajo države članice, predloži preverljive dokaze, ki izkazujejo kar koli od naslednjega:
letni znesek neposrednih plačil pomeni najmanj 5 % skupnih prihodkov, ki jih je prejela iz nekmetijskih dejavnosti v zadnjem obračunskem letu, za katero so na voljo takšni dokazi,
njene kmetijske dejavnosti niso zanemarljive,
njihova glavna dejavnost ali poslovni namen je opravljanje kmetijske dejavnosti.
Poleg odstavkov 1 in 2 se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo, da ne bodo odobrile neposrednih plačil fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, katerih:
kmetijske dejavnosti pomenijo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti in/ali
glavna dejavnost ali poslovni namen ni opravljanje kmetijske dejavnosti.
Da se zagotovi varstvo pravic kmetov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo:
merila za določitev primerov, pri katerih se za kmetovo kmetijsko površino šteje predvsem, da je površina, ki se naravno vzdržuje v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;
merila za določitev razlikovanja med prihodki iz kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti;
merila za določitev zneska neposrednih plačil iz odstavkov 2 in 4, zlasti v zvezi s plačilnimi pravicami v prvem letu dodelitve plačilnih pravic, kadar vrednost plačilnih pravic še ni bila dokončno določena, in v zvezi s plačilnimi pravicami za nove kmete;
merila, ki jih morajo kmetje upoštevati, da bi za namene odstavkov 2 in 3 dokazali, da njihove kmetijske dejavnosti niso zanemarljive in da je njihova glavna dejavnost ali poslovni namen opravljanje kmetijske dejavnosti.
Člen 10
Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil
Države članice odločijo, v katerem od naslednjih primerov ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v:
kadar je skupni znesek neposrednih plačil, ki se uveljavljajo ali naj bi bila odobrena, pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v danem koledarskem letu nižji od 100 EUR;
kadar je upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo ali naj bi bila odobrena neposredna plačila, pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 manjša od enega hektara.
Na Hrvaškem se znesek, ki se uveljavlja ali naj bi bil odobren, kot določa točka (a) odstavka 1, za leta od 2015 do 2021 izračuna na podlagi zneska iz točke A Priloge VI.
Člen 11
Zmanjšanje plačil
Kadar se država članica odloči, da na podlagi poglavja 2 naslova III kmetom odobri prerazporeditveno plačilo in zaradi uporabe najvišjih vrednosti iz člena 41(4) ne more doseči uporabe več kot 5 % letne nacionalne zgornje meje, se lahko odloči, da tega člena ne uporabi.
Države članice o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj v obdobju do leta 2019 Komisijo uradno obvestijo do 1. avgusta v letu pred uporabo takšnih odločitev, pri čemer je zadnji možni dan za takšno uradno obvestilo 1. avgust 2018.
Za leto 2020 države članice Komisijo uradno obvestijo o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj do 31. decembra 2019.
Države članice do 19. februarja 2021 za leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za leto 2022 Komisijo uradno obvestijo o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj.
Člen 12
Večkratne vloge
Za površino, ki ustreza številu upravičenih hektarov, za katero kmet v skladu s poglavjem 1 naslova III predloži vlogo za osnovno plačilo, se lahko predloži vloga za katero koli drugo neposredno plačilo, pa tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če v tej uredbi ni izrecno določeno drugače.
Člen 13
Državna pomoč
Z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za plačila držav članic v skladu s to uredbo.
Člen 14
Prožnost med stebri
Odločitev iz prvega pododstavka se sporoči Komisiji do 31. decembra 2013. V njej je naveden odstotek iz navedenega pododstavka, ki se lahko po posameznih koledarskih letih razlikuje.
Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz prvega pododstavka za koledarsko leto 2014, lahko sprejmejo to odločitev za koledarska leta od 2015 do 2019 do 1. avgusta 2014. O vseh takih odločitvah obvestijo Komisijo do tega dne.
Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2018. Vse odločitve, ki temeljijo na tem pregledu, ne povzročijo zmanjšanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim in tretjim pododstavkom. Države članice o vseh odločitvah, ki temeljijo na tem pregledu, obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2017.
Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2019, Komisijo pa o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, uradno obvestijo do 1. avgusta 2018. Nobena odločitev, ki temelji na takšnem pregledu, ne povzroči zmanjšanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim pododstavkom.
Države članice se lahko do 31. decembra 2019 odločijo, da kot dodatno podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskem letu 2021, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarsko leto 2020 iz Priloge II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil. O tej odločitvi uradno obvestijo Komisijo do 31. decembra 2019, v njej pa navedejo izbrani odstotek.
Države članice se lahko odločijo, da kot dodatno podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskih letih 2022 in 2023, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarski leti 2021 in 2022, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil. To odločitev sporočijo Komisiji do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 ter navedejo izbrani odstotek.
Odločitev iz prvega pododstavka se sporoči Komisiji do 31. decembra 2013. V njej je naveden odstotek iz navedenega pododstavka, ki se lahko po posameznih koledarskih letih razlikuje.
Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz prvega pododstavka za proračunsko leto 2015, lahko sprejmejo to odločitev za proračunska leta 2016–2020 do 1. avgusta 2014. O vseh takih odločitvah obvestijo Komisijo do tega dne.
Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom za proračunski leti 2019 in 2020. Vsaka odločitev, ki temelji na takšnem pregledu ne povzroči povečanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim in tretjim pododstavkom. Države članice o vseh odločitvah, ki temeljijo na tem pregledu obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2017.
Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2019, Komisijo pa o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, uradno obvestijo do 1. avgusta 2018. Nobena odločitev, ki temelji na takšnem pregledu, ne povzroči povečanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim pododstavkom.
Države članice se lahko do 8. februarja 2020 odločijo, da za koledarsko leto 2020 kot neposredna plačila dajo na voljo znesek, ki ne presega zneska iz Priloge VIa. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo, financirano v okviru EKSRP za proračunsko leto 2021. O tej odločitvi se uradno obvesti Komisijo do 8. februarja 2020 in se v njej navede znesek, ki se prenese.
Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz sedmega pododstavka odstavka 1 za proračunski leti 2022 in 2023, se lahko odločijo, da kot neposredna plačila dajo na voljo do 15 %, Bolgarija, Estonija, Španija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska in Švedska pa do 25 % zneska, namenjenega za podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskem letu 2022 z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in v proračunskem letu 2023 z zakonodajo Unije, sprejeto po sprejetju Uredbe Sveta (EU) 2020/2093 ( 2 ) [večletni finančni okvir]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo, financirano v okviru EKSRP. To odločitev sporočijo Komisiji do 19. februarja 2021 za proračunsko leto 2022 in do 1. avgusta 2021 za proračunsko leto 2023 in navedejo izbrani odstotek.
Člen 15
Pregled
Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda, ki se lahko glede na gospodarski razvoj in proračunski položaj izvede kadar koli. Ta pregled lahko povzroči sprejem zakonodajnih aktov, delegiranih aktov na podlagi člena 290 PDEU ali izvedbenih aktov na podlagi člena 291 PDEU.
POGLAVJE 2
Določbe za Bolgarijo, Hrvaško in Romunijo
Člen 16
Postopno uvajanje neposrednih plačil v Bolgariji in Romuniji
V Bolgariji in Romuniji se zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51, 53 in 65, v letu 2015 določijo na podlagi zneska iz točke A Priloge V.
Člen 17
Postopno uvajanje neposrednih plačil na Hrvaškem
Na Hrvaškem se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ustrezne ravni neposrednih plačil, ki se uporablja od leta 2022:
Člen 18
Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila v Bolgariji in Romuniji
Člen 19
Dopolnilna nacionalna neposredna plačila za Hrvaško
Znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki se lahko odobri v določenem letu in za določeno shemo podpore, se omeji s posebnim finančnim okvirom. Ta okvir ustreza razliki med:
zneskom neposredne podpore, ki je na voljo za zadevno shemo podpore po polni uvedbi neposrednih plačil v skladu s členom 17 za koledarsko leto 2022, in
zneskom neposredne podpore, ki je na voljo za zadevno shemo podpore po uporabi razporeda povečanj v skladu s členom 17 v zadevnem koledarskem letu.
Glede dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo prostovoljno vezano podporo iz poglavja 1 naslova IV, izvedbeni akti navedejo tudi posebne vrste kmetovanja ali posebni kmetijski sektorji iz člena 52(3), na katere se lahko nanašajo dopolnilna nacionalna neposredna plačila.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3).
Hrvaška predloži poročilo z informacijami o ukrepih za izvajanje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil do 30. junija leta, ki sledi njihovi izvedbi. Poročilo zajema vsaj naslednje:
morebitne spremembe okoliščin, ki vplivajo na dopolnilna nacionalna neposredna plačila;
za vsako dopolnilno nacionalno neposredno plačilo število upravičencev in skupni znesek odobrenega dopolnilnega nacionalnega neposrednega plačila kot tudi število hektarov in število živali ali drugih enot, za katere je bilo dopolnilno nacionalno neposredno plačilo odobreno;
poročilo o kontrolnih ukrepih v zvezi z odobrenimi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili.
Člen 20
Posebna nacionalna rezerva za razminiranje na Hrvaškem
Hrvaška sporoči Komisiji tudi število plačilnih pravic, ki so na voljo kmetom na dan 31. decembra v predhodnem koledarskem letu, ter znesek neporabljenih sredstev v posebni nacionalni rezervi za razminiranje na isti dan.
Kadar je primerno, se sporočila iz prvega in drugega pododstavka pripravijo po posameznih regijah, kot je določeno v skladu s členom 23(1) te uredbe.
Najvišji znesek, ki se doda v skladu s prvim pododstavkom na podlagi vseh površin, ki jih v skladu z odstavkom 1 tega člena Hrvaška sporoči do leta 2022, je 9 600 000 EUR in je odvisen od razporeda uvedbe neposrednih plačil v skladu s členom 17. Temu ustrezni najvišji letni zneski so določeni v Prilogi VII.
Hrvaška za leta od 2015 do 2022 uporabi posebno nacionalno rezervo za razminiranje, da kmetom dodeli plačilne pravice na podlagi razminiranih zemljišč, ki jih kmetje prijavijo za zadevno leto, kadar:
ima takšno zemljišče upravičene hektarje v smislu člena 32(2) do (5);
se je zadevno zemljišče v predhodnem koledarskem letu znova uporabljalo za kmetijske dejavnosti; in
je Komisija prejela uradno sporočilo o zemljišču v skladu z odstavkom 1 tega člena.
NASLOV III
SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA, SHEMA ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO IN Z NJIMA POVEZANA PLAČILA
POGLAVJE 1
Shema osnovnega plačila in shema enotnega plačila na površino
Člen 21
Plačilne pravice
Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se omogoči kmetom, ki:
pridobijo plačilne pravice na podlagi te uredbe prek dodelitve v skladu s členom 20(4), prek prve dodelitve v skladu s členom 24 ali 39, prek dodelitve iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v skladu s členom 30 ali prek prenosa v skladu s členom 34, ali
izpolnjujejo člen 9 in imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice v državi članici, ki se je v skladu z odstavkom 3 odločila, da obdrži svoje obstoječe plačilne pravice.
Člen 22
Zgornja meja sheme osnovnega plačila
Če se za državo članico zgornja meja za koledarski leti 2021 in 2022, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1 tega člena, razlikuje od tiste za preteklo leto zaradi spremembe zneska iz Priloge II ali zaradi odločitve, ki jo sprejme navedena država članica v skladu s tem členom, členom 14(1) ali (2), členom 42(1), členom 49(1), členom 51(1) ali členom 53, navedena država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh plačilnih pravic in/ali zmanjša ali poveča nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, da se zagotovi skladnost z odstavkom 4 tega člena.
Člen 23
Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej
Države članice, ki uporabljajo člen 36, lahko sprejmejo odločitev iz prvega pododstavka do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja sheme osnovnega plačila.
Države članice, ki ne uporabljajo člena 30(2), to delitev opravijo po uporabi linearnega zmanjšanja, predvidenega v členu 30(1).
Države članice, ki uporabljajo drugi pododstavek odstavka 1, Komisijo obvestijo o vsaki odločitvi iz navedenega pododstavka ter o ukrepih, sprejetih za uporabo odstavkov 2 in 3, do 1. avgusta zadevnega leta.
Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi iz odstavka 5, in sicer do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja te odločitve.
Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek odstavka 1, do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 Komisijo obvestijo o odločitvah iz odstavkov 2 in 3.
Člen 24
Prva dodelitev plačilnih pravic
Plačilne pravice se dodelijo kmetom, ki imajo pravico, da se jim odobrijo neposredna plačila v skladu s členom 9 te uredbe, če:
zaprosijo za dodelitev plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila do zadnjega datuma za predložitev vlog v letu 2015, ki se določi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah, in
so bili ti kmetje upravičeni do prejetja plačil, pred vsakršnim znižanjem ali izključitvijo iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009, na podlagi vloge za pomoč za neposredna plačila, ali prehodno nacionalno pomoč, ali za dopolnilna nacionalna neposredna plačila, v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 za leto 2013.
Prvi pod odstavek se ne uporablja v državah članicah, ki uporabljajo člen 21(3) te uredbe.
Države članice lahko dodelijo plačilne pravice kmetom, ki so upravičeni do neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) prvega pododstavka, in ki:
za leto 2013 niso prejeli plačil na podlagi vloge za pomoč iz prvega pododstavka tega odstavka in ki so na dan, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 11(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ( 3 ) za leto predložitve vlog 2013:
so v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila
so v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino imeli samo kmetijska zemljišča, ki 30. junija 2003 niso bila v dobrem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009,
so jim v letu 2014 dodeljene plačilne pravice iz nacionalne rezerve v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 41 ali 57 Uredbe (ES) št. 73/2009, ali
ki nikoli niso imeli lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 ali Uredbo (ES) št. 1782/2003, in ki predložijo preverljive dokaze, da so na dan, ki ga določi država članica v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 za leto predložitve vlog 2013, pridelovali, vzrejali ali gojili kmetijske proizvode, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali. Države članice lahko določijo svoja lastna dodatna objektivna in nediskriminatorna merila za upravičenost za to kategorijo kmetov, kar zadeva ustrezne sposobnosti, izkušnje ali izobrazbo.
Države članice pri uporabi te možnosti kmetom dodelijo zmanjšano število plačilnih pravic. To število se izračuna z uporabo sorazmernega zmanjšanja dodatnega števila upravičenih hektarov, ki jih vsak kmet prijavi v letu 2015, v primerjavi s številom upravičenih hektarov v smislu člena 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki jih je ta kmet navedel v svoji vlogi za pomoč v letu 2011, oziroma v primeru Hrvaške v letu 2013, brez poseganja v razminirane hektare, za katere je treba dodeliti plačilne pravice v skladu s členom 20(4) te uredbe;
Člen 25
Vrednost plačilnih pravic in njena konvergenca
Fiksni odstotek iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30, deli z nacionalno zgornjo mejo za leto 2015 iz Priloge II. Plačilne pravice se izrazijo v številu, ki ustreza številu hektarov.
Države članice se lahko odločijo, da določijo odstotek iz prvega pododstavka na raven, višjo od 90 %, vendar ne nad 100 %.
Poleg tega države članice zagotovijo, da najpozneje za leto predložitve vlog 2019 nobena plačilna pravica nima vrednosti na enoto, ki bi bila nižja od 60 % nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019, razen če bi to v državi članici, ki uporablja prag iz odstavka 7, povzročilo največje zmanjšanje, ki presega navedeni prag. V teh primerih se najnižja vrednost na enoto določi na ravni, ki je potrebna za izpolnjevanje tega praga.
Da se za vsako leto zagotovi skladnost s fiksnim odstotkom iz odstavka 1 tega člena, se prilagodi vrednost plačilnih pravic, katerih začetna vrednost na enoto je višja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2019.
Za zagotovitev upoštevanja fiksnega odstotka iz odstavka 1 tega člena za vsako leto, se vrednost vseh plačilnih pravic linerano prilagodi.
Po uporabi prilagoditve iz člena 22(5) se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4 tega člena, odločijo, da se za plačilne pravice, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je nižja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, vrednost na enoto v letu 2020 poveča na nacionalno ali regionalno vrednost na enoto. Povečanje se izračuna pod naslednjimi pogoji:
metoda za izračun povečanja, za katero se odloči zadevna država članica, temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih;
za financiranje povečanja se znižajo vse ali del lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je višja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom; to znižanje se nanaša na razliko med vrednostjo navedenih pravic in nacionalno ali regionalno vrednostjo na enoto v letu 2020; uporaba tega znižanja temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih, ki lahko vključujejo določitev največjega zmanjšanja.
Nacionalna ali regionalna vrednost na enoto v letu 2020 iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se za leto 2020 določi v skladu s členom 22(1) ali členom 23(2), razen zneska nacionalnih ali regionalnih rezerv, deli s številom lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4 tega člena, odločijo ohraniti vrednost plačilnih pravic, izračunano v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju prilagoditve iz člena 22(5).
Države članice kmete pravočasno obvestijo o vrednosti njihovih plačilnih pravic, izračunani v skladu s tem odstavkom.
Člen 26
Izračun začetne vrednosti na enoto
Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30 te uredbe, deli z zneskom plačil v letu 2014 na podlagi sheme enotnega plačila v zadevni državi članici ali regiji pred zmanjšanji in izključitvami iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009.
Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi odstavka 2 člena 30 te uredbe deli s skupno vrednostjo vseh pravic v zadevni državi članici ali regiji za leto 2014, vključno s posebnimi pravicami, na podlagi sheme enotnega plačila.
Za namene tega odstavka se šteje, da ima kmet plačilne pravice na dan vložitve svoje vloge za leto 2014, kadar so mu bile plačilne pravice do tega datuma dodeljene ali nanj dokončno prenesene;
Ta fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2015 določi v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) te uredbe, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi iz odstavka 2 člena 30 te uredbe, deli s skupno vrednostjo pomoči, dodeljene v okviru sheme enotnega plačila na površino v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, in v skladu s členi 132 in 133a navedene uredbe za leto 2014 v zadevni državi članici ali regiji, pred znižanji in izključitvami iz poglavja 4 naslova II navedene Uredbe.
Države članice, ki so se odločile, da uporabijo prostovoljno vezano podporo na podlagi naslova IV te uredbe, lahko upoštevajo razlike med ravnjo pomoči, dodeljene v koledarskem letu 2014, in ravnjo podpore, ki se dodeli v skladu z naslovom IV te uredbe, kadar uporabijo metode izračuna iz tega člena, pod pogojem, da:
se prostovoljna vezana podpora na podlagi naslova IV te uredbe dodeli sektorju, ki mu je bila odobrena podpora v koledarskem letu 2014 v skladu s členom 52, členom 53(1) ter točkama (a) in (b) člena 68(1), in – za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino –, v skladu s točko (c) člena 68(1) ter členi 126, 127 in 129 Uredbe (ES) št. 73/2009, ter
je znesek na enoto prostovoljno vezane podpore manjši kot znesek na enoto podpore v letu 2014.
Države članice pri metodah izračunov iz tega člena, pod pogojem, da se ne uporabi prerazporeditveno plačilo v skladu s členom 41, v celoti upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi členov 72a in 125a Uredbe (ES) št. 73/2009.
Člen 27
Vključitev posebne nacionalne rezerve za razminiranje
V členih 25 in 26 se vsak sklic na nacionalno rezervo za Hrvaško razume tako, da vključuje posebno nacionalno rezervo za razminiranje iz člena 20.
Poleg tega se znesek iz posebne nacionalne rezerve za razminiranje odšteje od zgornjih meja sheme osnovnega plačila iz drugega pododstavka člena 25(1), odstavkov 5 in 6 navedenega člena in člena 26.
Člen 28
Nepričakovani dobički
Za namene člena 25(4) do (7) in člena 26 lahko država članica na podlagi objektivnih meril določi, da se v primerih prodaje, odstopa ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 ali členom 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 33(1) te uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti plačilnih pravic, ki bi bile dodeljene zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.
Ta objektivna merila se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:
najkrajše trajanje zakupa; in
delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve.
Člen 29
Obvestila v zvezi z vrednostjo plačilnih pravic in konvergenco
Države članice do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi iz členov 25, 26 in 28.
Za koledarski leti 2020 in 2021 države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah iz člena 25(11) in (12) do 19. februarja 2021.
Za koledarsko leto 2022 države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah iz člena 25(12) do 1. avgusta 2021.
Člen 30
Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv
Države članice lahko svoje nacionalne ali regionalne rezerve uporabijo za:
dodelitev plačilnih pravic kmetom, da se prepreči opuščanje zemljišč, tudi na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije,
dodelitev plačilnih pravic kmetom za kompenzacijo specifično slabšega položaja;
dodelitev plačilnih pravic kmetom, ki se jim je zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin preprečila dodelitev plačilnih pravic v skladu s tem poglavjem;
v primerih, da uporabljajo člen 21(3) te uredbe, dodelitev plačilnih pravic kmetom, katerih število upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ki so jim na voljo na datum, ki ga določi država članica in je najpozneje datum, določen v tej državi članici za spremembo takšne vloge za pomoč, je večje od števila lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, ki jih imajo na zadnji dan za predložitev vloge, ki se določi v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
stalno linearno povečevanje vrednosti vseh plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če so ustrezne nacionalne ali regionalne rezerve večje od 0,5 % letne nacionalne ali regionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila, pod pogojem, da na voljo ostanejo zadostni zneski za dodelitve v skladu z odstavkom 6, točkama (a) in (b) tega odstavka in odstavkom 9 tega člena;
kritje letnih potreb za plačila, ki se odobrijo v skladu s členoma 51(2) in 65(1), (2) in (3) te uredbe.
Za namen tega odstavka se države članice odločijo, kateri načini uporabe, navedeni v teh členih, bodo prednostni.
Vrednost nacionalnega ali regionalnega povprečja se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za sheme osnovnega plačila, določena v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) za leto dodelitve, razen zneska nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, in v primeru Hrvaške posebne rezerve za razminiranje, deli s številom dodeljenih plačilnih pravic.
Države članice določijo korake za postopne letne spremembe vrednosti plačilnih pravic, dodeljenih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, pri čemer upoštevajo spremembe nacionalnih ali regionalnih zgornjih mej za shemo osnovnega plačila, določenih v skladu s členi 22(1) oziroma 23(2), ki so posledica različnih ravni nacionalnih zgornjih mej iz Priloge II.
Za dodelitve sredstev iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letih 2021 in 2022 se znesek nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, ki se izključi v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, prilagodi v skladu z drugim pododstavkom člena 22(5). Za dodelitve sredstev iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letih 2021 in 2022 se tretji pododstavek tega odstavka ne uporablja.
V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„mladi kmetje“ pomeni kmete, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 50(2), in po potrebi pogoje iz člena 50(3) in (11);
„kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki v obdobju petih let pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti niso opravljale nobene kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na lastno odgovornost ali niso imele kontrole pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizična oseba ali osebe, ki ima (imajo) kontrolo pravne osebe, v obdobju petih let pred začetkom izvajanja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja pravna oseba, ne sme opravljati nobene kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na lastno odgovornost oziroma ne sme imeti kontrole pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. Države članice lahko vzpostavijo svoja lastna dodatna objektivna in nediskriminatorna merila za upravičenost te kategorije kmetov glede sposobnosti, izkušenj ali izobrazbe.
Člen 31
Polnjenje nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv
Nacionalna rezerva ali regionalne rezerve se polnijo z zneski iz:
plačilnih pravic, ki ne dajejo plačilne pravice v dveh zaporednih letih zaradi uporabe:
člena 9,
člena 10(1), ali
člena 11(4) te uredbe;
števila plačilnih pravic, enakega skupnemu številu plačilnih pravic, ki jih kmet v obdobju dveh zaporednih let ni aktiviral v skladu s členom 32 te uredbe, razen kadar je aktiviranje preprečila višja sila ali izjemne okoliščine, se pri določitvi lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih ima kmet in se vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, da prednost tistim pravicam z najnižjo vrednostjo;
plačilnih pravic, ki jih kmetje prostovoljno vrnejo;
uporabe člena 28 te uredbe;
neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic v skladu s členom 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013
linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, kadar nacionalna rezerva ali regionalne rezerve ne zadostujejo za upoštevanje primerov iz člena 30(9) te uredbe;
linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni za primere iz člena 30(6) te uredbe, kadar države članice menijo, da je to potrebno. Poleg tega lahko države članice, ki linearno zmanjšanje že uporabljajo, v istem letu linearno zmanjšajo vrednost plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni za kritje primerov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 30(7) te uredbe;
uporabe člena 34(4) te uredbe.
Člen 32
Aktiviranje plačilnih pravic
V tem naslovu „upravičeni hektar“ pomeni:
vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, vključno s površinami, ki 30. junija 2003 niso bile v dobrem kmetijskem stanju v državah članicah, ki so 1. maja 2004 pristopile k Uniji in se ob pristopu odločile, da bodo uporabljale shemo enotnega plačila na površino, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; ali
vsako površino, ki je v letu 2008 imela pravico do plačil na podlagi sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslovov III oziroma IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter ki:
ne ustreza več opredelitvi „upravičeni hektar“ na podlagi točke (a) zaradi izvajanja Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES in Direktive 2009/147/ES,
je v obdobju trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta pogozdena v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, členom 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali na podlagi nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ali
je v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta površina pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Za namene točke (a) odstavka 2:
se, kadar se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, za zadevno površino šteje, da se uporablja predvsem za kmetijske dejavnosti, če se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi bile bistveno ovirane zaradi intenzivnosti, narave, trajanja in časovne razporeditve nekmetijskih dejavnosti;
lahko države članice sestavijo seznam površin, ki se uporabljajo predvsem za nekmetijske dejavnosti.
Države članice določijo merila za izvajanje tega odstavka na svojem ozemlju.
Člen 33
Prijava upravičenih hektarov
Člen 34
Prenos plačilnih pravic
Plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, se lahko aktivirajo le v državi članici, v kateri so bile dodeljene.
Plačilne pravice, vključno v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, se lahko aktivirajo le v regiji, v kateri so bile dodeljene.
Takšne regije se določijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence.
Člen 35
Prenos pooblastil
Da se zagotovi pravna varnost in razjasni posebne primere, ki se lahko pojavijo pri uporabi sheme osnovnega plačila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi s:
pravili o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila za kmete v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja na podlagi zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja, prenosa plačilnih pravic ter združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva in uporabo pogodbene klavzule iz člena 24(8);
pravili o izračunu vrednosti in števila plačilnih pravic ali povečanju ali zmanjšanju vrednosti plačilnih pravic v zvezi z njihovo dodelitvijo na podlagi katere koli določbe tega naslova, vključno s pravili:
o možnosti določitve začasne vrednosti in števila plačilnih pravic ali začasnega povečanja plačilnih pravic, dodeljenih na podlagi vloge kmeta,
o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila plačilnih pravic,
o primerih, ko bi prodajna ali zakupna pogodba lahko vplivala na dodelitev plačilnih pravic;
pravili o določitvi in izračunu vrednosti in števila plačilnih pravic, prejetih iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv;
pravili o spremembi vrednosti na enoto plačilnih pravic v primeru delov plačilnih pravic in v primeru prenosa plačilnih pravic iz člena 34(4);
merili za uporabo možnosti iz točk (a), (b) in (c) tretjega pododstavka člena 24(1);
merili za uporabo omejitev na število plačilnih pravic, ki se dodelijo v skladu s členom 24(4) do (7);
merili za dodelitev plačilnih pravic v skladu s členom 30(6) in (7);
merili za določitev koeficienta znižanja iz člena 32(5).
Člen 36
Shema enotnega plačila na površino
Med uporabo sheme enotnega plačila na površino se za te države članice ne uporabljajo oddelki 1, 2 in 3 tega poglavja, razen drugega pododstavka člena 23(1), člena 23(6) ter člena 32(2) do (6).
Države članice, ki v letu 2020 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, to nadaljujejo tudi po 31. decembru 2020.
Pri tem upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi ene ali več shem v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 68(1) ter členi 126, 127 in 129 Uredbe (ES) št. 73/2009.
Ciper lahko pomoč diferencira ob upoštevanju posebnih finančnih okvirov za posamezne sektorje, o določeni v Prilogi XVIIa k Uredbi (ES) št. 73/2009, zmanjšanih za kakršno koli pomoč, odobreno istemu sektorju v skladu s členom 37 te uredbe.
Države članice za diferenciacijo sheme enotnega plačila na površino in pod pogojem, da se ne uporabi prerazporeditveno plačilo v skladu s členom 41, v celoti upoštevajo podporo, odobreno za koledarsko leto 2014 na podlagi člena 125a Uredbe (ES) št. 73/2009.
Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1) za ustrezno leto. Kadar država članica uporabi tako povečanje, Komisija to povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V ta namen države članice do 31. januarja 2018 Komisijo obvestijo o letnih odstotkih, za katere se bo vsako koledarsko leto od leta 2018 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena. Države članice do 19. februarja 2021 obvestijo Komisijo o letnem odstotku, za katerega se bo za koledarski leti 2021 in 2022 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena.
Države članice lahko svojo odločitev iz drugega pododstavka tega odstavka vsako leto pregledajo in Komisijo o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, obvestijo do 1. avgusta leta pred njeno uporabo.
Člen 37
Prehodna nacionalna pomoč
Države članice, ki v obdobju 2015–2020 odobrijo prehodno nacionalno pomoč, se lahko odločijo za odobritev prehodne nacionalne pomoči tudi v letih 2021 in 2022.
Skupni znesek prehodne nacionalne pomoči, ki se lahko odobri kmetom v katerem koli sektorju iz odstavka 2, je omejen z naslednjim odstotkom finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot jih dovoli Komisija v letu 2013 v skladu s členom 132(7) ali členom 133a(5) Uredbe (ES) št. 73/2009:
V primeru Cipra se ta odstotek izračuna na podlagi posebnih finančnih okvirov za posamezne sektorje, kot so določeni v Prilogi XVIIa Uredbe (ES) št. 73/2009.
Država članica o vsaki odločitvi iz odstavka 1 obvesti Komisijo najpozneje do 31. marca vsako leto. Obvestilo vsebuje naslednje informacije:
finančni okvir, specifičen za posamezen sektor in
po potrebi najvišjo stopnjo prehodne nacionalne pomoči.
Člen 38
Uvedba sheme osnovnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino
Če ni drugače določeno v tem oddelku, se ta naslov uporablja za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz oddelka 4 tega poglavja.
Členi 24 do 29 se za te države članice ne uporabljajo.
Člen 39
Prva dodelitev plačilnih pravic
Plačilne pravice se dodelijo kmetom, upravičenim do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, če
zaprosijo za dodelitev plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila do zadnjega dne, na katerega lahko predložijo vlogo za pomoč, ki bo določen v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013, v prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin;
so bili upravičeni do prejema plačil pred morebitnimi znižanji ali izključitvami iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009 na podlagi vloge za pomoč za neposredna plačila ali za prehodno nacionalno pomoč ali za dopolnilna nacionalna neposredna plačila, v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 za leto 2013.
Države članice lahko dodelijo plačilne pravice kmetom, ki so upravičeni do neposrednih plačil v skladu s členom 9 te uredbe, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) prvega pododstavka in ki niso prejeli plačil za leto 2013 na podlagi vloge za pomoč iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka in ki so do dneva, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 za leto predložitve zahtevka 2013, imeli le kmetijska zemljišča, ki 30. junija 2003 niso bila v dobrem kmetijskem stanju, kot določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).
Člen 40
Vrednost plačilnih pravic
Fiksni odstotek iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se določi v skladu s členom 22(1) oziroma 23(2) te uredbe za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v odstavku 1 ali, kadar je to primerno, odstavku 2 člena 30, deli z nacionalno zgornjo mejo iz Priloge II za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila. Plačilne pravice se izrazijo v številu, ki ustreza številu hektarov.
Navedeni fiksni odstotek se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se določi v skladu s členom 22(1) oziroma členom 23(2) te uredbe za prvo leto izvajanja sheme osnovnega plačila, po uporabi linearnega zmanjšanja iz odstavka 1 ali po potrebi iz člena 30(2) deli s skupno vrednostjo pomoči, med katere se ne šteje pomoči v skladu s členi 41, 43, 48 in 50 ter naslovom IV te uredbe, odobrene za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila v zadevni državi članici ali regiji, pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
V prvem letu izvajanja sheme osnovnega plačila države članice obvestijo kmete o vrednosti njihovih pravic, izračunani v skladu s tem členom, za vsako leto obdobja, zajetega s to uredbo.
Ta objektivna merila se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:
najkrajše trajanje zakupa;
delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve.
POGLAVJE 2
Prerazporeditveno plačilo
Člen 41
Splošna pravila
Države članice o takšni odločitvi obvestijo Komisijo do ustreznega datuma iz prvega pododstavka.
Države članice določijo regionalno povprečno plačilo na hektar iz odstavka 4 tega člena z uporabo deleža nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II za koledarsko leto 2019, in števila upravičenih hektarov, ki so bili v letu 2015 prijavljeni v zadevni regiji v skladu s členom 33(1). Ta delež se za vsako regijo izračuna tako, da se zadevna regionalna zgornja meja, določena v skladu s členom 23(2), deli z nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 22(1), po uporabi linearnega zmanjšanja iz člena 30(1), kadar odstavek 2 navedenega člena ni uporabljen.
Člen 42
Finančne določbe
Države članice obvestijo Komisijo o odstotku iz prvega pododstavka do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.
POGLAVJE 3
Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje
Člen 43
Splošna pravila
Kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, so:
diverzifikacija kmetijskih rastlin;
ohranjanje obstoječega trajnega travinja in
obstoj površine z ekološkim pomenom na kmetijski površini.
Enakovredne prakse so tiste, ki vključujejo podobne prakse, ki na podnebje in okolje vplivajo enako ali ugodneje kot ena ali več praks iz odstavka 2. Te enakovredne prakse in praksa ali prakse iz odstavka 2, ki so ji enakovredne, so navedene v Prilogi IX in jih krijejo:
obveznosti, ki so bile sprejete v skladu s členom 39(2) Uredbe(ES) št. 1698/2005 ali členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013
nacionalne ali regionalne sheme okoljskega certificiranja, vključno s tistimi za certificiranjem skladnosti z nacionalno okoljsko zakonodajo, ki presega ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013, katerih namen je doseči cilje glede kakovosti prsti in vode, biotske raznovrstnosti, ohranjanja krajine ter blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Te sheme certificiranja lahko vključujejo prakse, navedene v Prilogi IX k tej uredbi, prakse iz odstavka 2 tega člena ali kombinacijo teh praks.
Komisija oceni, ali seznam iz Priloge IX krije prakse, vključene v specifične obveznosti ali sheme certificiranja, in če meni, da niso, ustrezno obvesti države članice z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3). Če Komisija državo članico obvesti, da seznam iz Priloge IX ne krije navedenih praks, država članica kot enakovredne prakse v smislu odstavka 3 tega člena ne prizna specifičnih obveznosti ali shem certificiranja, katere zajema obvestilo Komisije.
To plačilo je v obliki letnega plačila na upravičeni hektar, prijavljen v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2), njegova višina pa se vsako leto izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2) v zadevni državi članici ali regiji.
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice, ki se odločijo za uporabo člena 25(2), odobrijo plačilo iz tega odstavka kot odstotek skupne vrednosti plačilnih pravic, ki jih je kmet za vsako zadevno leto aktiviral v skladu s členom 33(1).
Navedeni odstotek se za vsako leto in posamezno državo članico ali regijo izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47, deli s skupno vrednostjo vseh plačilnih pravic, ki se v tej državi članici ali regiji aktivirajo v skladu s členom 33(1).
Prvi pododstavek se uporablja le za enote kmetijskega gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi:
seznamu iz Priloge IX doda enakovredne prakse;
določi ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za nacionalne ali regionalne sheme certificiranja iz točke (b) odstavka 3 tega člena, vključno z ravnjo zagotavljanja varnosti, ki jo morajo zagotavljati te sheme;
določi podrobna pravila za izračun zneska iz člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 za prakse iz točk 3 in 4 oddelka I in točke 7 oddelka III Priloge IX k tej uredbi in katere koli nadaljnje enakovredne prakse, ki se dodajo navedeni prilogi v skladu s točko (a) tega odstavka, za katere je potreben poseben izračun, da bi se izognili dvojnemu financiranju.
Člen 44
Diverzifikacija kmetijskih rastlin
Kadar orno zemljišče kmeta zajema več kot 30 hektarov in se ne uporablja v celoti za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, so na tem ornem zemljišču vsaj tri različne kmetijske rastline. Glavna kmetijska rastlina ne zajema več kot 75 % ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne zajemata več kot 95 % ornega zemljišča.
Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za kmetijska gospodarstva:
pri katerih se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, se uporablja za pridelavo stročnic, je v prahi ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;
kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;
kadar kmet več kot 50 % prijavljenih površin, ki spadajo pod orno zemljišče, ni prijavil v vlogi za pomoč iz predhodnega leta in če se glede na primerjalne podatke, pridobljene z geoprostorskimi pripomočki, povsod na ornem zemljišču prideluje druga kmetijska rastlina kot v predhodnem koledarskem letu;
ki so na območju severno od 62. vzporednika ali na nekaterih sosednjih območjih. Kadar orno zemljišče takšnih kmetijskih gospodarstev zajema več kot 10 hektarov, sta na ornem zemljišču vsaj dve kmetijski rastlini in nobena od teh kmetijskih rastlin ne zajema več kot 75 % ornega zemljišča, razen kadar je glavna kmetijska rastlina trava ali druge zelene krmne rastline ali pa je zemljišče v prahi.
V tem členu „kmetijska rastlina“ pomeni:
kulturo katerega koli rodu, opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin,
kulturo katere koli vrste v primeru družin Brassicaceae, Solanaceae, in Cucurbitaceae,
zemljišča v prahi,
trave in druge zelene krmne rastline.
Zimska kmetijska rastlina in spomladanska kmetijska rastlina štejeta za različni kmetijski rastlini, čeprav pripadata istemu rodu. Triticum spelta šteje za različna kmetijska rastlina od kmetijskih rastlin, ki pripadajo istemu rodu.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, s katerimi:
poleg rodov in vrst iz odstavka 4 tega člena prizna tudi druge rodove in vrste ter
določi pravila, ki se uporabijo za natančen izračun deležev različnih kmetijskih rastlin.
Člen 45
Trajno travinje
Države članice lahko za zaščito trajnega travinja, ki ima veliko vrednost za okolje, določijo nova občutljiva območja zunaj območij, ki jih zajema direktiva 92/43/EGS ali 2009/147/ES, vključno s trajnim travinjem na z ogljikom bogati prsti.
Kmetje trajnega travinja na območjih, ki jih določijo države članice v skladu s prvim pododstavkom in po potrebi drugim pododstavkom ne spreminjajo ali zorjejo.
Za namene vzpostavitve referenčnega deleža iz prvega pododstavka:
"zemljišče s trajnim travinjem" pomeni zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašniki in so jih kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja, v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 prijavili leta 2012, na Hrvaškem pa leta 2013, poleg tega pa tudi zemljišča s trajnim travinjem, ki so jih kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja, leta 2015 prijavili v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ki leta 2012 oziroma v primeru Hrvaške leta 2013 niso bila prijavljena kot zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašniki;
"celotna kmetijska površina" pomeni kmetijsko površino, ki so jo leta 2015 v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 prijavili kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja.
Referenčni delež površin s trajnim travinjem, se ponovno izračuna, kadar imajo kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja, obveznost, da v skladu s členom 93 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v letu 2015 ali 2016 pretvorijo površino v trajno travinje. V teh primerih se te površine dodajo površinam s trajnim travinjem iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka.
Delež površin s trajnim travinjem se izračuna vsako leto na podlagi površin, ki jih v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za zadevno leto prijavijo kmetje, za katere veljajo obveznosti iz tega poglavja.
Obveznost iz tega odstavka se uporablja na nacionalni, regionalni ali ustrezni podregionalni ravni. Države članice lahko odločijo, da se na ravni kmetijskega gospodarstva uporablja obveznost za ohranjanje trajnega travinja, s čimer naj bi se zagotovilo, da se delež trajnega travinja ne bi zmanjšal za več kot za 5 %. Države članice o takšni odločitvi do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo.
Države članice Komisijo obvestijo o referenčnih deležih in deležih iz tega odstavka.
Toda če absolutna površina s trajnim travinjem, določena v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 2, ostane v določenih mejah, se šteje, da je bila obveznost iz prvega pododstavka odstavka izpolnjena.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki:
določijo okvir, znotraj katerega se določajo nova občutljiva območja iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena;
opredelijo podrobne metode za določitev deleža trajnega travinja in celotne kmetijske površine, ki ga je treba ohraniti v skladu z odstavkom 2 tega člena;
opredelijo preteklo obdobje iz odstavka 3 tega člena.
Člen 46
Površina z ekološkim pomenom
Odstotek iz prvega pododstavka tega odstavka se poveča s 5 % na 7 %, če Evropski parlament in Svet sprejmeta ustrezni zakonodajni akt v skladu s členom 43(2) PDEU.
Komisija do 31. marca 2017 predloži poročilo o oceni izvajanja prvega pododstavka tega odstavka, ki mu po potrebi predloži predlog zakonodajnega akta iz drugega pododstavka.
Države članice do 1. avgusta 2014 določijo, da se za eno ali več od naslednjega šteje, da je površina z ekološkim pomenom:
zemljišče v prahi;
terase;
krajinske značilnosti, vključno z elementi, ki mejijo na orno zemljišče kmetijskega gospodarstva, ki lahko z odstopanjem od člena 43(1) te uredbe vključujejo krajinske značilnosti, ki ne spadajo med upravičene površine v skladu s točko (c) člena 76(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013
varovalni pasovi, vključno z varovalnimi pasovi s trajnim travinjem, če so ta ločena od sosednjih upravičenih kmetijskih površin;
hektarji kmetijsko-gozdnih površin, ki prejemajo ali so prejeli podporo na podlagi člena 44 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in/ali člena 23 Uredbe (EU) št. 1305/2013
pasovi upravičenih hektarov ob gozdu;
območja s hitro rastočim panjevcem, na katerih se ne uporabljajo mineralna gnojila in/ali fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin;
pogozdene površine iz točke (b)(ii) člena 32(2) te uredbe;
površine z naknadnimi posevki ali ozelenitvijo, nastale s sajenjem in kalitvijo semen, za katere se uporabljajo utežni faktorji iz odstavka 3 tega člena;
površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik;
površine z prstastim trstikovcem (Miscanthus);
površine z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum);
zemljišča v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja).
Razen območij kmetijskega gospodarstva iz točk (g), (h), (k) in (l) prvega pododstavka tega odstavka so površine z ekološkim pomenom na ornem zemljišču kmetijskega gospodarstva. Pri površinah iz točk (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka lahko površine z ekološkim pomenom tudi mejijo na orno zemljišče kmetijskega gospodarstva, ki ga je kmet prijavil v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Odstavek 1 se ne uporablja za kmetijska gospodarstva:
kadar se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, je v prahi, se uporablja za pridelavo stročnic ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;
kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so pod vodo bodisi velik del leta bodisi velik del cikla pridelave, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab.
Vsak kmet, ki sodeluje pri takšnem skupinskem izvajanju, zagotovi, da je vsaj 50 % površine, za katere velja obveznost iz odstavka 1, na zemljišču njegovega kmetijskega gospodarstva in v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2. Pri takšnem skupinskem izvajanju lahko sodeluje največ deset kmetov.
Gozdna območja in delež gozda proti kmetijskim zemljiščem, se ocenijo na ravni, ki ustreza ravni LUE 2, ali na ravni druge jasno omejene enote, ki zajema eno samo jasno, povezano zemljepisno območje, na katerem obstajajo podobne razmere za kmetijstvo.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70:
o določitvi dodatnih meril za uvrstitev vrst površin iz odstavka 2 tega člena med površine z ekološkim pomenom;
o dodajanju drugih vrst površin poleg tistih iz odstavka 2, ki se lahko upoštevajo za namene spoštovanja odstotka iz odstavka 1;
o prilagoditvi Priloge X zaradi določitve pretvorbenih in/ali utežnih faktorjev iz odstavka 3 ter zaradi upoštevanja meril in/ali vrst površin, ki jih bo opredelila Komisija na podlagi točk (a) in (b) tega odstavka;
o določitvi pravil za uvedbo izvajanja iz odstavkov 5 in 6, vključno z minimalnimi zahtevami takšnega izvajanja;
o vzpostavitvi okvira, v katerem države članice opredelijo merila, ki jih morajo izpolnjevati kmetijska gospodarstva, da se zanje šteje, da so kmetijska gospodarstva v neposredni bližini za namene odstavka 6;
o opredelitvi metod za določitev odstotka skupne površine, ki jo pokriva gozd in razmerje med gozdom in kmetijskimi zemljišči iz odstavka 7.
Člen 47
Finančne določbe
Države članice, ki uporabijo člen 23, se lahko odločijo, da bodo uporabile plačilo na regionalni ravni. V takšnem primeru v vsaki regiji uporabijo delež zgornje meje, določen v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ta delež se za vsako regijo izračuna tako, da se zadevna regionalna zgornja meja, določena v skladu s členom 23(2), deli z nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 22(1), po tem, ko se je uporabilo linearno zmanjšanje iz odstavka 1 člena 30, kadar se odstavek 2 navedenega člena ne uporabi.
POGLAVJE 4
Plačilo za območja z naravnimi omejitvami
Člen 48
Splošna pravila
Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo tudi največje število hektarov na kmetijo, za katere se lahko odobri podpora v skladu s tem poglavjem.
Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 49(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
Plačilo za območja z naravnimi omejitvami se na regionalni ravni izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, izračunana v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v zadevni regiji v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2), ki so na območjih, za katera se je država članica odločila, da zanje odobri plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.
Člen 49
Finančne določbe
Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo odločitev pregledajo in jo spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O vsaki takšni odločitvi obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.
Države članice, ki odobrijo plačila v skladu s členom 48 v koledarskem letu 2020, obvestijo Komisijo do 19. februarja 2021 o odstotku iz prvega pododstavka za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.
POGLAVJE 5
Plačilo za mlade kmete
Člen 50
Splošna pravila
V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo fizične osebe:
ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot njegovi nosilci ali so ga vzpostavili v petih letih pred prvo predložitvijo vloge na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in
ki niso starejše od 40 let v letu predložitve vloge iz točke (a).
Z odstopanjem od drugega stavka prvega pododstavka se države članice lahko odločijo, da se za mlade kmete, ki so kmetijsko gospodarstvo v skladu s točko (a) odstavka 2 vzpostavili v obdobju 2010–2013, obdobje petih let zmanjša za število let, ki so pretekla od vzpostavitve iz točke (a) odstavka 2 do prve predložitve vloge za plačilo za mlade kmete.
Države članice, ki ne uporabljajo člen 36, vsako leto izračunajo znesek plačila za mlade kmete tako, da pomnožijo število pravic, ki jih je kmet aktiviral v skladu s členom 32(1), z zneskom, ki ustreza:
med 25 % in 50 % povprečne vrednosti lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih ima kmet, ali
med 25 % in 50 % zneska, izračunanega tako, da se fiksni odstotek nacionalne zgornje meje za koledarsko leto 2019, kot je določena v Prilogi II, deli s številom vseh upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1). Navedeni fiksni odstotek je enak deležu nacionalne zgornje meje, ki je v skladu s členom 22(1) preostala za shemo osnovnega plačila za leto 2015.
Nacionalno povprečno plačilo na hektar se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za koledarsko leto 2019, določena v Prilogi II, deli s številom upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2).
Fiksno število hektarov iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna tako, da se skupno število upravičenih hektarov, ki so jih v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2) v letu 2015 prijavili mladi kmeti, ko so zaprosili za plačilo za mlade kmete, deli s skupnim številom mladih kmetov, ki so v letu 2015 zaprosili za to plačilo.
Države članice lahko v katerem koli letu po letu 2015 ponovno izračunajo fiksno število hektarov, če se število mladih kmetov, ki zaprosijo za pomoč, ali velikost kmetijskih gospodarstev mladih kmetov ali oboje bistveno spremeni.
Letni pavšalni znesek, ki se lahko odobri kmetu, ne presega skupnega zneska njegovega osnovnega plačila pred uporabo člena 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v danem letu.
Člen 51
Finančne določbe
Države članice lahko do 1. avgusta vsakega leta ocenjeni odstotek spremenijo z učinkom od naslednjega leta. O spremenjenem odstotku obvestijo Komisijo do 1. avgusta leta pred predložitvijo vloge.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).
NASLOV IV
VEZANA PODPORA
POGLAVJE 1
Prostovoljna vezana podpora
Člen 52
Splošna pravila
Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko vezana podpora odobri tudi kmetom, ki:
imajo 31. decembra 2014 plačilne pravice, odobrene v skladu z oddelkom 2 poglavja 3 naslova III in členom 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter v skladu s členom 60 in četrtim odstavkom člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009, in
nimajo upravičenih hektarov za aktiviranje plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III te uredbe.
▼M9 —————
Da bi zagotovili učinkovito in usmerjeno porabo sredstev Unije ter preprečili dvojno financiranje v okviru drugih podobnih instrumentov podpore, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, v katerih so določeni:
pogoji za odobritev vezane podpore,
pravili o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in o kumulaciji podpore.
Člen 53
Finančne določbe
Države članice, ki niso odobrile prostovoljne vezane podpore do leta predložitve vlog 2020, lahko za koledarsko leto 2021 do 19. februarja 2021 sprejmejo odločitev v skladu s prvim pododstavkom.
Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da porabijo do 13 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, če:
do 31. decembra 2014:
uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, kakor je določeno v naslovu V Uredbe (ES) št. 73/2009,
financirajo ukrepe na podlagi člena 111 navedene uredbe,
zanje velja odstopanje iz člena 69(5) ali, v primeru Malte, iz člena 69(1) navedene uredbe in/ali
dodelijo, v vsaj enem letu v obdobju 2010–2014,več kot 5 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslova III, naslova IV, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, in naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009 za financiranje:
ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009,
podpore iz podtočk (i) do (iv) točke (a) ter točk (b) in (e) člena 68(1) navedene uredbe ali
ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe.
Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko države članice, ki dodelijo, v vsaj enem letu v obdobju 2010– 2014, več kot 10 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslova III, naslova IV, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, in naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009 za financiranje
ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009,
podpore iz podtočk (i) do (iv) točke (a) ter točk (b) in (e) člena 68(1) navedene uredbe ali
ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe,
po odobritvi s strani Komisije v skladu s členom 55 te uredbe odločijo, da bodo porabile več kot 13 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II te uredbe.
Države članice lahko do 8. februarja 2020 spremenijo tudi svojo odločitev na podlagi tega poglavja, kolikor je to potrebno za prilagoditev odločitve o prožnosti med stebri za koledarsko leto 2020, sprejete v skladu s členom 14.
Države članice se do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 odločijo, ali bodo za zadevno leto predložitve vlog še naprej odobrile prostovoljno vezano podporo ali je ne bodo več odobrile.
S spremembo odločitve na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali uradnega obvestila v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka se države članice z učinkom od naslednjega leta ter za koledarski leti 2020 in 2021 z učinkom od istega koledarskega leta lahko odločijo:
da bodo ohranile, povečale ali zmanjšale odstotek, določen na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, vendar po potrebi v okviru tam določenih omejitev, ali da bodo ohranile ali zmanjšale odstotek, določen na podlagi odstavka 4;
da bodo spremenile pogoje za odobritev podpore;
da podpore iz tega poglavja ne bodo več odobrile.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o vsaki odločitvi iz prvega, drugega in tretjega pododstavka tega odstavka do zadevnih datumov iz navedenih pododstavkov. V uradnem obvestilu o odločitvi v zvezi s spremembo na podlagi drugega pododstavka tega odstavka pojasnijo zvezo med spremembo in odločitvijo o prožnosti med stebri za koledarsko leto 2020, sprejeto v skladu s členom 14.
Člen 54
Uradna obvestila
Člen 55
Odobritev s strani Komisije
Komisija sprejme izvedbene akte brez uporabe postopka iz člena 71(2) ali (3), v katerih dobri odločitev iz člena 53(4) ali, če je to ustrezno, točke (a) člena 53(6), kadar je v zadevni sektorju ali regiji razvidna ena od naslednjih potreb:
potreba po ohranitvi določene ravni specifične pridelave zaradi pomanjkanja nadomestnih možnosti ali po zmanjšanju tveganja opustitve pridelave in posledičnih socialnih in/ali okoljskih problemov,
potreba po zagotavljanju stabilne oskrbe lokalne predelovalne industrije, s čimer bi preprečili negativne socialne in gospodarske posledice morebitnega prestrukturiranja, ki bi iz tega sledilo;
potreba po kompenzaciji slabšega položaja kmetov v določenem sektorju, ki je posledica ponavljajočih se motenj na zadevnem trgu;
potreba po intervenciji, kadar se šteje, da je kakršna koli druga podpora, ki je na voljo na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali katere koli odobrene sheme državne pomoči, nezadostna za zadovoljitev potreb iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka.
POGLAVJE 2
Plačilo za bombaž, vezano na kmetijsko rastlino
Člen 56
Področje uporabe
Pomoč se odobri kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00 pod pogoji iz tega poglavja (v nadaljnjem besedilu: posebno plačilo za bombaž).
Člen 57
Upravičenost
Posebno plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.
Člen 58
Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski
Nacionalne osnovne površine so:
Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:
Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za bombaž se za leto 2020 izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:
Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za bombaž se za leti 2021 in 2022 izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:
Člen 59
Odobrene medpanožne organizacije
V tem poglavju „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, ki jo sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:
pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja bombaža na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami;
priprava standardnih oblik pogodbe, usklajenih s predpisi Unije;
usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti kar zadeva kakovost in varstvo potrošnikov;
posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov;
razvijanje tržnih strategij za promoviranje bombaža prek shem za potrjevanje kakovosti.
Da bi zagotovili učinkovito uporabo posebnega plačila za bombaž, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi z:
merili za odobritev medpanožnih organizacij,
obveznostmi proizvajalcev in
pravili za primere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril iz točke (a).
Člen 60
Odobritev plačila
NASLOV V
SHEMA ZA MALE KMETE
Člen 61
Splošna pravila
Za sodelovanje v shemi za male kmete se lahko odločijo kmetje, ki imajo v letu 2015 lastniške ali zakupljene plačilne pravice ali ki so se v državah članicah, ki uporabljajo člen 36, odločili za uporabo sheme enotnega plačila na površino, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1).
Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar se država članica odloči za način plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2). V tem primeru je plačilo odvisno od ustreznih pogojev, določenih v naslovih III in IV, brez poseganja v odstavek 3 tega člena.
Člen 62
Sodelovanje
Kmetje, ki do datuma, ki ga določijo države članice, ne zaprosijo za sodelovanje v shemi za male kmete, se po tem datumu odločijo, da se iz nje umaknejo, ali so bili izbrani za podporo na podlagi točke (c) člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, niso več upravičeni do sodelovanja v navedeni shemi.
Člen 63
Znesek plačila
Države članice določijo znesek letnega plačila za vsakega kmeta, ki sodeluje v shemi za male kmete, na eni od naslednjih ravni:
znesek ne presega 25 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca, ki ga države članice določijo na podlagi nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II za koledarsko leto 2019, in števila kmetov, ki so v letu 2015 prijavili upravičene hektarje v letu 2015 v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2);
znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom, ki ustreza številu hektarov, ki ne presega petih hektarov, ki ga določijo države članice. Države članice določijo nacionalno povprečje na hektar na podlagi nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II za koledarsko leto 2019, in števila upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1) ali členom 36(2).
Zneska iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka nista nižja od 500 EUR in ne višja od 1 250 EUR.
Kadar je znesek zaradi uporabe točk (a) in (b) prvega pododstavka nižji od 500 EUR ali višji od 1 250 EUR, se zaokroži navzgor ali navzdol na najnižji oziroma najvišji znesek.
Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko država članica odloči, da sodelujočim kmetom odobri:
znesek, enak skupni vrednosti neposrednih plačil, ki bodo vsako leto dodeljena ◄ kmetu na podlagi naslovov III in IV, ali
znesek, enak skupni vrednosti neposrednih plačil, ki bodo ◄ v letu 2015 dodeljena kmetu na podlagi naslovov III in IV, ki ga lahko države članice v naslednjih letih sorazmerno prilagodijo skladno s spremembami nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II.
Znesek iz točk (a) ali (b) prvega pododstavka ni višji od zneska, ki ga določijo države članice in je med 500 EUR in 1 250 EUR.
Kadar je zaradi uporabe točk (a) ali (b) prvega pododstavka znesek nižji od 500 EUR, se lahko zadevne države članice odločijo, da bodo ta znesek zaokrožile na 500 EUR.
Člen 64
Posebni pogoji
Kmetje med sodelovanjem v shemi za male kmete:
ohranijo vsaj število upravičenih hektarov, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 36(2);
izpolnijo minimalne zahteve iz točke (b) člena 10(1).
Lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ki jih ima kmet med sodelovanjem v navedeni shemi, se ne štejejo kot neuporabljene plačilne pravice, ki se vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve v skladu s točko (b) člena 31(1).
V državah članicah, ki uporabljajo člen 36, se šteje, da so upravičeni hektarji, ki jih kmet, ki sodeluje v shemi za male kmete, prijavi v letu 2015 v skladu s členom 36(2), prijavljeni za čas sodelovanja kmeta v navedeni shemi.
Kmetje, ki z dedovanjem ali pričakovanim dedovanjem prejmejo plačilne pravice od kmeta, ki sodeluje v shemi za male kmete, so upravičeni do sodelovanja v navedeni shemi, če izpolnjujejo zahteve za sodelovanje v shemi osnovnega plačila in podedujejo vse plačilne pravice, ki jih je imel kmet, od katerega so prejeli plačilne pravice.
Člen 65
Finančne določbe
Države članice za financiranje plačila iz tega naslova od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila, odštejejo zneske, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni:
na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz poglavja 1 naslova III,
prerazporeditvenega plačila iz poglavja 2 naslova III,
plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 3 naslova III,
plačila za območja z naravnimi omejitvami iz poglavja 4 naslova III,
plačila za mlade kmete iz poglavja 5 naslova III in
vezane podpore iz naslova IV.
Kadar v državah članicah, ki so se odločile za izračun zneska plačila v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 63(2), vsota navedenih zneskov za posameznega kmeta presega najvišji znesek, ki so ga določile, se vsak znesek sorazmerno zmanjša.
Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu z odstavkom 1, se financira na enega ali več od naslednjih načinov:
z uporabo člena 30(7) v zadevnem letu;
z uporabo sredstev za financiranje plačil za mlade kmete, določenih v poglavju 5 naslova III, ki v zadevnem letu niso bila porabljena;
z linearnim zmanjšanjem vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 32 ali 36.
Enaka izjema se uporablja za države članice, ki so znesek plačila določile v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 63(2) brez uporabe tretjega pododstavka člena 63(2), katerih nacionalna zgornja meja iz Priloge II za leto 2019 je višja kot za leto 2015 in ki uporabljajo metodo za izračun iz člena 25(1) ali člena 36(2).
NASLOV VI
NACIONALNI PROGRAMI PRESTRUKTURIRANJA ZA SEKTOR BOMBAŽA
Člen 66
Uporaba letnega proračuna za programe prestrukturiranja
NASLOV VII
KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Uradna obvestila in nujni primeri
Člen 67
Zahteve glede uradnih obvestil
Pridobljene informacije se lahko po potrebi posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in legitimnega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.
Da bi zagotovili hitro, učinkovito, natančno in cenovno smotrno uradno obveščanje iz odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki določajo dodatna pravila o:
naravi in vrsti informacij, ki se uradno sporočajo;
kategorijah podatkov, ki jih je treba obdelati, in najdaljših obdobjih hrambe;
pravicah dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;
pogojih objavljanja informacij.
Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi:
metode uradnega obveščanja;
pravila o zagotavljanju informacij, kot je potrebno za uporabo tega člena;
ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, časovni razporeditvi, pogostnosti in rokih za uradna obvestila;
ureditve za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam, pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov ter legitimnega interesa kmetov in podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 71(2).
Člen 68
Obdelava in varstvo osebnih podatkov
Člen 69
Ukrepi za reševanje specifičnih problemov
POGLAVJE 2
Prenos pooblastil in izvedbene določbe
Člen 70
Izvajanje pooblastila
Člen 71
Postopek v odboru
Če odbor o aktih iz člena 24(11), člena 31(2) in člena 67(3) ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE 3
Prehodne in končne določbe
Člen 72
Razveljavitve
Vendar se do 31. decembra 2017 še vedno uporablja za države članice, ki so uporabile možnost iz drugega pododstavka člena 4(1) navedene uredbe.
Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta vložitve zahtevkov, ki se začnejo pred 1. januarjem 2015.
Brez poseganja v odstavek 3 se sklicevanja na razveljavljeno uredbo štejejo kot sklicevanja na to uredbo ali Uredbo (EU) št. 1306/2013 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XI k tej uredbi.
Člen 73
Prehodne določbe
Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 73/2009, na ureditve, določene v tej uredbi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj kmetov.
Člen 74
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1 januarja 2015.
Vendar se člen 8, člen 9(6), člen 11(6), člen 14, člen 16, člen 21(2) in (3), člen 22(2), prvi pododstavek člena 23(1), člen 23(6), člen 24(10), člen 29, prvi pododstavek člena 36(1), člen 41(1), člen 42(1), člen 43(2) in (13), četrti pododstavek člena 45(2), člen 46(2) in (8), člen 49(1), člen 51(1), člen 53, člen 54, člen 66(1), člen 67, člen 70 in člen 72(1) uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Seznam shem podpore
|
Sektor |
Pravna podlaga |
Opombe |
|
Shema osnovnega plačila |
Oddelki 1,2, 3 in 5 poglavja 1 naslova III te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Shema enotnega plačila na površino |
Člen 36 te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Prerazporeditveno plačilo |
Poglavje 2 naslova III te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Nevezano plačilo Plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje |
Poglavje 3 naslova III te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Plačilo za območja z naravnimi omejitvami |
Poglavje 4 naslova III te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Plačilo za mlade kmete |
Poglavje 5 naslova III te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
Prostovoljna vezana podpora |
Poglavje 1 naslova IV te uredbe |
|
|
Posebno plačilo za bombaž |
Poglavje 2 naslova IV te uredbe |
Plačilo na površino |
|
Shema za male kmete |
Naslov V te uredbe |
Nevezano plačilo |
|
POSEI |
Poglavje IV Uredbe EU št. 228/ 2013 |
Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih |
|
Egejski otoki |
Poglavje IV Uredbe (EU) št. 229/2013 |
Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih |
PRILOGA II
Nacionalne zgornje meje iz člena 6
|
(v tisoč EUR) |
||||||||
|
Koledarsko leto |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
►M16 2021 |
2022 ◄ |
|
Belgija |
523 658 |
509 773 |
502 095 |
488 964 |
481 857 |
►M15 505 266 ◄ |
►M16 494 926 |
494 926 ◄ |
|
Bolgarija |
721 251 |
792 449 |
793 226 |
794 759 |
796 292 |
►M15 866 720 ◄ |
►M16 788 626 |
797 255 ◄ |
|
Češka |
844 854 |
844 041 |
843 200 |
861 708 |
861 698 |
►M14 872 809 ◄ |
►M16 854 947 |
854 947 ◄ |
|
Danska |
870 751 |
852 682 |
834 791 |
826 774 |
818 757 |
►M14 818 757 ◄ |
►M16 862 367 |
862 367 ◄ |
|
Nemčija |
4 912 772 |
4 880 476 |
4 848 079 |
4 820 322 |
4 792 567 |
►M14 4 717 291 ◄ |
►M16 4 915 695 |
4 915 695 ◄ |
|
Estonija |
114 378 |
114 562 |
123 704 |
133 935 |
143 966 |
►M14 169 366 ◄ |
►M16 190 715 |
193 576 ◄ |
|
Irska |
1 215 003 |
1 213 470 |
1 211 899 |
1 211 482 |
1 211 066 |
►M14 1 211 066 ◄ |
►M16 1 186 282 |
1 186 282 ◄ |
|
Grčija |
1 921 966 |
1 899 160 |
1 876 329 |
1 855 473 |
1 834 618 |
►M14 1 834 618 ◄ |
►M16 1 891 660 |
1 890 730 ◄ |
|
Španija |
4 842 658 |
4 851 682 |
4 866 665 |
4 880 049 |
4 893 433 |
►M14 4 893 433 ◄ |
►M16 4 800 590 |
4 797 439 ◄ |
|
Francija |
7 302 140 |
7 270 670 |
7 239 017 |
6 900 842 |
6 877 179 |
►M14 6 877 179 ◄ |
►M16 7 285 001 |
7 274 171 ◄ |
|
Hrvaška (*1) |
183 735 |
202 865 |
241 125 |
279 385 |
317 645 |
►M15 348 281 ◄ |
►M16 344 340 |
374 770 ◄ |
|
Italija |
3 902 039 |
3 850 805 |
3 799 540 |
3 751 937 |
3 704 337 |
►M14 3 704 337 ◄ |
►M16 3 628 529 |
3 628 529 ◄ |
|
Ciper |
50 784 |
50 225 |
49 666 |
49 155 |
48 643 |
►M14 48 643 ◄ |
►M16 47 648 |
47 648 ◄ |
|
Latvija |
181 044 |
205 764 |
230 431 |
255 292 |
280 154 |
►M14 302 754 ◄ |
►M16 339 055 |
344 140 ◄ |
|
Litva |
417 890 |
442 510 |
467 070 |
475 319 |
483 680 |
►M14 517 028 ◄ |
►M16 569 965 |
578 515 ◄ |
|
Luksemburg |
33 604 |
33 546 |
33 487 |
33 460 |
33 432 |
►M15 35 276 ◄ |
►M16 32 748 |
32 748 ◄ |
|
Madžarska |
1 345 746 |
1 344 461 |
1 343 134 |
1 343 010 |
1 342 867 |
►M14 1 331 588 ◄ |
►M16 1 243 185 |
1 243 185 ◄ |
|
Malta |
5 241 |
5 241 |
5 242 |
5 243 |
5 244 |
►M14 5 244 ◄ |
►M16 4 594 |
4 594 ◄ |
|
Nizozemska |
749 315 |
736 840 |
724 362 |
682 616 |
670 870 |
►M14 660 870 ◄ |
►M16 717 382 |
717 382 ◄ |
|
Avstrija |
693 065 |
692 421 |
691 754 |
691 746 |
691 738 |
►M14 691 738 ◄ |
►M16 677 582 |
677 582 ◄ |
|
Poljska |
3 378 604 |
3 395 300 |
3 411 854 |
3 431 236 |
3 450 512 |
►M14 3 390 991 ◄ |
►M16 3 030 049 |
3 061 233 ◄ |
|
Portugalska |
565 816 |
573 954 |
582 057 |
590 706 |
599 355 |
►M15 684 355 ◄ |
►M16 595 873 |
600 528 ◄ |
|
Romunija |
1 599 993 |
1 772 469 |
1 801 335 |
1 872 821 |
1 903 195 |
►M14 1 903 195 ◄ |
►M16 1 891 805 |
1 919 363 ◄ |
|
Slovenija |
137 987 |
136 997 |
136 003 |
135 141 |
134 278 |
►M14 134 278 ◄ |
►M16 131 530 |
131 530 ◄ |
|
Slovaška |
438 299 |
441 478 |
444 636 |
448 155 |
451 659 |
►M14 394 385 ◄ |
►M16 391 174 |
396 034 ◄ |
|
Finska |
523 333 |
523 422 |
523 493 |
524 062 |
524 631 |
►M14 524 631 ◄ |
►M16 515 713 |
517 532 ◄ |
|
Švedska |
696 890 |
697 295 |
697 678 |
698 723 |
699 768 |
►M14 699 768 ◄ |
►M16 685 676 |
685 904 ◄ |
|
Združeno kraljestvo |
3 173 324 |
3 179 880 |
3 186 319 |
3 195 781 |
3 205 243 |
►M14 — ◄ |
|
|
|
(*1)
Za Hrvaško je nacionalna zgornja meja 344 340 000 EUR za koledarsko leto 2021 in 382 600 000 EUR za koledarsko leto 2022. |
||||||||
PRILOGA III
Neto zgornje meje iz člena 7
|
(v milijonih EUR) |
||||||||
|
Koledarsko leto |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
►M16 2021 |
2022 ◄ |
|
Belgija |
523,7 |
509,8 |
502,1 |
489,0 |
481,9 |
►M15 505,3 ◄ |
►M16 494,9 |
494,9 ◄ |
|
Bolgarija |
720,9 |
788,8 |
789,6 |
791,0 |
792,5 |
►M15 867,1 ◄ |
►M16 791,2 |
799,8 ◄ |
|
Češka |
840,1 |
839,3 |
838,5 |
856,7 |
856,7 |
►M14 871,8 ◄ |
►M16 854,9 |
854,9 ◄ |
|
Danska |
870,2 |
852,2 |
834,3 |
826,3 |
818,3 |
►M14 818,1 ◄ |
►M16 862,4 |
862,4 ◄ |
|
Nemčija |
4 912,8 |
4 880,5 |
4 848,1 |
4 820,3 |
4 792,6 |
►M14 4 717,3 ◄ |
►M16 4 915,7 |
4 915,7 ◄ |
|
Estonija |
114,4 |
114,5 |
123,7 |
133,9 |
143,9 |
►M14 169,4 ◄ |
►M16 190,7 |
193,6 ◄ |
|
Irska |
1 214,8 |
1 213,3 |
1 211,8 |
1 211,4 |
1 211,0 |
►M14 1 211,1 ◄ |
►M16 1 186,3 |
1 186,3 ◄ |
|
Grčija |
2 109,8 |
2 087,0 |
2 064,1 |
2 043,3 |
2 022,4 |
►M14 2 022,5 ◄ |
►M16 2 075,7 |
2 074,7 ◄ |
|
Španija |
4 902,3 |
4 911,3 |
4 926,3 |
4 939,7 |
4 953,1 |
►M14 4 953,8 ◄ |
►M16 4 860,3 |
4 857,1 ◄ |
|
Francija |
7 302,1 |
7 270,7 |
7 239,0 |
6 900,8 |
6 877,2 |
►M14 6 877,2 ◄ |
►M16 7 285,0 |
7 274,2 ◄ |
|
Hrvaška (*1) |
183,7 |
202,9 |
241,1 |
279,4 |
317,6 |
►M15 348,3 ◄ |
►M16 344,3 |
374,8 ◄ |
|
Italija |
3 897,1 |
3 847,3 |
3 797,2 |
3 750,0 |
3 702,4 |
►M14 3 698,3 ◄ |
►M16 3 628,5 |
3 628,5 ◄ |
|
Ciper |
50,8 |
50,2 |
49,7 |
49,1 |
48,6 |
►M14 48,6 ◄ |
►M16 47,6 |
47,6 ◄ |
|
Latvija |
181,0 |
205,7 |
230,3 |
255,0 |
279,8 |
►M14 302,5 ◄ |
►M16 339,1 |
344,1 ◄ |
|
Litva |
417,9 |
442,5 |
467,1 |
475,3 |
483,3 |
►M14 517,0 ◄ |
►M16 570,0 |
578,5 ◄ |
|
Luksemburg |
33,6 |
33,5 |
33,5 |
33,5 |
33,4 |
►M15 35,3 ◄ |
►M16 32,7 |
32,7 ◄ |
|
Madžarska |
1 276,7 |
1 275,5 |
1 274,1 |
1 274,0 |
1 273,9 |
►M14 1 301,4 ◄ |
►M16 1 243,2 |
1 243,2 ◄ |
|
Malta |
5,2 |
5,2 |
5,2 |
5,2 |
5,2 |
►M14 5,2 ◄ |
►M16 4,6 |
4,6 ◄ |
|
Nizozemska |
749,2 |
736,8 |
724,3 |
682,5 |
670,8 |
►M14 660,8 ◄ |
►M16 717,4 |
717,4 ◄ |
|
Avstrija |
693,1 |
692,4 |
691,8 |
691,7 |
691,7 |
►M14 691,7 ◄ |
►M16 677,6 |
677,6 ◄ |
|
Poljska |
3 359,2 |
3 375,7 |
3 392,0 |
3 411,2 |
3 430,2 |
►M14 3 375,7 ◄ |
►M16 3 030,0 |
3 061,2 ◄ |
|
Portugalska |
565,9 |
574,0 |
582,1 |
590,8 |
599,4 |
►M15 684,5 ◄ |
►M16 596,1 |
600,7 ◄ |
|
Romunija |
1 600,0 |
1 772,5 |
1 801,3 |
1 872,8 |
1 903,2 |
►M14 1 903,2 ◄ |
►M16 1 891,8 |
1 919,4 ◄ |
|
Slovenija |
138,0 |
137,0 |
136,0 |
135,1 |
134,3 |
►M14 134,3 ◄ |
►M16 131,5 |
131,5 ◄ |
|
Slovaška |
435,5 |
438,6 |
441,8 |
445,2 |
448,7 |
►M14 392,6 ◄ |
►M16 391,2 |
396,0 ◄ |
|
Finska |
523,3 |
523,4 |
523,5 |
524,1 |
524,6 |
►M14 524,6 ◄ |
►M16 515,7 |
517,5 ◄ |
|
Švedska |
696,8 |
697,2 |
697,6 |
698,7 |
699,7 |
►M14 699,8 ◄ |
►M16 685,7 |
685,9 ◄ |
|
Združeno kraljestvo |
3 170,7 |
3 177,3 |
3 183,6 |
3 192,2 |
3 201,4 |
►M14 — ◄ |
|
|
|
(*1)
Za Hrvaško je nacionalna zgornja meja 344 340 000 EUR za koledarsko leto 2021 in 382 600 000 EUR za koledarsko leto 2022. |
||||||||
PRILOGA IV
Zgornje meje za prilagoditve pragov iz člena 10(2)
|
Država članica |
Omejitev za prag v EUR (člen 10(1)(a)) |
Omejitev za prag v hektarjih (člen 10(1)(b)) |
|
Belgija |
400 |
2 |
|
Bolgarija |
200 |
0,5 |
|
Češka |
200 |
5 |
|
Danska |
300 |
5 |
|
Nemčija |
300 |
4 |
|
Estonija |
100 |
3 |
|
Irska |
200 |
3 |
|
Grčija |
400 |
0,4 |
|
Španija |
300 |
2 |
|
Francija |
300 |
4 |
|
Hrvaška |
100 |
1 |
|
Italija |
400 |
0,5 |
|
Ciper |
300 |
0,3 |
|
Latvija |
100 |
1 |
|
Litva |
100 |
1 |
|
Luksemburg |
300 |
4 |
|
Madžarska |
200 |
0,3 |
|
Malta |
500 |
0,1 |
|
Nizozemska |
500 |
2 |
|
Avstrija |
200 |
2 |
|
Poljska |
200 |
0,5 |
|
Portugalska |
200 |
0,3 |
|
Romunija |
200 |
0,3 |
|
Slovenija |
300 |
0,3 |
|
Slovaška |
200 |
2 |
|
Finska |
200 |
3 |
|
Švedska |
200 |
4 |
|
Združeno kraljestvo |
200 |
5 |
PRILOGA V
Finančne določbe iz členov 10, 16 in 18, ki se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo
A. Zneski za uporabo točke (a) člena 10(1) in za izračun nacionalne zgornje meje za plačila iz člena 16 v letu 2015:
|
Bolgarija |
: |
790 909 000 EUR |
|
Romunija |
: |
1 783 426 000 EUR |
B. Skupni znesek nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo shemo osnovnega plačila iz člena 18(1) v letu 2015:
|
Bolgarija |
: |
69 657 000 EUR |
|
Romunija |
: |
153 536 000 EUR |
C. Skupni znesek nacionalnih neposrednih plačil, ki dopolnjujejo posebno plačilo za bombaž iz člena 18(2) v letu 2015:
|
Bolgarija |
: |
258 952 EUR |
PRILOGA VI
Finančne določbe iz členov 10 in 19, ki se uporabljajo za Hrvaško
Znesek za uporabo točke (a) člena 10(1):
382 600 000 EUR
Skupni zneski dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil iz člena 19(3):
|
(v tisoč EUR) |
||||||
|
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
|
248 690 |
229 560 |
191 300 |
153 040 |
114 780 |
76 520 |
38 260 |
PRILOGA VIa
Najvišji zneski iz člena 14(2)
|
(EUR) |
|
|
Belgija |
10 076 707 |
|
Bolgarija |
70 427 849 |
|
Češka |
38 815 980 |
|
Danska |
11 371 893 |
|
Nemčija |
148 488 749 |
|
Estonija |
21 968 972 |
|
Irska |
39 700 643 |
|
Grčija |
76 438 741 |
|
Španija |
250 300 720 |
|
Francija |
181 388 880 |
|
Hrvaška |
42 201 225 |
|
Italija |
190 546 556 |
|
Ciper |
2 398 093 |
|
Latvija |
29 326 817 |
|
Litva |
48 795 629 |
|
Luksemburg |
1 843 643 |
|
Madžarska |
62 430 371 |
|
Malta |
1 831 098 |
|
Nizozemska |
10 972 679 |
|
Avstrija |
72 070 055 |
|
Poljska |
329 472 633 |
|
Portugalska |
123 303 715 |
|
Romunija |
241 375 835 |
|
Slovenija |
15 337 318 |
|
Slovaška |
56 920 680 |
|
Finska |
73 005 307 |
|
Švedska |
52 887 719 |
PRILOGA VII
Najvišji zneski, ki se v skladu s členom 20(2) dodajo zneskom iz Priloge II
|
(v tisočih EUR) |
|||||||
|
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
3 360 |
3 840 |
4 800 |
5 760 |
6 720 |
7 680 |
8 640 |
9 600 |
PRILOGA VIII
Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva iz člena 41(4)
|
Država članica |
Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (v hektarjih) |
|
Belgija |
29 |
|
Bolgarija |
6 |
|
Češka |
89 |
|
Danska |
60 |
|
Nemčija |
46 |
|
Estonija |
39 |
|
Irska |
32 |
|
Grčija |
5 |
|
Španija |
24 |
|
Francija |
52 |
|
Hrvaška |
5,9 |
|
Italija |
8 |
|
Ciper |
4 |
|
Latvija |
16 |
|
Litva |
12 |
|
Luksemburg |
57 |
|
Madžarska |
7 |
|
Malta |
1 |
|
Nizozemska |
25 |
|
Avstrija |
19 |
|
Poljska |
6 |
|
Portugalska |
13 |
|
Romunija |
3 |
|
Slovenija |
6 |
|
Slovaška |
28 |
|
Finska |
34 |
|
Švedska |
43 |
|
Združeno kraljestvo |
54 |
PRILOGA IX
Seznam enakvorednih praks iz člena 43(3)
Prakse, enakovredne diverzifikaciji kmetijskih rastlin:
Diverzifikacija kmetijskih rastlin
Zahteva: vsaj tri kmetijske rastline, glavna kmetijska rastlina pokriva največ 75 % in uporablja se eden ali več od naslednjih pogojev:
Kolobarjenje
Zahteva: vsaj tri kmetijske rastline, glavna kmetijska rastlina pokriva največ 75 % in uporablja se eden ali oba naslednja pogoja:
Zimska talna odeja ( *1 )
Naknadni posevki (*1)
Prakse, enakovredne ohranjanju trajnega travinja:
Gospodarjenje s travniki ali pašniki
Zahteva: ohranjanje trajnega travinja in eden ali več od naslednjih pogojev:
Sistemi ekstenzivnega pašništva
Zahteva: ohranjanje trajnega travinja in eden ali več od naslednjih pogojev:
Prakse, enakovredne upravljanju površin z ekološkim pomenom:
Zahteva: uporablja se katera koli izmed naslednjih praks na deležu ornega zemljišča, določenem v skladu s členom 46(1):
Ekološka praha
Vzpostavitev varovalnih pasov za območja z visoko naravno vrednostjo, območja Natura 2000 ali druga območja, namenjena zaščiti biotske raznovrstnosti, tudi ob živih mejah in vodotokih
Upravljanje neobdelovanih varnostnih pasov in ozar (režim košnje, lokalne ali posebne sorte trav in/ali način sejanja, ponovno sejanje regionalnih sort, brez uporabe pesticidov, gnojil in/ali mineralnih gnojil, brez namakanja in brez gaženja tal)
Ozare, pasovi skozi polja in zaplate, prilagojene prostoživečim ali posebnim živalskim vrstam (zelnate meje, zaščita gnezd, pasovi z divjimi cvetlicami, mešanica semen iz lokalnega okolja, nepožete kmetijske rastline)
Urejanje (obrezovanje, datumi, metode, obnavljanje) krajinskih značilnosti (drevesa, žive meje, olesenelo obrežno rastlinje, kamniti zidovi (terase), jarki, ribniki)
Ohranjanje trave na ornih šotnih zemljiščih ali vlažnih tleh (brez uporabe gnojil in brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev)
Pridelava na ornem zemljišču brez uporabe gnojil (mineralnih in naravnih) in/ali fitofarmacevtskih sredstev, brez namakanja in brez sejanja iste poljščine dve leti zapored na istem kraju (*1)
Pretvorba ornega zemljišča v trajno travinje za ekstenzivno rabo
PRILOGA X
Faktorji pretvorbe in utežni faktorji iz člena 46(3)
|
Značilnosti |
Faktor pretvorbe (m/drevo na m2) |
Utežni faktor |
Površina z ekološkim pomenom (če se uporabita oba faktorja) |
||
|
Zemljišče v prahi (na 1 m2) |
n. r. |
1 |
1 m2 |
||
|
Terase (na 1 m) |
2 |
1 |
2 m2 |
||
|
Krajinske značilnosti: |
|
|
|
||
|
|
Žive meje/gozdni pasovi/drevesa v vrsti (na 1 m) |
5 |
2 |
10 m2 |
|
|
|
Posamično drevo (na drevo) |
20 |
1,5 |
30 m2 |
|
|
|
Poljske goščave (na 1 m2) |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
|
|
|
Ribniki (na 1 m2) |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
|
|
|
Jarki (na 1 m) |
5 |
2 |
10 m2 |
|
|
|
Tradicionalni kamniti zidovi (na 1 m) |
1 |
1 |
1 m2 |
|
|
|
Druge značilnosti, ki zgoraj niso navedene, vendar so zaščitene v okviru GAEC 7, SMR 2 ali SMR 3 (na 1 m2) |
n. r. |
1 |
1 m2 |
|
|
Varovalni pasovi in ozare (na 1 m) |
6 |
1,5 |
9 m2 |
||
|
Hektari kmetijsko-gozdnih površin (na 1 m2) |
n. r. |
1 |
1 m2 |
||
|
Pasovi upravičenih hektarov ob gozdu (na 1 m) |
|
|
|
||
|
|
Brez proizvodnje |
6 |
1,5 |
9 m2 |
|
|
S proizvodnjo |
6 |
0,3 |
1,8 m2 |
||
|
Površine s hitro rastočim panjevcem (na m2) |
n. r. |
0,5 |
0,5 m2 |
||
|
Pogozdene površine iz člena 32(2)(b)(ii) (na 1 m2) |
n. r. |
1 |
1 m2 |
||
|
Površine z naknadnimi posevki ali travno rušo (na 1 m2) |
n. r. |
0,3 |
0,3 m2 |
||
|
Površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik (na m2) |
n. r. |
1 |
1 m2 |
||
|
Površine s prstastim trstikovcem (Miscanthus) |
n. r. |
0,7 |
0,7 m2 |
||
|
Površine z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum) |
n. r. |
0,7 |
0,7 m2 |
||
|
Zemljišča v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja) |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
||
Faktorji pretvorbe in utežni faktorji iz člena 46(3), ki se uporabijo za značilnosti, zajete v enakovrednih praksah iz oddelka III Priloge IX
|
Enakovredna površina z ekološkim pomenom |
Podobna standardna površina z ekološkim pomenom |
Faktor pretvorbe |
Utežni faktor |
Površina z ekološkim pomenom (če se uporabita oba faktorja) |
|
(1) Ekološka praha (na 1 m2) |
zemljišče v prahi |
n. r. |
1 |
1 m2 |
|
(2) Vzpostavitev „varovalnih pasov“ (na 1 m) |
varovalni pasovi in ozare |
6 |
1,5 |
9 m2 |
|
(3) Upravljanje neobdelovanih varnostnih pasov in ozar (na 1 m) |
varovalni pasovi in ozare |
6 |
1,5 |
9 m2 |
|
(4) Ozare, pasovi skozi polja in zaplate: |
|
|
|
|
|
ozare, pasovi skozi polja (na 1 m) |
varovalni pasovi in ozare |
6 |
1,5 |
9 m2 |
|
Zaplate (na 1 m2) |
poljske goščave |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
|
(5) Urejanje krajinskih značilnosti: |
|
|
|
|
|
posamično drevo (na drevo) |
posamično drevo |
20 |
1,5 |
30 m2 |
|
Drevesa v vrsti (na 1 m) |
žive meje/gozdni pasovi/drevesa v vrsti |
5 |
2 |
10 m2 |
|
Skupina dreves/poljske goščave (na 1 m2) |
poljske goščave |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
|
Mejice (na 1 m) |
žive meje/gozdni pasovi/drevesa v vrsti |
5 |
2 |
10 m2 |
|
Olesenelo obrežno rastlinje (na 1 m) |
žive meje/gozdni pasovi/drevesa v vrsti |
5 |
2 |
10 m2 |
|
Terase (na 1 m) |
terase |
2 |
1 |
2 m2 |
|
Kamniti zidovi (na 1 m) |
tradicionalni kamniti zidovi |
1 |
1 |
1 m2 |
|
Jarki (na 1 m) |
jarki |
5 |
2 |
10 m2 |
|
Ribniki (na 1 m2) |
ribniki |
n. r. |
1,5 |
1,5 m2 |
|
(6) Ohranjanje trave na ornih šotnih zemljiščih ali vlažnih tleh (brez uporabe gnojil in brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev) (na 1 m2) |
zemljišče v prahi |
n. r. |
1 |
1 m2 |
|
(7) Pridelava na ornem zemljišču brez uporabe gnojil in/ali fitofarmacevtskih sredstev, brez namakanja in brez sejanja iste kmetijske rastline dve leti zapored (na 1 m2) |
površine s hitro rastočim panjevcem, pasovi ob gozdu s proizvodnjo, površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik |
n. r. |
0,3 0,7 za površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik |
0,3 m2 0,7 m2 |
|
(8) Pretvorba ornega zemljišča v trajno travinje (na 1 m2) |
zemljišče v prahi |
n. r. |
1 |
1 m2 |
PRILOGA XI
Korelacijska tabela
iz člena 72(2)
|
Uredba (ES) št 73/2009 |
ta uredba |
Uredba (EU) št 1306/2013 |
|
člen 1 |
člen 1 |
— |
|
člen 2 |
člen 4 |
— |
|
člen 3 |
člen 5 |
— |
|
člen 4(1) |
— |
člen 91 |
|
člen 4(2) |
— |
člen 95 |
|
člen 5 |
— |
člen 93 |
|
člen 6(1) |
— |
člen 94 |
|
člen 6(2) |
— |
— |
|
člen 7 |
— |
— |
|
člen 8 |
člen 7 |
— |
|
člen 9 |
— |
— |
|
člen 10 |
— |
— |
|
člen 10a |
— |
— |
|
člen 10b |
— |
— |
|
člen 10c |
— |
— |
|
člen 10d |
— |
— |
|
člen 11 |
člen 8 |
člen 26(1) in (2) |
|
člen 11(3) |
člen 8(2) |
— |
|
člen 11a |
člen 8(3) |
— |
|
člen 12(1) in (2) |
— |
člen 12 |
|
člen 12(3) |
— |
člen 14 |
|
člen 12(4) |
— |
— |
|
člen 13 |
— |
člen 13(2) |
|
člen 14 |
— |
člen 67 |
|
člen 15 |
— |
člen 68(1) in (2) |
|
člen 16 |
— |
člen 69 |
|
člen 17 |
— |
člen 70 |
|
člen 18 |
— |
člen 71 |
|
člen 19 |
— |
člen 72 |
|
člen 20 |
— |
člen 74(1), (2) in (3) |
|
člen 21 |
— |
člen 74(4) |
|
člen 22 |
— |
člen 96 |
|
člen 23 |
— |
člen 97 |
|
člen 24 |
— |
člen 99 |
|
člen 25 |
— |
člen 100 |
|
člen 26 |
— |
člen 61 |
|
člen 27(1) |
— |
člen 102(3) |
|
člen 27(2) |
— |
člen 47 |
|
člen 27(3) |
— |
člen 68(3) |
|
člen 28(1) |
člen 10 |
— |
|
člen 28(2) |
člen 9(3) |
— |
|
člen 28(3) |
člen 31(1)(a) (i) in (ii) |
— |
|
člen 29 |
— |
člen 75 |
|
člen 30 |
— |
člen 60 |
|
člen 31 |
— |
člen 2(2) |
|
člen 32 |
člen 15 |
— |
|
člen 33 |
— |
— |
|
člen 34 (2) |
člen 32(2) in (4) |
— |
|
člen 35 |
člen 33 |
— |
|
člen 36 |
— |
— |
|
člen 37 |
člen 12 |
— |
|
člen 38 |
— |
— |
|
člen 39(1) |
člen 32(6) |
— |
|
člen 39(2) |
člen 35(3) |
— |
|
člen 40(1) |
člen 6(1) |
— |
|
člen 41(1) |
člen 30(1) |
— |
|
člen 41(2) |
člen 30(3) in (6) |
— |
|
člen 41(3) |
člen 30(3) in (7)(a) |
— |
|
člen 41(4) |
— |
— |
|
člen 41(5) |
člen 30(10) |
— |
|
člen 41(6) |
— |
— |
|
člen 42 |
člen 31(1)(b) |
— |
|
člen 43(1) |
člen 34(1), (2) in (3) |
— |
|
člen 43(2) |
— |
|
|
člen 43(3) |
člen 34(4) |
— |
|
člen 44 |
— |
— |
|
člen 45 |
— |
— |
|
člen 46 |
— |
— |
|
člen 47 |
— |
— |
|
člen 48 |
— |
— |
|
člen 49 |
— |
— |
|
člen 50 |
— |
— |
|
člen 51 |
— |
— |
|
člen 52 |
— |
— |
|
člen 53 |
— |
— |
|
člen 54 |
— |
— |
|
člen 55 |
— |
— |
|
člen 56 |
— |
— |
|
člen 57 |
— |
— |
|
člen 57a |
člen 20 in Priloga VII |
— |
|
člen 58 |
— |
— |
|
člen 59 |
— |
— |
|
člen 60 |
— |
— |
|
člen 61 |
— |
— |
|
člen 62 |
— |
— |
|
člen 63 |
— |
— |
|
člen 64 |
— |
— |
|
člen 65 |
— |
— |
|
člen 66 |
— |
— |
|
člen 67 |
— |
— |
|
člen 68 |
— |
— |
|
člen 69 |
— |
— |
|
člen 70 |
— |
— |
|
člen 71 |
— |
— |
|
člen 72 |
— |
— |
|
člen 73 |
— |
— |
|
člen 74 |
— |
— |
|
člen 75 |
— |
— |
|
člen 76 |
— |
— |
|
člen 77 |
— |
— |
|
člen 78 |
— |
— |
|
člen 79 |
— |
— |
|
člen 80 |
— |
— |
|
člen 81 |
— |
— |
|
člen 82 |
— |
— |
|
člen 83 |
— |
— |
|
člen 84 |
— |
— |
|
člen 85 |
— |
— |
|
člen 86 |
— |
— |
|
člen 87 |
— |
— |
|
člen 88 |
člen 56 |
— |
|
člen 89 |
člen 57 |
— |
|
člen 90 |
člen 58 |
— |
|
člen 91 |
člen 59 |
— |
|
člen 92 |
člen 60 |
— |
|
člen 93 |
— |
— |
|
člen 94 |
— |
— |
|
člen 95 |
— |
— |
|
člen 96 |
— |
— |
|
člen 97 |
— |
— |
|
člen 98 |
— |
— |
|
člen 99 |
— |
— |
|
člen 100 |
— |
— |
|
člen 101 |
— |
— |
|
člen 102 |
— |
— |
|
člen 103 |
— |
— |
|
člen 104 |
— |
— |
|
člen 105 |
— |
— |
|
člen 106 |
— |
— |
|
člen 107 |
— |
— |
|
člen 108 |
— |
— |
|
člen 109 |
— |
— |
|
člen 110 |
— |
— |
|
člen 111 |
— |
— |
|
člen 112 |
— |
— |
|
člen 113 |
— |
— |
|
člen 114 |
— |
— |
|
člen 115 |
— |
— |
|
člen 116 |
— |
— |
|
člen 117 |
— |
— |
|
člen 118 |
— |
— |
|
člen 119 |
— |
— |
|
člen 120 |
— |
— |
|
člen 121 |
člena 16 in 17 |
— |
|
člen 121a |
— |
člen 98, drugi pododstavek |
|
člen 122 |
— |
— |
|
člen 123 |
— |
— |
|
člen 124(1) do (5), (7) in (8) |
— |
— |
|
člen 124(6) |
— |
člen 98, prvi pododstavek |
|
člen 125 |
— |
— |
|
člen 126 |
— |
— |
|
člen 127 |
— |
— |
|
člen 128 |
— |
— |
|
člen 129 |
— |
— |
|
člen 130 |
— |
— |
|
člen 131 |
— |
— |
|
člen 132 |
člena 18 in 19 |
— |
|
člen 133 |
— |
— |
|
člen 133a |
člen 37 |
— |
|
člen 134 (črtan) |
— |
— |
|
člen 135 (črtan) |
— |
— |
|
člen 136 |
— |
— |
|
člen 137 |
— |
— |
|
člen 138 |
člen 3 |
— |
|
člen 139 |
člen 13 |
— |
|
člen 140 |
člen 67 |
— |
|
člen 141 |
člen 71 |
— |
|
člen 142(a) do (q) in (s) |
člen 70 |
— |
|
člen 142(r) |
člen 69 |
— |
|
člen 143 |
— |
— |
|
člen 144 |
— |
— |
|
člen 145 |
— |
— |
|
člen 146 |
člen 72 |
— |
|
člen 146a |
— |
— |
|
člen 147 |
člen 73 |
— |
|
člen 148 |
— |
— |
|
člen 149 |
člen 74 |
— |
|
Priloga I |
Priloga I |
— |
|
Priloga II |
— |
Priloga II |
|
Priloga III |
— |
Priloga II |
|
Priloga IV |
Priloga III |
— |
|
Priloga V |
— |
— |
|
Priloga VI |
— |
— |
|
Priloga VII |
Priloga IV |
— |
|
Priloga VIII |
Priloga II |
— |
|
Priloga IX |
— |
— |
|
Priloga X |
— |
— |
|
Priloga XI |
— |
— |
|
Priloga XII |
— |
— |
|
Priloga XIII |
— |
— |
|
Priloga XIV |
— |
— |
|
Priloga XV |
— |
— |
|
Priloga XVI |
— |
— |
|
Priloga XVII |
— |
— |
|
Priloga XVIIa |
— |
— |
( 1 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi uredb (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1601/96, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (Glej stran 671 tega Uradnega lista).
( 2 ) Uredba Sveta (EU) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11).
( 3 ) Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L 316, 2.12.2009, str. 65).
( *1 ) Prakse upoštevajo izračun iz točke (c) člena 43(12).