This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009R1254-20161221
Commission Regulation (EU) No 1254/2009 of 18 December 2009 setting criteria to allow Member States to derogate from the common basic standards on civil aviation security and to adopt alternative security measures (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (Besedilo velja za EGP)
02009R1254 — SL — 21.12.2016 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe (UL L 338 19.12.2009, str. 17) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 326 |
7 |
1.12.2016 |
||
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2009
z dne 18. decembra 2009
o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Države članice lahko odstopajo od skupnih osnovnih standardov iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 in sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite na podlagi ocene tveganja, ki jo odobri ustrezni organ, na letališčih ali razmejenih območjih letališč, kjer je promet omejen na eno ali več naslednjih kategorij:
1. zrakoplove z največjo vzletno težo 15 000 kg;
2. helikopterje;
3. državniške lete, vojaške lete in lete za kazenski pregon;
4. lete za gašenje ognja;
5. lete za zdravstvene storitve, nujne primere ali reševanje;
6. lete za namene raziskav in razvoja;
7. lete za dela v zraku;
8. lete za humanitarno pomoč;
9. lete, ki jih opravijo letalski prevozniki, izdelovalci zrakoplovov ali podjetja za vzdrževanje, ki ne prevažajo potnikov ali prtljage, niti ne tovora ali pošte;
10. lete z zrakoplovom z največjo vzletno težo manj kot 45 500 kilogramov, ki ga ima podjetje v lasti za prevoz lastnega zaposlenega osebja in potnikov, ki ne plačajo vozovnice, ter blaga kot pomoč pri vodenju poslovanja podjetja;
11. lete z zrakoplovom z največjo vzletno težo manj kot 45 500 kilogramov, ki jih ima podjetje v celoti v zakupu ali najemu od letalskega operaterja, s katerim ima pisno pogodbo za prevoz lastnega zaposlenega osebja in potnikov, ki ne plačajo vozovnice, ter blaga kot pomoč pri vodenju poslovanja podjetja;
12. lete z zrakoplovom z največjo vzletno težo manj kot 45 500 kilogramov za prevoz lastnika zrakoplova, potnikov, ki ne plačajo vozovnice, ter blaga.
Pri letih iz točk 10, 11 in 12, pri katerih največja vzletna teža je 45 500 kilogramov ali več, lahko ustrezni organ izjemoma in na podlagi ocene tveganja za vsak posamezni primer odobri odstopanje od omejitve teže iz teh kategorij. Države članice, ki sprejemajo take lete z največjo vzletno težo 45 500 kilogramov ali več, lahko zahtevajo predhodno obvestilo, v katerem je lahko tudi kopija opravljene ocene tveganja, ali kot pogoj postavijo svojo predhodno odobritev. Zahtevek za predhodno obvestilo ali odobritev se poda pisno vsem drugim državam članicam.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od datuma, določenega v pravilih za izvajanje, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008, vendar najpozneje od 29. aprila 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.