2010R1094 — SL — 23.05.2014 — 001.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA (EU) št. 1094/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, p.48)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	Direktiva 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014	L 153	1	22.5.2014

---

▼B

UREDBA (EU) št. 1094/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1.  Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

2.  Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, Direktive 2002/92/ES, Direktive 2003/41/ES, Direktive 2002/87/ES, direktiv 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES in, kadar se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive 2005/60/ES in Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na organ prenaša naloge.

3.  Organ deluje tudi na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, pa tudi na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

4.  V zvezi z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje ukrepi Organa ne posegajo v nacionalno socialno in delovno pravo.

5.  Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, zagotavlja skladnost s pravom Unije.

6.  Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ prispeva k:

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora, pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo, ter opravlja ekonomske analize trgov, da spodbudi uresničevanje ciljev Organa.

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja morebitnim sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Pri opravljanju svojih nalog Organ deluje neodvisno in objektivno ter izključno v interesu Unije.

Člen 2

Evropski sistem finančnega nadzora

1.  Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančno stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto, ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči zadostno varstvo.

2.  ESFS sestavljajo:

3.  Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

4.  Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

5.  Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 3

Odgovornost Organov

Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 4

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 5

Pravni status

1.  Organ je organ Unije in je pravna oseba.

2.  Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

3.  Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 6

Sestava

Organ sestavljajo:

Člen 7

Sedež

Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni.

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 8

Naloge in pooblastila Organa

1.  Organ ima naslednje naloge:

2.  Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

Člen 9

Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti

1.  Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

2.  Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za približevanje regulativnih praks.

3.  Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

4.  Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za finančne inovacije, ki združuje vse zadevne pristojne nacionalne nadzorne organe, da bi se dogovorili o usklajenem pristopu za regulativno in nadzorno obravnavanje novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi Organu zagotovili mnenja, ki bi jih predložil Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5.  Organ lahko začasno prepove ali omeji nekatere finančne dejavnosti, ki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece. Če se odločitev po treh mesecih ne obnovi, samodejno preneha veljati.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi nekaterih vrst finančnih dejavnosti, in po potrebi o tem obvesti Komisijo, da se olajša sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

Člen 10

Regulativni tehnični standardi

1.  Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke standardov predloži Komisiji v potrditev.

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za mnenje zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Kadar Organ predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ga Komisija takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in jih v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

3.  Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

4.  Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 16. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 14.

2.  Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.  Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Člen 12

Preklic pooblastila

1.  Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.  Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki bi se lahko preklicala.

3.  Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih regulativnih tehničnih standardov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

▼M1

1.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard, enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga je predložil organ, lahko Evropski parlament in Svet temu nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok lahko podaljša za en mesec. Ta podaljšani rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta lahko dodatno podaljša še za en mesec.

▼B

2.  Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden. Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3.  Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

Člen 14

Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov

1.  Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

Člen 15

Izvedbeni tehnični standardi

1.  Organ lahko oblikuje izvedbene tehnične standarde na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so izrecno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2). Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za mnenje zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Kadar Organ predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ga Komisija takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje Organu nazaj osnutek izvedbenega tehničnega standarda in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali – odvisno od primera – pojasni razloge za spremembe. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku.

3.  Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za mnenje ali nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

4.  Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Člen 16

Smernice in priporočila

1.  Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice in priporočila, naslovljena na pristojne organe ali finančne institucije.

2.  Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih ter analizira s tem povezane morebitne stroške in koristi. Takšna posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za mnenje ali nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.

3.  Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.

Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

4.  V poročilu iz člena 43(5) Organ seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili, pri čemer navede, kateri pristojni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo zadevni pristojni organi izpolnjevali njegova priporočila in smernice.

Člen 17

Kršitev prava Unije

1.  Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

2.  Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali ustrezne interesne skupine ali na lastno pobudo ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

▼M1

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

▼B

3.  Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4.  Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5.  Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

6.  Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije po členu 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4, ali odločitve na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.

8.  Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Člen 18

Ukrepanje v izrednih razmerah

1.  V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in, kadar oceni za potrebno, usklajuje ukrepe ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedenih nalog spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

2.  Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.

Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

3.  Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje nacionalnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.

4.  Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za finančne institucije, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

5.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Člen 19

Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

1.  Brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepanja ali neukrepanja pristojnega organa druge države članice v primerih, opredeljenih v aktih iz člena 1(2), na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 tega člena organom pomaga pri doseganju sporazuma.

V primerih, ki jih opredeljuje zakonodaja iz člena 1(2) in kadar se na podlagi objektivnih meril ugotovi nesoglasje med pristojnimi organi različnih držav članic, lahko Organ na lastno pobudo na podlagi postopka iz odstavkov 2 do 4 organom pomaga doseči sporazum.

2.  Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih v aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi Organ deluje kot posrednik.

3.  Če zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ v skladu s postopkom iz tretjega in četrtega pododstavka člena 44(1) sprejme za zadevne pristojne organe zavezujočo odločitev, v kateri se za zagotovitev skladnosti s pravom Unije od njih zahteva, da za rešitev zadeve sprejmejo posebne ukrepe ali se ukrepov vzdržijo.

4.  Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.

5.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

6.  Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 20

Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki 2 člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Kolegij nadzornikov

1.  Organ prispeva k spodbujanju in spremljanju učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz Direktive 2009/138/ES, ter krepitvi skladnosti uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi približali najboljše nadzorne prakse, osebje Organa lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki se izvedejo skupaj z dvema ali več pristojnimi organi.

2.  Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23.

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

3.  Organ lahko oblikuje osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.

4.  Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.

Člen 22

Splošne določbe

1.  Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, ter se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

2.  Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23(1) pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3.  Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

4.  Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

5.  Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Člen 23

Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja

1.  Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah.

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste finančne institucije, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

2.  Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo zavarovalnice, pozavarovalnice in institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 24

Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja

1.  Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in 23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

2.  Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Člen 25

Postopki za reševanje in sanacijo

1.  Organ prispeva k oblikovanju in usklajevanju uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo, postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva vsakega neuspeha, ter pri tem dejavno sodeluje.

2.  Organ lahko opredeli najboljše prakse za pomoč pri sanaciji institucij v težavah in zlasti čezmejnih skupin, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, pri čemer se zagotovijo ustrezni instrumenti, vključno z zadostnimi sredstvi, in omogoči ustrezno, stroškovno učinkovito in pravočasno reševanje institucije ali skupine.

3.  Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15

Člen 26

Oblikovanje evropskega omrežja nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja

Organ lahko prispeva k oceni potrebe po evropskem omrežju nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja, ki je ustrezno financirano in dovolj dobro usklajeno.

Člen 27

Preprečevanje, upravljanje in sanacija kriz

Komisija lahko zaprosi Organ, naj pomaga pri oceni iz člena 242 Direktive 2009/138/ES, zlasti kar zadeva sodelovanje nadzornih organov v okviru kolegijev nadzornikov in dobro delovanje kolegijev, nadzorne prakse v zvezi z določanjem kapitalskih dodatkov, ocenjevanje prednosti okrepitve skupinskega nadzora in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno z morebitnimi ukrepi za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, zlasti v zvezi z oceno upravljanja tveganj in sredstev, pri čemer bi lahko poročal o kakršnih koli spremembah in napredku glede:

Organ lahko ob upoštevanju točke (f) poroča tudi o kakršnih koli spremembah in napredku glede usklajenih nacionalnih ureditev za upravljanje kriz, pa tudi o tem, ali je potreben sistem usklajenih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti.

Ob pregledu te uredbe, kot je določeno v členu 81, se zlasti preuči morebitna okrepitev vloge organa v okviru preprečevanja, upravljanja in reševanja kriz.

Člen 28

Prenos nalog in odgovornosti

1.  Pristojni organi lahko z odobritvijo pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi pristojni organi sklenejo takšne sporazume o prenosu pooblastil, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih finančnih institucij ali skupin.

2.  Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

3.  Prenosu odgovornosti sledi prerazporeditev pristojnosti, določenih v aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

4.  Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 29

Skupna kultura na področju nadzora

1.  Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:

2.  Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.  Organ redno organizira in opravlja analize medsebojnih strokovnih pregledov nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi organi. Pri izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa.

2.  Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

3.  Organ lahko na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda izdaja smernice in priporočila v skladu s členom 16. Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) prizadevajo upoštevati te smernice in priporočila. Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 10 do 15 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda.

4.  Organ bo omogočil, da bodo najboljše prakse, ki se lahko opredelijo iz teh medsebojnih strokovnih pregledov, javno dostopne. Poleg tega so lahko vsi ostali rezultati medsebojnih strokovnih pregledov javno objavljeni, če na to pristane pristojni organ, ki se ga pregleduje.

Člen 31

Naloga usklajevanja

Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

Člen 32

Ocena razvoja na trgu

1.  Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi gospodarsko analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.

2.  Organ v sodelovanju z ESRB začne in usklajuje ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo finančnih institucij na neugoden razvoj na trgu. V ta namen za uporabo v pristojnih organih razvija:

3.  Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 vsaj enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti.

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4.  Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.

Člen 33

Mednarodni odnosi

1.  Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

2.  Organ pomaga pri pripravi odločitev o enakovrednosti v zvezi z nadzornimi ureditvami v tretjih državah v skladu z akti iz člena 1(2).

3.  V poročilu iz člena 43(5) Organ navede upravne dogovore, o katerih se dogovori z mednarodnimi organizacijami ali upravami v tretjih državah, in ponujeno pomoč pri pripravi odločitev o enakovrednosti.

Člen 34

Druge naloge

1.  Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.  V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 92/49/EGS in direktiv 2002/83 in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z Direktivo 2007/44/ES, in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 15b(1)(e) Direktive 92/49/EGS, člena 15b(1)(e) Direktive 2002/83/ES in člena 19a(1)(e) Direktive 2005/68/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z Direktivo 2007/44/ES. Člen 35 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

Člen 35

Zbiranje informacij

1.  Pristojni organi držav članic Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna v povezavi z naravo teh nalog.

2.  Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3.  Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70.

4.  Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in razširila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.

5.  Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ki ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.

6.  Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na zadevne finančne institucije. V utemeljeni zahtevi se pojasni, zakaj so informacije o zadevnih posameznih finančnih institucijah potrebne.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

7.  Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 36

Odnos z ESRB

1.  Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

2.  Organ ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo ESRB, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Organ, v sodelovanju z ESRB, vzpostavi primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti informacij v povezavi s posameznimi finančnimi institucijami.

3.  Organ v skladu z odstavkoma 4 in 5 zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje opozoril in priporočil ESRB iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010.

4.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, takoj skliče sejo odbora nadzornikov in oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi priporočila, ESRB in Svetu sporoči razloge za tako odločitev.

5.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, naslovljenega na pristojni nacionalni nadzorni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Pristojni organ ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov, ko v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 obvesti Svet in ESRB.

6.  Organ pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe, čim bolj upošteva opozorila in priporočila ESRB.

Člen 37

Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade

1.  Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (v nadaljnjem besedilu: interesni skupini). Z interesnima skupinama se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, ki ne zadeva posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe sprejeti nujno in ni mogoče opraviti posvetovanj, se o tem čim prej obvestita interesni skupini.

Interesni skupini se sestaneta vsaj štirikrat letno. Lahko skupaj razpravljata o področjih v skupnem interesu in se medsebojno obveščata o drugih obravnavanih vprašanjih.

Člani ene interesne skupine so lahko tudi člani druge interesne skupine.

2.  Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovega osebja, potrošnike, uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine zastopa zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalne posrednike, pri čemer trije izmed njih zastopajo vzajemne zavarovalnice in pozavarovalnice.

3.  Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, ter predstavnike osebja, upravičencev, MSP in ustreznih strokovnih združenj. Najmanj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov skupine zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.

4.  Člane interesnih skupin na podlagi predlogov ustreznih zainteresiranih strani imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije.

5.  Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesnih skupin so imenovani za obdobje dveh let in pol, po katerem se organizira nov izbirni postopek.

Člani interesnih skupin so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

6.  Interesni skupini lahko izdajata mnenja in nasvete za organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter členih 29, 30 in 32.

7.  Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

8.  Organ javno objavi mnenja in nasvete interesnih skupin ter rezultate posvetovanj s tema skupinama.

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1.  Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

2.  Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.

Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

3.  Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

4.  Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

5.  Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Člen 39

Postopki odločanja

1.  Organ pred sprejetjem odločitev iz te uredbe obvesti katerega koli imenovanega naslovnika o nameravanem sprejetju odločitev in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upošteva nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. To se smiselno uporablja za priporočila iz člena 17(3).

2.  V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

3.  Naslovniki odločitev Organa so obveščeni o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

4.  Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev v ustreznih časovnih presledkih pregleduje.

5.  Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, so javno objavljene, pri čemer sta navedeni identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenim interesom finančnih institucij glede varovanja poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

ODDELEK 1

Odbor nadzornikov

Člen 40

Sestava

1.  Odbor nadzornikov sestavljajo:

2.  Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesnima skupinama.

3.  Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

4.  V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku. Če točka za razpravo v odboru nadzornikov ne sodi v pristojnost nacionalnega organa, ki ga predstavlja član iz točke (b) odstavka 1, lahko ta član kljub temu pripelje predstavnika iz ustreznega nacionalnega organa, ki nima glasovalne pravice.

5.  Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 41

Notranji odbori in skupine

1.  Odbor nadzornikov lahko ustanavlja notranje odbore ali skupine za posebne naloge, dodeljene odboru nadzornikov, ter zagotovi prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločanja na notranje odbore ali skupine, upravni odbor ali predsednika.

2.  Za namene člena 19 odbor nadzornikov skliče neodvisno skupino za lažje nepristransko reševanje sporov, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, ki nista predstavnika pristojnih organov, vpletenih v spor, ter v sporu nimata nikakršnega interesa in z zadevnimi pristojnimi organi nimata neposredne povezave.

3.  V skladu s členom 19(2) skupina predlaga odločitev, ki jo dokončno sprejme odbor nadzornikov v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 44(1).

4.  Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za skupino iz odstavka 2.

Člen 42

Neodvisnost

Predsednik odbora nadzornikov in njegovi člani z glasovalno pravico pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 43

Naloge

1.  Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II.

2.  Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila in odločitve ter izdaja nasvete iz poglavja II.

3.  Odbor nadzornikov imenuje predsednika.

4.  Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

5.  Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

6.  Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

7.  Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

8.  Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem ter ju lahko odstavi s položaja v skladu s členom 48(5) oziroma členom 51(5).

Člen 44

Odločanje

1.  Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti, opredeljenimi v členih 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Ob upoštevanju odločitev v skladu s členom 19(3) v zvezi z odločitvami, ki jih sprejme nadzornik skupine, se lahko odločitev, ki jo predlaga skupina, šteje za sprejeto, če jo odobri navadna večina, razen če jo zavrnejo člani, ki predstavljajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Za vse druge odločitve v skladu s členom 19(3) se odločitev, ki jo predlaga skupina, sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov. V sak član ima en glas.

2.  Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3.  Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

4.  V poslovniku je natančno določena ureditev glasovanja, vključno s pravili glede sklepčnosti, če je to ustrezno. Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, razen predsednika in izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

ODDELEK 2

Upravni odbor

Člen 45

Sestava

1.  Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest drugih članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

2.  Odločitve upravnega odbora se sprejemajo na podlagi večine prisotnih članov. Vsak član ima en glas.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice.

Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

Upravni odbor sprejme in javno objavi svoj poslovnik.

3.  Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi.

Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Upravni odbor se srečuje vsaj petkrat letno.

4.  Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

Člen 46

Neodvisnost

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

Člen 47

Naloge

1.  Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3.  Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

4.  Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

5.  Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6.  Upravni odbor na podlagi osnutka poročila iz člena 53(7) odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, kot tudi o nalogah predsednika.

7.  Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

8.  Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5).

ODDELEK 3

Predsednik

Člen 48

Imenovanje in naloge

1.  Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov ter vodi seje odbora nadzornikov in upravnega odbora.

2.  Predsednika z odprtim izbirnim postopkom imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in pravno ureditev.

Evropski parlament lahko, potem ko je zaslišal kandidata, ki ga je izbral odbor nadzornikov, nasprotuje imenovanju izbrane osebe, vendar preden ta prevzeme dolžnosti in največ en mesec potem, ko ga je izbral odbor nadzornikov.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi namestnika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Namestnik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

3.  Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4.  V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

Odbor nadzornikov lahko na podlagi vrednotenja in odvisno od potrditve Evropskega parlamenta enkrat podaljša mandat predsednika.

5.  Predsednika lahko s položaja odstavi le Evropski parlament v skladu z odločitvijo odbora nadzornikov.

Predsednik ne more omejevati odbora nadzornikov pri razpravah v zvezi z njim, zlasti o potrebi po njegovi razrešitvi, in ni vključen v razprave v zvezi s takim vprašanjem.

Člen 49

Neodvisnost

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 50

Poročilo

1.  Evropski parlament in Svet lahko predsednika ali njegovega namestnika povabita, da poda izjavo, in sicer ob popolnem spoštovanju njegove neodvisnosti. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

2.  Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 1, predloži pisno poročilo o glavnih dejavnostih Organa.

3.  Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno.

ODDELEK 4

Izvršni direktor

Člen 51

Imenovanje

1.  Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

2.  Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom in po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

3.  Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4.  V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5.  Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Člen 52

Neodvisnost

Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 53

Naloge

1.  Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2.  Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3.  Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

4.  Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

5.  Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

6.  Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

7.  Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8.  Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov

Člen 54

Ustanovitev

1.  Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

2.  Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost z evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:

3.  Skupni odbor ima osebje, ki ga dodelijo ESA, ki deluje kot sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

4.  Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Člen 55

Sestava

1.  Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

2.  Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3.  Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je podpredsednik ESRB.

4.  Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na dva meseca.

Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) po potrebi sprejema dokumente iz členov 10 do 15, 17, 18 ali 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih aktov Unije iz člena 1(2), ki tudi spada na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.  Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

2.  Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.  Pododbor med svojimi člani izbere predsednika, ki je tudi član Skupnega odbora.

4.  Skupni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore.

ODDELEK 2

Odbor za pritožbe

Člen 58

Sestava in delovanje

1.  Odbor za pritožbe je skupno telo ESA.

2.  Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem ter strokovnimi in nadzornimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, pri čemer ni vključeno osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti izvajanja pooblastil Organa.

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

3.  Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Drugi člani so imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 in Uredbo (EU) št. 1095/2010.

4.  Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

5.  Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.

6.  Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Če odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, spada v področje uporabe te uredbe, večina, potrebna za sprejem odločitve, vključuje vsaj enega od dveh članov odbora za pritožbe, ki ju je imenoval Organ.

7.  Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

8.  ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člen 59

Neodvisnost in nepristranskost

1.  Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

2.  Člani odbora za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

3.  Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

4.  Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

5.  Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik. Če je tudi namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

6.  Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 60

Pritožbe

1.  Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2.  Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v dveh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v dveh mesecih po tem, ko je bila vložena.

3.  Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4.  Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim lastnim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

5.  Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali pa primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo zavezuje odločitev odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

6.  Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7.  Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1.  V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitve, ki jih je sprejel odbor za pritožbe ali Organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

2.  Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3.  Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4.  Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 62

Proračun Organa

1.  Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 50 ) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

2.  Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3.  Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4.  Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Člen 63

Priprava proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto do 15. februarja pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov za naslednje proračunsko leto ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov na podlagi tega predhodnega predloga, ki ga pripravi izvršni direktor in odobri upravni odbor, vsako leto pripravi oceno prihodkov in odhodkov Organa za naslednje proračunsko leto. Odbor nadzornikov to oceno skupaj z osnutkom kadrovskega načrta Komisiji posreduje do 31. marca. Pred sprejetjem ocene osnutek, ki ga pripravi izvršni direktor, potrdi upravni odbor.

2.  Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu (oba skupaj v nadaljnjem besedilu: proračunski organ).

3.  Komisija na podlagi teh ocen v predlog proračuna Evropske unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun Evropske unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

4.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Organu.

5.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

6.  Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij. Upravni odbor o svojih namenih obvesti Komisijo. Če namerava katera od vej proračunskega organa izdati mnenje, o svoji nameri v dveh tednih po prejemu informacij o projektu obvesti Organ. Če ni odgovora, lahko Organ nadaljuje načrtovano dejavnost.

7.  V prvem letu delovanja Organa, ki se konča 31. decembra 2011, financiranje Organa s strani Unije ureja sporazum proračunskega organa, kakor je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Člen 64

Izvajanje in nadzor proračuna

1.  Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Organa.

2.  Računovodja Organa do 1. marca po vsakem zaključenem proračunskem letu računovodji Komisije in Računskemu sodišču posreduje začasne zaključne račune skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Finančne uredbe.

3.  Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih Organa v skladu s členom 129 Finančne uredbe izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi zaključne račune Organa in jih predloži upravnemu odboru za pridobitev njegovega mnenja.

4.  Upravni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Organa.

5.  Izvršni direktor te zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega odbora do 1. julija po zaključenem proračunskem letu posreduje članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

6.  Zaključni računi se objavijo.

7.  Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

8.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 146(3) Finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

9.  Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico za izvrševanje proračuna, vključno s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije in pristojnih organov za proračunsko leto N.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila, razen v primeru, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije, ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 51 ).

Člen 66

Ukrepi proti goljufijam

1.  Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez kakršnih koli omejitev za Organ uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2.  Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

3.  Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 67

Privilegiji in imunitete

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Člen 68

Osebje

1.  Za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2.  Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

3.  Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo Kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

4.  Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Člen 69

Odgovornost Organa

1.  Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

2.  Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Člen 70

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

1.  Za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora, izvršnega direktorja in zaposlene v Organu, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Zanje se uporablja člen 16 Kadrovskih predpisov.

V skladu s Kadrovskimi predpisi osebje po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Države članice, institucije ali organi Unije ali kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane osebja Organa pri izvrševanju njihovih nalog.

2.  Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih finančnih institucij.

Poleg tega obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

3.  Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.  Organ uporablja Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika ( 52 ).

Člen 71

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Direktive 95/46/ES ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

Člen 72

Dostop do dokumentov

1.  Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.  Upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.  Odločitve, ki jih Organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

Člen 73

Ureditev glede jezika

1.  Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 53 ).

2.  Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

3.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 74

Sporazum o sedežu

Potrebne ureditve glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav

1.  V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

2.  Organ lahko sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

3.  V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Pripravljalni ukrepi

1.  CEIOPS v času od začetka veljavnosti te uredbe in do ustanovitve Organa tesno sodeluje s Komisijo pri pripravi na zamenjavo CEIOPS z Organom.

2.  Po ustanovitvi Organa je Komisija odgovorna za upravno ureditev in začetno upravno delovanje Organa, dokler ta ne imenuje izvršnega direktorja.

Zato lahko Komisija do takrat, ko izvršni direktor prevzame svoje dolžnosti na podlagi imenovanja v odboru nadzornikov v skladu s členom 51, začasno določi uradnika za izpolnjevanje funkcij izvršnih direktorjev. To obdobje je omejeno na čas, ki je potreben za imenovanje izvršnega direktorja Organa.

Začasni izvršni direktor lahko odobri vsa plačila, ki se krijejo s sredstvi iz proračuna Organa, ko jih potrdi tudi upravni odbor, ter lahko sklepa pogodbe, vključno s kadrovskimi pogodbami po sprejetju kadrovskega načrta Organa.

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v pristojnosti odbora nadzornikov in upravnega odbora.

4.  Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže stanje v zvezi s svojimi zaključnimi sredstvi in obveznostmi na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.

Člen 77

Prehodne določbe o osebju

1.  Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CEIOPS ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

2.  Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CEBS ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

3.  Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

4.  Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Člen 78

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 79

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEIOPS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Člen 80

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/79/ES o ustanovitvi CEIOPS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 81

Pregled

1.  Komisija do 2. januarja 2014 in vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

2.  Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

3.  Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju stanja na trgu pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu naložiti dodatne odgovornosti za nadzor na tem področju.

4.  Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 82

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Organ se ustanovi 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

( 1 ) UL C 13, 20.1.2010, str. 1.

( 2 ) Mnenje z dne 22. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

( 3 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. septembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2010.

( 4 ) UL C 40, 7.2.2001, str. 453.

( 5 ) UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

( 6 ) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 392.

( 7 ) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.

( 8 ) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 48.

( 9 ) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 214.

( 10 ) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 292.

( 11 ) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

( 12 ) UL L 25, 29.1.2009, str. 23.

( 13 ) UL L 25, 29.1.2009, str. 28.

( 14 ) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

( 15 ) Poročila Sodišča 2006, stran I-03771, odstavek 44.

( 16 ) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

( 17 ) UL L 9, 15.1.2003, str. 3.

( 18 ) UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

( 19 ) UL L 35, 11.2.2003, str. 1.

( 20 ) UL 56, 4.4.1964, str. 878.

( 21 ) UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

( 22 ) UL L 228, 16.8.1973, str. 20.

( 23 ) UL L 189, 13.7.1976, str. 13.

( 24 ) UL L 151, 7.6.1978, str. 25.

( 25 ) UL L 339, 27.12.1984, str. 21.

( 26 ) UL L 185, 4.7.1987, str. 77.

( 27 ) UL L 172, 4.7.1988, str. 1.

( 28 ) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.

( 29 ) UL L 330, 5.12.1998, str. 1.

( 30 ) UL L 110, 20.4.2001, str. 28.

( 31 ) UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

( 32 ) UL L 323, 9.12.2005, str. 1.

( 33 ) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

( 34 ) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

( 35 ) UL L 135, 31.5.1994, str. 5.

( 36 ) UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

( 37 ) Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

( 38 ) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

( 39 ) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

( 40 ) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

( 41 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

( 42 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

( 43 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

( 44 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 45 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 46 ) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

( 47 ) UL L 253, 25.9.2009, str. 8.

( 48 ) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

( 49 ) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

( 50 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

( 51 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

( 52 ) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

( 53 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385.