EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02009R0663-20101230
Regulation (EC) No 663/2009 of the European Parliament and of the Council of 13 July 2009 establishing a programme to aid economic recovery by granting Community financial assistance to projects in the field of energy
Consolidated text: Uredba (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom
Uredba (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom
2009R0663 — SL — 30.12.2010 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 663/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 (UL L 200, 31.7.2009, p.31) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
UREDBA (EU) št. 1233/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. decembra 2010 |
L 346 |
5 |
30.12.2010 |
|
UREDBA (ES) št. 663/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 13. julija 2009
o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 156 in 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Evropsko gospodarstvo se spopada z močnim nazadovanjem zaradi finančne krize. Potrebna so izjemna in takojšnja prizadevanja za odziv na resne gospodarske razmere brez primere. Za obnovitev zaupanja med akterji na trgu je treba nemudoma dokončno oblikovati ukrepe z vplivom na gospodarstvo. |
|
(2) |
Hkrati je jasno, da sta dolgoročna konkurenčnost in trajnost evropskega gospodarstva odvisni od njegovega preoblikovanja, da se bo lahko odzvalo na zahteve po zanesljivi oskrbi z energijo in potrebo po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Takšen sklep dodatno utrjuje čedalje večja zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe s plinom. |
|
(3) |
Zato je Evropski svet 11. in 12. decembra 2008 v svojih sklepih potrdil Evropski načrt za oživitev gospodarstva (Načrt za oživitev gospodarstva), ki ga je Komisija predstavila dne 26. novembra 2008 in ki določa način usklajevanja politik med državami članicami in Evropsko unijo ter daje nove spodbude evropskemu gospodarstvu, in sicer takšne, ki so usmerjene v dolgoročne cilje Skupnosti. |
|
(4) |
Pomemben del načrta za oživitev gospodarstva je predlog za povečanje porabe v določenih strateških sektorjih, s čimer bi se odzvali na pomanjkanje zaupanja med vlagatelji in pomagali najti način za okrepitev gospodarstva v prihodnosti. Evropski svet je Komisijo pozval, naj predloži seznam konkretnih projektov za okrepitev naložb, in sicer predvsem v razvoj infrastrukturnih projektov, pri čemer naj upošteva ustrezno geografsko ravnovesje. |
|
(5) |
Za učinkovitost načrta za oživitev gospodarstva je bistveno financirati ukrepe, s katerimi bi se hitro odzvali tako na gospodarsko krizo kot tudi na pereče potrebe Skupnosti po energiji. Vendar pa posebni program, ustanovljen s to uredbo, nikakor ne bi smel določati precedensa za stopnje sofinanciranja v prihodnje na področju infrastrukturnih naložb. |
|
(6) |
Da bi bil vpliv dovolj velik in oprijemljiv, bi morali biti navedeni ukrepi osredotočeni le v nekaj posebnih sektorjev, v katerih bi ukrep občutno prispeval k ciljema zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov; so zasnovani obsežni in zreli projekti, ki lahko učinkovito in uspešno izkoristijo visoke zneske finančne pomoči in pritegnejo precejšnje naložbe iz drugih virov, vključno iz Evropske investicijske banke; ter bi lahko ukrep na evropski ravni prinesel dodatno vrednost. Sektorji plinske in električne infrastrukture, energije iz vetrnih elektrarn na morju ter zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida izpolnjujejo ta merila. Izbira teh sektorjev kaže na posebne okoliščine načrta za oživitev gospodarstva in ne bi smela postavljati pod vprašaj velikega pomena energetske učinkovitosti in spodbujanja energije iz obnovljivih virov energije, kar je bilo obravnavano v načrtu za oživitev gospodarstva. |
|
(7) |
Če ne bi bilo mogoče nameniti vseh sredstev do konca leta 2010 je Komisija izjavila, da namerava pri poročanju o izvajanju te uredbe leta 2010 po potrebi predlagati ukrepe, ki bodo omogočili financiranje projektov v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva, kot so projekti na področjih energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov. |
|
(8) |
V sektorju plinske in električne infrastrukture so se nekateri izzivi pojavili v zadnjih letih. Zadnji plinski krizi (pozimi leta 2006 in 2009) in višanje cen nafte do sredine leta 2008 so pokazali, kako ranljiva je Evropa. Domači viri energije, zemeljski plin in nafta, se manjšajo do tega obsega, da je Evropa čedalje bolj odvisna od uvoza energije. Zato bo energetska infrastruktura ključnega pomena. |
|
(9) |
Vendar pa današnja gospodarska in finančna kriza vplivata na izvajanje projektov energetske infrastrukture. Pri nekaterih pomembnih projektih, vključno s projekti, ki so v interesu Skupnosti, bodo nastale večje zamude pri izvajanju zaradi pomanjkanja sredstev. Potrebno je torej takojšnje ukrepanje za pomoč pri naložbah v energetsko infrastrukturo. Glede na to, da je treba v načrtovanje in izvajanje takšnih projektov vložiti veliko časa, je pomembno, da Skupnost takoj začne vlagati v takšno infrastrukturo, da bi pospešila razvoj projektov, ki so zlasti pomembni za zanesljivost oskrbe z energijo v Skupnosti. To bo ključno pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo v Skupnosti po konkurenčnih cenah, ko bo gospodarstvo spet začelo rasti in se bo svetovno povpraševanje po energiji povečalo. |
|
(10) |
Med energetskimi infrastrukturnimi projekti je treba izbrati tiste, ki so pomembni za delovanje notranjega energetskega trga in zanesljivost oskrbe z energijo ter lahko prispevajo k oživitvi gospodarstva. |
|
(11) |
Zlasti glede zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter pridobivanja vetrne energije na morju bi morala biti osnova te uredbe Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki ga je predstavila Komisija in je pozval k skupnemu in strateškemu načrtovanju prizadevanj na področju energetskih raziskav in inovacij v skladu s cilji energetske politike EU ter k obvezi po vzpostavitvi šestih evropskih industrijskih pobud. Evropski svet je 16. oktobra 2008 v svojih sklepih pozval Komisijo k občutno pospešenemu izvajanja Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo. S programom se začenja financiranje projektov zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter vetrnih elektrarn na morju, in sicer ne glede na prihodnjo vzpostavitev šestih industrijskih pobud za predstavitvene projekte na področju energije, kot so opisani v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo. |
|
(12) |
Da bi ukrepi imeli takojšen učinek na gospodarsko krizo, je bistveno, da ta uredba vključuje seznam projektov, ki lahko prejmejo takojšnjo finančno pomoč, pod pogojem, da so skladni z merili za zagotovitev učinkovitosti in uspešnosti in ob upoštevanju zgornje meje, določene s finančnim okvirom. |
|
(13) |
Pri projektih plinske in električne infrastrukture bi moral biti seznam sestavljen glede na njihov prispevek k ciljem zanesljivosti in povečanje raznolikosti oskrbe, kot so določeni v Drugem strateškem pregledu energetske politike z dne 13. novembra 2008 in kot sta jih potrdila Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 3. februarja 2009 in Svet v svojih sklepih z dne 19. februarja 2009. Izbira projekta bi morala biti odvisna od tega, ali se z njim izvajajo prednostne naloge, ki so opredeljene v navedenem pregledu, ali so dovolj zreli ter ali prispevajo k zanesljivosti in povečanju raznolikosti virov energije ter oskrbe z njo; optimizaciji zmogljivosti omrežja in povezovanju notranjega energetskega trga, zlasti v zvezi s čezmejnimi odseki; razvoju omrežja, da bi se okrepilo ekonomsko in socialno povezovanje z zmanjševanjem osamitve regij ali otokov z najbolj omejenimi možnostmi v Skupnosti; priključitvi na obnovljive vire energije; varnosti, zanesljivosti in medsebojni operativnosti med seboj povezanih omrežij; ter solidarnosti med državami članicami. Za izvajanje teh projektov je potrebno sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, ki lahko pospešijo upravne postopke in postopke odobritve. Brez te pospešitve postopkov mnogih projektov ne bo mogoče podpreti v zastavljenem roku. |
|
(14) |
Od projektov pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju bi morali biti na seznam uvrščeni tisti, za katere na podlagi informacij, pridobljenih od zainteresiranih strani v okviru evropske tehnološke platforme za vetrno energijo ter od industrijskih in drugih virov, lahko velja, da so odobreni in pripravljeni za izvajanje; so inovativni in hkrati temeljijo na uveljavljenih konceptih; je mogoče s finančno spodbudo pospešiti njihovo izvajanje; imajo čezmejni pomen; so velikega obsega; in je zanje mogoče dokazati, da se bodo rezultati tehnološkega napredka učinkovito širili naprej v skladu s cilji in strukturami, potrjenimi v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo. Finančno podporo bi bilo treba dodeliti tistim projektom, ki lahko znatno napredujejo v letih 2009 in 2010. |
|
(15) |
V primeru zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida bi moral biti seznam sestavljen predvsem na podlagi informacij, pridobljenih od zainteresiranih strani v okviru foruma za fosilna goriva, tehnološke platforme za elektrarne na fosilna goriva brez emisij in drugih virov. Finančno podporo bi bilo treba dodeliti tistim projektom, ki lahko znatno napredujejo v letih 2009 in 2010. Pripravljenost projektov bi se morala oceniti glede na to, ali je zasnova za industrijski objekt ali napravo zrela in izvedljiva, vključno s komponento zajemanja ogljikovega dioksida; ali je koncept transporta in shranjevanja CO2 je zrel in izvedljiv; in obstaja jasna zaveza s strani lokalnih organov, da so pripravljeni podpreti projekt. Pri projektih bi bilo treba tudi dokazati učinkovitost širjenja rezultatov tehnološkega napredka in da se bo z njimi pospeševalo uresničevanje ciljev iz Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo. |
|
(16) |
Med upravičenimi predlogi bo potrebno izbrati. Ta izbor bi moral med drugim zagotoviti, da v vsaki državi članici prejema podporo največ en projekt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, da se omogoči proučitev širokega spektra pogojev geološkega skladiščenja in podpre cilj spodbujanja oživitve gospodarstva v Evropi. |
|
(17) |
Financiranje Skupnosti ne bi smelo neupravičeno izkrivljati konkurence ali ovirati delovanja notranjega trga, zlasti glede pravil o dostopu tretjih strani in morebitnih izjem glede dostopa tretjih strani. Pri dodatnih nacionalnih sredstvih poleg tistih, ki jih dodeli Skupnosti, bi bilo treba upoštevati pravila o državni pomoči. Ne glede na njeno obliko bi morala biti finančna pomoč Skupnosti dodeljena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 3 ) (Finančna uredba), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 4 ), razen v primerih, ko določbe te uredbe izrecno odstopajo od navedenih pravil. |
|
(18) |
Zaradi nujnosti hitrega odziva na gospodarsko krizo in perečih potreb Skupnosti po energiji so v tej uredbi že podrobne določbe o finančnih načinih pomoči, vključno s seznamom upravičenih projektov. Poleg tega bi bilo zaradi nujno potrebnih spodbud treba vse pravne zaveze o izvajanju proračunskih obveznosti za leti 2009 in 2010 sprejeti pred koncem leta 2010. |
|
(19) |
Pri izvajanju ukrepov, financiranih s to uredbo, bi bilo treba zaščititi finančne interese Skupnosti, in sicer z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, podkupovanja in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ( 5 ), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi ( 6 ) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 7 ). |
|
(20) |
Ob upoštevanju narave vprašanj iz podprogramov bi morali Komisiji pomagati različni odbori za izbiro predlogov, izbranih za financiranje in določitev zneska financiranja, ki se ga odobri v skladu z vsakim podprogramom. |
|
(21) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 8 ). |
|
(22) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer podpreti oživitve gospodarstva v Skupnosti, se odzvati na zahteve po zanesljivi oskrbi z energijo in zmanjšati emisije toplogrednih plinov s povečanjem porabe v določenih strateških sektorjih, in jih je torej zaradi področja uporabe te uredbe ter značilnosti sektorjev in izbranih projektov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. |
|
(23) |
Zaradi nujnosti obravnave gospodarske krize in zaradi perečih potreb Skupnosti po energiji bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba vzpostavlja finančni instrument z naslovom Evropski energetski program za oživitev (EEPO) za razvoj energetskih projektov v Skupnosti, ki z zagotovitvijo finančne spodbude prispeva h gospodarski oživitvi, zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Ta uredba vzpostavlja podprograme za pospešitev teh ciljev na naslednjih področjih:
(a) plinska in električna infrastruktura;
(b) energija iz vetrnih elektrarn na morju; ter
(c) zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida.
Ta uredba določa projekte za financiranje v okviru vsakega podprograma in merila za določanje in izvajanje ukrepov za uresničevanje teh projektov.
Ta uredba omogoča oblikovanje finančnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrument) v podporo pobudam za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida“ pomeni zajemanje ogljikovega dioksida (CO2) iz industrijskih objektov in naprav, transport do območja shranjevanja ter vbrizgavanje v ustrezno podzemno geološko formacijo z namenom trajnega shranjevanja;
(b) „upravičeni stroški“ imajo isti pomen kot v Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002;
(c) „plinska in električna infrastruktura“ pomeni:
(i) vse visokonapetostne daljnovode, razen tistih v distribucijskih omrežjih, in podmorske povezave, če se ta infrastruktura uporablja za med-regionalni ali mednarodni prenos ali povezavo;
(ii) visokotlačne plinovode, razen plinovodov v distribucijskih omrežjih;
(iii) podzemna skladišča, povezana z visokotlačnimi plinovodi iz točke (ii);
(iv) sprejemanje, shranjevanje in obrate za ponovno uplinjanje zemeljskega tekočega plina (NTP); ter
(v) vso opremo ali objekte in naprave, ki so bistveni za pravilno delovanje infrastrukture iz točk (i), (ii), (iii) ali (iv), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in krmiljenja;
(d) „del projekta“ pomeni katero koli dejavnost, ki je finančno, tehnično ali časovno neodvisna in ki prispeva k dokončanju projekta;
(e) „naložbena faza“ pomeni fazo projekta, med katero poteka gradnja in nastanejo kapitalski stroški;
(f) „energija iz vetrnih elektrarn na morju“ pomeni električno energijo, ki jo proizvajajo vetrne turbine, ki so postavljene na morju, bodisi v bližini obale ali daleč od nje;
(g) „faza načrtovanja“ pomeni fazo projekta pred naložbeno fazo, med katero se pripravi načrt izvajanja projekta, ki vključuje, kjer je to ustrezno, oceno izvedljivosti, pripravljalno in tehnično študijo, pridobitev dovoljenj in pooblastil ter nastalih kapitalskih stroškov.
Člen 3
Proračun
1. Finančni okvir za izvajanje EEPO za leti 2009 in 2010 je 3 980 000 000 EUR, ki se dodelijo za:
(a) projekte plinske in električne infrastrukture: 2 365 000 000 EUR;
(b) projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju: 565 000 000 EUR;
(c) projekte za zajemanje in skladiščenje CO2: 1 050 000 000 EUR.
2. Posamezne pravne zaveze v skladu s poglavjem II za izvedbo proračunskih obveznosti za leti 2009 in 2010 se sprejmejo do 31. decembra 2010. Posamezne pravne zaveze v skladu s poglavjem IIa se sprejmejo do 31. marca 2011.
3. Finančni posredniki, opisani v Prilogi II, si prizadevajo za razdelitev vseh razpoložljivih sredstev, ki jih Unija namenja instrumentu za programe naložb in tehnični pomoči projektom za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, do 31. marca 2014. Po tem datumu se sredstva, ki jih Unija namenja instrumentu, ne dodeljujejo več. Vsa sredstva Unije, ki jih finančni posredniki do 31. marca 2014 niso dodelili, se vrnejo v splošni proračun Unije. Sredstva Unije, ki so bila dodeljena programom naložb, so lahko naložena za določeno obdobje, ki traja najpozneje do 31. marca 2034. Unija ima pravico do donosa za svoje naložbe v instrument za obdobje trajanja instrumenta sorazmerno s svojim vložkom v instrument in skladno s svojimi delničarskimi pravicami.
POGLAVJE II
PODPROGRAMI
ODDELEK 1
Projekti plinske in električne infrastrukture
Člen 4
Cilji
Skupnost bo pospeševala projekte plinske in električne infrastrukture, ki imajo največjo dodano vrednost Skupnosti in ki prispevajo k naslednjim ciljem:
(a) zanesljivosti in povečanju raznolikosti virov energije, poti in zalog;
(b) optimizaciji zmogljivosti energetskega omrežja in povezovanju notranjega energetskega trga, zlasti v zvezi s čezmejnimi odseki;
(c) razvoju omrežja, da bi se okrepilo ekonomsko in socialno povezovanje z zmanjševanjem osamitve regij ali otokov z najbolj omejenimi možnostmi v Skupnosti;
(d) priključitvi na obnovljive vire energije in njihovi vključitvi; ter
(e) varnosti, zanesljivosti in medsebojni operativnosti med seboj povezanih energetskih omrežij, vključno, po potrebi, z možnostjo uporabe pretoka plina v različne smeri.
Člen 5
Prednostne naloge
EEPO služi nujni prilagoditvi in razvoju energetskih omrežij posebnega pomena za Skupnost v podporo delovanju notranjega energetskega trga in zlasti večji zmogljivosti za medsebojno povezovanje, zanesljivosti in raznolikosti oskrbe ter preseganju okoljskih, tehničnih in finančnih ovir. Posebna podpora Skupnosti je potrebna za intenzivnejši razvoj energetskih omrežij in pospeševanje njihove gradnje predvsem, kjer je raznolikost poti in virov zalog majhna.
Člen 6
Dodelitev finančne pomoči Skupnosti
1. Finančna pomoč v okviru EEPO (pomoč EEPO) za projekte plinske in električne infrastrukture se dodeli ukrepom, ki izvajajo projekte ali dele teh projektov iz dela A Priloge ter ki prispevajo k ciljem iz člena 4.
2. Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov, da se ugotovijo ukrepi iz odstavka 1 in oceni skladnost teh predlogov z merili upravičenosti iz člena 7 ter merili za izbiro in dodelitev iz člena 8.
3. Komisija obvesti upravičence o kateri koli pomoči EEPO za dodelitev.
Člen 7
Upravičenost
1. Predlogi so upravičeni do pomoči EEPO samo, če uresničujejo projekte iz dela A Priloge, ne presegajo največjega zneska tam določene pomoči EEPO in izpolnjujejo merila za izbiro in dodelitev iz člena 8.
2. Predloge lahko pošljejo:
(a) ena ali več držav članic, ki ukrepajo skupaj;
(b) s soglasjem vseh držav članic, ki jih zadevni projekt neposredno zadeva:
(i) eno ali več javnih ali zasebnih podjetij ali organov, ki ukrepajo skupaj;
(ii) ena ali več mednarodnih organizacij, ki ukrepajo skupaj; ali
(iii) skupno podjetje.
3. Predlogi, ki jih predložijo fizične osebe, niso upravičeni.
Člen 8
Merila za izbiro in dodelitev
1. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 6(2), Komisija uporabi naslednja merila izbire:
(a) utemeljenost in tehnična primernost pristopa;
(b) trdnost finančnega paketa za celotno naložbeno fazo ukrepa.
2. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 6(2), Komisija uporabi naslednja merila dodelitve:
(a) zrelost, kar pomeni, da je projekt v naložbeni fazi, v zvezi z njim pa bodo do konca leta 2010 nastali znatni kapitalski izdatki;
(b) v kolikšnem obsegu nezadosten dostop do virov financiranja zavira izvajanje ukrepov;
(c) v kolikšnem obsegu bo pomoč EEPO spodbujala javne in zasebne finance;
(d) socialno-ekonomski učinki;
(e) okoljski učinki;
(f) prispevek k trajnosti in medsebojni operativnosti energetskega omrežja ter optimizaciji njegovih zmogljivosti;
(g) prispevek k izboljšanju kakovosti, varnosti in zaščite storitve;
(h) prispevek k oblikovanju tesno povezanega energetskega trga.
Člen 9
Pogoji financiranja
1. Pomoč EEPO prispeva k izdatkom pri projektu, namenjenim za njegovo izvajanje, ki bremenijo upravičenca ali tretje strani, odgovorne za izvajanje projekta.
2. Pomoč EEPO ne presega 50 % upravičenih stroškov.
Člen 10
Instrumenti
1. Po razpisu za zbiranje predlogov iz člena 6(2) Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 26(2) izbere predloge, ki bodo dobili pomoč EEPO, in določi znesek te pomoči za dodelitev. Komisija natančno navede pogoje in metode za izvajanje predlogov.
2. Pomoč EEPO se dodeli na podlagi odločitev Komisije.
Člen 11
Finančna odgovornost držav članic
1. Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo izvajajo tehnično spremljanje in finančni nadzor projektov ter potrdijo znesek izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali dela projekta, in njihovo skladnost s to uredbo. Države članice lahko med pregledi na kraju samem zahtevajo sodelovanje Komisije.
2. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, in zlasti opišejo sisteme nadzora, upravljanja in spremljanja, ki so bili vzpostavljeni za zagotavljanje uspešnega dokončanja projektov.
ODDELEK 2
Projekti pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju
Člen 12
Dodelitev pomoči EEPO
1. Pomoč EEPO za projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju se dodeli po razpisu za zbiranje predlogov, omejenih na ukrepe za izvedbo projektov iz dela B Priloge.
2. Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov, da se ugotovijo ukrepi iz odstavka 1 in oceni skladnost teh predlogov z merili upravičenosti iz člena 13 ter merili za izbiro in dodelitev iz člena 14.
3. Komisija obvesti upravičence o kateri koli pomoči EEPO za dodelitev.
Člen 13
Upravičenost
1. Predlogi so upravičeni do pomoči EEPO samo, če izvajajo projekte iz dela B Priloge, ne presegajo največjega zneska tam določene pomoči EEPO ter izpolnjujejo merila za izbiro in dodelitev iz člena 14. Te projekte vodi komercialno podjetje.
2. Predloge lahko predloži eno ali več podjetij, ki ukrepajo skupaj.
3. Predlogi, ki jih predložijo fizične osebe, niso upravičeni.
Člen 14
Merila za izbiro in dodelitev
1. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 12(1), Komisija uporabi naslednja merila izbire:
(a) utemeljenost in tehnična primernost pristopa;
(b) trdnost finančnega paketa za celotno naložbeno fazo projekta.
2. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 12(1), Komisija uporabi naslednja merila dodelitve:
(a) zrelost, kar pomeni, da je projekt v naložbeni fazi, v zvezi z njim pa bodo do konca leta 2010 nastali znatni kapitalski izdatki;
(b) v kolikšnem obsegu nezadosten dostop do virov financiranja zavira izvajanje ukrepov;
(c) v kolikšnem obsegu projekt izboljšuje ali povečuje obseg objektov in naprav ter infrastruktur, ki so že v gradnji ali so v fazi načrtovanja;
(d) v kolikšnem obsegu projekt vključuje gradnjo objektov in naprav ter infrastruktur v polnem industrijskem obsegu in obravnava zlasti:
(i) uravnoteženje variabilnosti elektrike vetrnih elektrarn z dopolnilnimi sistemi;
(ii) obstoj sistemov skladiščenja na veliko;
(iii) upravljanje polj vetrnih elektrarn, ki tvorijo virtualne električne centrale (z močjo več kot 1 GW);
(iv) obstoj turbin, ki so postavljene dalj od obale ali globlje v morju (20 do 50 m), kot je običajni standard;
(v) nove zasnove podpornih delov; ali
(vi) procese za montažo, namestitev, delovanje ter opustitev in preizkušanje teh postopkov na projektih v naravni velikosti;
(e) inovativne značilnosti projekta in v kolikšnem obsegu bo prikazal izvajanje teh značilnosti;
(f) vpliv projekta in njegov prispevek k omrežju Skupnosti vetrnih elektrarn na morju vključno z reprodukcijskim potencialom;
(g) zavezanost upravičencev za razširjanje rezultatov tehnološkega napredka projekta pri drugih evropskih izvajalcih na način, ki je skladen z zakonodajo Skupnosti in zlasti s cilji in strukturami, začrtanimi v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo.
Člen 15
Pogoji financiranja
1. Pomoč EEPO prispeva h kritju izdatkov pri projektu, namenjenih za njegovo izvajanje.
2. Pomoč EEPO ne presega 50 % upravičenih stroškov.
Člen 16
Instrumenti
1. Po razpisu za zbiranje predlogov iz člena 12(1) Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 26(2) izbere predloge, ki bodo dobili pomoč EEPO, in določi znesek financiranja za dodelitev. Komisija natančno navede pogoje in metode za izvajanje predlogov.
2. Pomoč EEPO se dodeli na podlagi sporazumov o donacijah.
ODDELEK 3
Projekti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida
Člen 17
Dodelitev pomoči EEPO
1. Pomoč EEPO za projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida se dodeli ukrepom za izvedbo projektov, navedenih v delu C Priloge.
2. Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov, da se ugotovijo ukrepi iz odstavka 1 tega člena in oceni skladnost teh predlogov z merili upravičenosti iz člena 18 ter merili za izbiro in dodelitev iz člena 19.
3. Če več predlogov iz projektov, ki so v isti državi članici, izpolnjuje merila za upravičenost iz člena 18 in merila za izbiro iz člena 19(1), Komisija za pomoč EEPO med navedenimi predlogi izbere na podlagi meril za dodelitev iz člena 19(2) največ en predlog na državo članico.
4. Komisija obvesti upravičence o kateri koli pomoči EEPO za dodelitev.
Člen 18
Upravičenost
1. Predlogi so upravičeni do pomoči EEPO samo za izvajanje projektov iz dela C Priloge in če izpolnjujejo merila za izbiro in dodelitev iz člena 19 ter naslednje pogoje:
(a) v projektih je dokazano, da lahko zajemajo najmanj 80 % CO2 iz industrijskih objektov in naprav ter omogočajo transport in varno geološko shranjevanje CO2 pod zemljo;
(b) pri objektih in napravah za proizvodnjo elektrike se zajemanje CO2 dokaže pri objektu ali napravi, ki proizvede vsaj 250 MW elektrike ali doseže enakovreden učinek;
(c) odgovorni za projekt se z izjavo zavežejo, da bodo generična znanja, pridobljena v predstavitvenih obratih, dali na razpolago vsem podjetjem in Komisiji, da bodo prispevali k Evropskemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo.
2. Predloge predloži eno ali več podjetij, ki delujejo skupaj.
3. Predlogi, ki jih predložijo fizične osebe, niso upravičeni.
Člen 19
Merila za izbiro in dodelitev
1. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 17(2), Komisija uporabi naslednja merila izbire:
(a) utemeljenost in tehnična primernost pristopa;
(b) zrelost, kar pomeni, da je projekt v naložbeni fazi, kar zajema tudi raziskovanje in razvoj možnosti za shranjevanje, v zvezi z njim pa bodo do konca leta 2010 nastali znatni izdatki, povezani z naložbami;
(c) trdnost finančnega paketa za celotno naložbeno fazo projekta;
(d) identifikacija vseh potrebnih dovoljenj, potrebnih za gradnjo in delovanje projekta na predlaganem mestu (-ih) in obstoj strategije za zaščito teh dovoljenj.
2. Pri oceni predlogov, prejetih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov iz člena 17(2), Komisija uporabi naslednja merila za dodelitev:
(a) v kolikšnem obsegu nezadosten dostop do virov financiranja zavira izvajanje ukrepov;
(b) zahtevano financiranje na tono CO2, ki se zmanjša v prvih petih letih delovanja projekta;
(c) zapletenost projekta in raven inovacij celotnega obrata, vključno z drugimi spremljajočimi raziskovalnimi dejavnostmi, kot tudi zavezanost, ki jo izkažejo upravičenci za širjenje rezultatov tehnološkega napredka projekta drugim evropskim izvajalcem na način, ki je skladen z zakonodajo Skupnosti in zlasti s cilji in strukturami, začrtanimi v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo;
(d) utemeljenost in primernost načrta upravljanja v zvezi z znanstvenimi in tehničnimi informacijami in podatki, ki jih vsebuje, kot dokaz za ustrezno pripravljenost zasnove, da projekt začne delovati do 31. decembra 2015.
Člen 20
Pogoji financiranja
1. Pomoč EEPO prispeva samo h kritju izdatkov pri projektu, namenjenih za njegovo izvajanje, ki se nanašajo na zajemanje, transport in shranjevanje ogljikovega dioksida ob upoštevanju možnih poslovnih dobičkov.
2. Pomoč EEPO ne sme presegati 80 % celotnih upravičenih naložbenih stroškov.
Člen 21
Instrumenti
1. Po razpisu za zbiranje predlogov iz člena 17(2) Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 26(2) izbere predloge, ki bodo dobili pomoč EEPO, in določi znesek te pomoči za dodelitev. Komisija natančno navede pogoje in metode za izvajanje predlogov.
2. Pomoč EEPO se dodeli na podlagi sporazumov o donacijah.
POGLAVJE IIa
FINANČNI INSTRUMENT
Člen 21a
Sredstva, ki jih ni mogoče dodeliti na podlagi poglavja II
1. Proračunska sredstva, ki v skladu s členom 3(2) ne morejo biti predmet posameznih pravnih zavez v skladu s poglavjem II za znesek v višini 146 344 644,50 EUR, se namenijo za instrument iz četrtega odstavka člena 1 za namene razvoja ustreznih instrumentov financiranja v sodelovanju s finančnimi institucijami, da bi bolj spodbudili projekte za energetsko učinkovitost in projekte za izkoriščanje virov obnovljive energije.
2. Instrument se izvaja v skladu s Prilogo II. Za instrument se ne uporablja člen 23(1).
3. Dostopnost Unije do instrumenta, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Unije v instrument, določen v odstavku 1 in s tem se končajo obveznosti splošnega proračuna Unije.
POGLAVJE III
SKUPNE DOLOČBE
▼M1 —————
Člen 23
Načrtovanje in načini izvajanja
1. Razpise za zbiranje predlogov neposredno objavi Komisija na podlagi razpoložljivosti sredstev iz člena 3(1) in merili upravičenosti ter merili za izbiro in dodelitev, kakor je določeno v poglavju II.
2. Pomoč EEPO za oživitev krije le izdatke projekta, ki bremenijo upravičence, ali, za projekte iz člena 9, tretje stranke, odgovorne za izvajanje projekta. Izdatki, nastali na podlagi poglavja II, so lahko upravičeni od 13. julija 2009.
2a. Finančna pomoč v skladu s poglavjem IIa pokriva izdatke upravičencev iz točke 3 dela A Priloge II za projekte naložb in tehnično pomoč projektom za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo. Taki izdatki so upravičeni od 1. januarja 2011.
3. DDV ni upravičeni strošek, razen v primeru nevračljivega DDV.
4. Projekti in ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, se izvajajo v skladu s pravom Skupnosti in ob upoštevanju zadevnih politik Skupnosti, zlasti politik na področju konkurence, vključno z veljavnimi pravili o državni pomoči, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja in javnih naročil.
Člen 24
Splošne odgovornosti držav članic
Države članice so odgovorne, da si po najboljših močeh prizadevajo za izvajanje projektov, ki prejemajo pomoč EEPO, predvsem z učinkovitimi upravnimi postopki odobritve, pridobitve dovoljenj in certificiranja.
Člen 25
Zaščita finančnih interesov Evropskih skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi kaznimi v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.
2. Pri ukrepih Skupnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, se za nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 šteje vsaka kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega operaterja in ki je ali bi lahko z neupravičenim izdatkom škodovala splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.
3. Vsi izvedbeni ukrepi, ki so posledica te uredbe, zlasti določajo, da finančni in siceršnji nadzor izvajajo Komisija ali njen pooblaščeni predstavnik ter da se izvaja z revizijami Evropskega računskega sodišča, po potrebi vključno z revizijami na kraju samem.
POGLAVJE IV
IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 26
Odbori
1. Komisiji pomagajo naslednji odbori:
(a) odbor, ustanovljen s členom 15 Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ( 9 ), za projekte plinske in električne infrastrukture;
(b) odbor, ustanovljen s členom 8 Odločbe Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ( 10 ), za projekte pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju;
(c) odbor, ustanovljen s členom 8 Odločbe 2006/971/ES, za projekte zajemanja in skladiščenja ogljika;
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
Člen 27
Vrednotenje
1. Komisija do 31. decembra 2011 izvede vrednotenje EEPO, da se oceni njegov prispevek k učinkoviti porabi odobrenih sredstev.
1a. Do 30. junija 2013 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo o oceni izvajanja ukrepov, sprejetih v skladu s poglavjem IIa, v katerem se zlasti osredotoči na:
(a) stroškovno učinkovitost, učinek finančnega vzvoda in dodatno vrednost, ki jo izkaže instrument;
(b) dokaze za dobro finančno poslovodenje;
(c) obseg, do katerega je instrument dosegel cilje, določene v tej uredbi;
(d) obseg, do katerega je potrebna trajna podpora iz instrumenta za projekte, povezane z energetsko učinkovitostjo in obnovljivo energijo.
Vmesnemu poročilu o oceni izvajanja se po potrebi, zlasti če je ocena Komisije o ukrepih, sprejetih na podlagi poglavja IIa, pozitivna, doda zakonodajni predlog za nadaljevanje instrumenta.
2. Komisija lahko od države članice upravičenke zahteva, da zagotovi posebno vrednotenje projektov, financiranih v skladu z oddelkom 1 poglavja II te uredbe, ali ji po potrebi za vrednotenje teh projektov zagotovi potrebne podatke in zahtevano pomoč.
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij predloži poročilo o oceni rezultatov EEPR v skladu s členom 27(4) Finančne uredbe.
Člen 28
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta
Komisija spremlja izvajanje te uredbe. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju EEPO ob predložitvi predhodnega predloga proračuna.
Če so v poročilu opredeljena resna tveganja pri izvajanju prednostnih projektov, Komisija priporoči ukrepe za odpravo teh tveganj ter po potrebi in v skladu z načrtom za oživitev gospodarstva pripravi dodatne predloge za te projekte.
Poročilo vsebuje podatke o vseh splošnih stroških, povezanih z vzpostavitvijo in izvajanjem instrumenta, vzpostavljenega v skladu s poglavjem IIa.
Člen 29
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
►M1 PRILOGA I ◄
UPRAVIČENI PROJEKTI
A. Projekti infrastrukture za plin in elektriko
1. Povezovalni daljnovodi za plin
|
Projekt |
Država financiranega projekta |
Predviden prispevek Skupnosti (v milijonih EUR) |
|
Južni plinski koridor |
||
|
NABUCCO |
Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Nemčija, Romunija |
200 |
|
ITGI – Poseidon |
Italija, Grčija |
100 |
|
Baltska povezava |
||
|
Skanled/Baltski plinovod |
Poljska, Danska, Švedska |
150 |
|
Omrežje utekočinjenega zemeljskega plina |
||
|
Terminal za utekočinjen naravni plin na obali Poljske v pristanišču Świnoujście |
Poljska |
80 |
|
Srednja in jugovzhodna Evropa |
||
|
Povezovalni daljnovod med Slovaško in Madžarsko (Veľký Krtíš–Vecsés) |
Slovaška, Madžarska |
30 |
|
Prenosno omrežje za plin v Sloveniji med avstrijsko mejo in Ljubljano (brez odseka Rogatec–Kidričevo) |
Slovenija |
40 |
|
Povezava med Bolgarijo in Grčijo (Stara Zagora – Dimitrovgrad-Komotini) |
Bolgarija, Grčija |
45 |
|
Povezovalni daljnovod za plin med Romunijo in Madžarsko |
Romunija, Madžarska |
30 |
|
Povečanje zmogljivosti za skladiščenje plina v češkem vozlišču |
Češka |
35 |
|
Infrastruktura in oprema za omogočanje pretoka plina v obratni smeri v primeru kratkoročnih motenj v oskrbi |
Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška |
80 |
|
Povezava med Slovaško in Poljsko |
Slovaška, Poljska |
20 |
|
Povezava med Madžarsko in Hrvaško |
Madžarska |
20 |
|
Povezava med Bolgarijo in Romunijo |
Bolgarija, Romunija |
10 |
|
Sredozemlje |
||
|
Okrepitev francoskega plinskega omrežja na osi Afrika–Španija–Francija |
Francija |
200 |
|
GALSI (plinovod med Alžirijo in Italijo) |
Italija |
120 |
|
Plinska povezava, zahodna os, odsek Larrau |
Španija |
45 |
|
Območje Severnega morja |
||
|
Plinovod Nemčija–Belgija–Združeno kraljestvo |
Belgija |
35 |
|
Povezava med Francijo in Belgijo |
Francija, Belgija |
200 |
|
SKUPAJ |
1 440 |
|
2. Povezovalni daljnovodi za elektriko
|
Projekt |
Država financiranega projekta |
Predviden prispevek Skupnosti (v milijonih EUR) |
|
Baltska povezava |
||
|
Estlink-2 |
Estonija, Finska |
100 |
|
Povezava Švedska–baltske države in okrepitev omrežja v baltskih državah |
Švedska, Latvija, Litva |
175 |
|
Srednja in jugovzhodna Evropa |
||
|
Halle/Saale–Schweinfurt |
Nemčija |
100 |
|
Dunaj–Győr |
Avstrija, Madžarska |
20 |
|
Sredozemlje |
||
|
Okrepitev povezave med Portugalsko in Španijo |
Portugalska |
50 |
|
Povezava med Francijo in Španijo (Baixas–Sta Llogaia) |
Francija, Španija |
225 |
|
Nov 380 kV podmorski kabel z izmeničnim tokom med Sicilijo in kontinentalno Italijo (Sorgente–Rizziconi) |
Italija |
110 |
|
Območje Severnega morja |
||
|
Nov 500 megavatni povezovalni daljnovod med Irsko in Walesom (Meath–Deeside) |
Irska, Združeno kraljestvo |
110 |
|
Električna povezava med Malto in Italijo |
Malta/Italija |
20 |
|
SKUPAJ |
910 |
|
3. Projekti na majhnih otokih
|
Pobude na majhnih oddaljenih otokih |
Ciper |
10 |
|
Malta |
5 |
|
|
SKUPAJ |
15 |
B. Projekti pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju
|
Projekt |
Zmogljivost |
Država financiranega projekta |
Predviden prispevek Skupnosti (v milijonih EUR) |
|
1. Integracija omrežja za pridobivanje vetrne energije na morju |
|||
|
1.1. Baltic – Kriegers Flak I, II, III Nadaljevanje projektov v razvoju. Financiranje za pokritje dodatnih stroškov skupnega projekta povezav. |
1,5 GW |
Danska, Švedska, Nemčija, Poljska |
150 |
|
1.2. Omrežje v Severnem morju Modularen razvoj omrežja na morju, prikaz virtualne elektrarne na morju in povezava z obstoječim kopenskim omrežjem |
1 GW |
Združeno kraljestvo, Nizozemska, Nemčija, Irska, Danska, Belgija, Francija, Luksemburg |
165 |
|
2. Nove turbine, strukture in komponente, optimizacija proizvodnih zmogljivosti |
|||
|
2.1. Borkum West II – Bard 1– Nordsee Ost – Global Tech I Nova generacija večmegavatnih turbin (5–7 MW) in inovativne strukture, zgrajene daleč od obale (do 100 km) v globljih vodah (do 40 m). |
1,6 GW |
Nemčija |
200 |
|
2.2. Vetrna elektrarna na morju, Aberdeen (Evropski testni center) Nadaljevanje projekta, ki se trenutno razvija; testiranje turbin z več MW. Razvoj inovativnih struktur in podstruktur, vključno z optimizacijo proizvodnih zmogljivosti opreme za pridobivanje vetrne energije na morju. Predvidi se lahko povečanje za 100 MW. |
0,25 GW |
Združeno kraljestvo |
40 |
|
2.3. Thornton Bank Nadaljevanje projekta, ki se trenutno razvija. Pridobivanje izkušenj s projektom Downvind (sofinanciran iz FP6). Posodobitev turbin naprav Downvind (zmogljivost 5 MW) v globokih vodah (do 30 m) z majhnim vizualnim učinkom (do 30 km). |
90 MW |
Belgija |
10 |
|
SKUPAJ |
565 |
||
C. Projekti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida
|
Ime projekta/država |
Predviden prispevek Skupnosti (v milijonih EUR) |
Gorivo |
Zmogljivost |
Tehnika zajemanja |
Koncept shranjevanja |
|
|
Huerth |
Nemčija |
180 |
premog |
450 MW |
IGCC |
slani vodonosnik |
|
Jaenschwalde |
premog |
500 MW |
oxyfuel |
naftna/plinska polja |
||
|
Eemshaven |
Nizozemska |
180 |
premog |
1 200 MW |
IGCC |
naftna/plinska polja |
|
Rotterdam |
premog |
1 080 MW |
premogov prah |
naftna/plinska polja |
||
|
Rotterdam |
premog |
800 MW |
premogov prah |
naftna/plinska polja |
||
|
Bełchatów |
Poljska |
180 |
premog |
858 MW |
premogov prah |
slani vodonosnik |
|
Compostilla (León) |
Španija |
180 |
premog |
500 MW |
oxyfuel |
slani vodonosnik |
|
Kingsnorth |
Združeno kraljestvo |
180 |
premog |
800 MW |
premogov prah |
naftna/plinska polja |
|
Longannet |
premog |
3 390 MW |
premogov prah |
slani vodonosnik |
||
|
Tilbury |
premog |
1 600 MW |
premogov prah |
naftna/plinska polja |
||
|
Hatfield (Yorkshire) |
premog |
900 MW |
IGCC |
naftna/plinska polja |
||
|
Porto Tolle |
Italija |
100 |
premog |
660 MW |
premogov prah |
|
|
Industrijski projekt zajemanja ogljika |
||||||
|
Florange |
Francija |
50 |
Transport CO2 od industrijskega obrata (jeklarna) v podzemno skladišče (slani vodonosnik) |
|||
|
SKUPAJ |
1 050 |
|||||
PRILOGA II
FINANČNI INSTRUMENT
A. Izvajanje finančnega instrumenta za projekte trajnostne energije
1. Področje uporabe instrumenta
Finančni instrument (v nadaljnjem besedilu: instrument) se uporablja za razvoj varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti in projektov za obnovljive vire energije ter omogoča, da lokalni, regionalni in v ustrezno utemeljenih primerih nacionalni javni organi financirajo naložbe na teh področjih. Instrument se izvaja v skladu z določbami o izvajanju nalog izvrševanja proračuna, določenimi v Finančni uredbi in njenih izvedbenih pravilih.
Instrument se uporablja za projekte trajnostne energije, zlasti na urbanih območjih. Sem spadajo zlasti projekti, ki zadevajo:
(a) javne in zasebne stavbe, ki vključujejo energetsko učinkovite rešitve in/ali rešitve obnovljive energije, vključno s tistimi, ki temeljijo na uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT);
(b) naložbe za visoko energetsko učinkovito so-proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), vključno z mikro so-proizvodnjo, ter daljinska omrežja ogrevanja/hlajenja, zlasti iz obnovljivih virov energije;
(c) decentralizirane obnovljive vire energije, vključene v lokalno okolje in njihovo vključitev v električna omrežja;
(d) mikro so-proizvodnjo iz obnovljivih virov energije;
(e) čisti mestni promet v podporo povečanju energetske učinkovitosti in vključitvi obnovljivih virov energije s poudarkom na javnem prometu, električnih vozilih in vozilih na vodikov pogon ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;
(f) lokalno infrastrukturo, vključno z učinkovito zunanjo razsvetljavo javnih infrastruktur, kot je cestna razsvetljava, rešitvami za shranjevanje električne energije, pametnimi števci in pametnimi omrežji, da se v celoti izkoristijo ICT;
(g) energetsko učinkovitost in tehnologije obnovljive energije z inovativnim in gospodarskim potencialom, ki uporabljajo najboljše razpoložljive postopke.
Instrument se lahko uporabi tudi za zagotavljanje spodbud in tehnične pomoči ter osveščanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter za zagotavljanje optimalne uporabe strukturnih in kohezijskih skladov, zlasti na področjih energetske učinkovitosti in izboljšanj na področju obnovljive energije pri stanovanjskih stavbah ali drugih vrstah stavb. Instrument podpira naložbene projekte, ki dokazujejo gospodarsko in finančno smiselnost in bodo povrnili naložbe iz instrumenta ter privabili javne in zasebne naložbe. Instrument lahko zato med drugim vključuje rezervacije in dodelitev kapitala za posojila, jamstva, lastniške deleže ali druge finančne produkte. Poleg tega se lahko do 15 % financiranja iz člena 21a uporabi za zagotavljanje tehnične pomoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom pri vzpostavljanju projektov energetske učinkovitosti in obnovljive energije ter v prvi fazi vzpostavljanja tehnologije, povezane s temi projekti.
2. Sinergije
Pri podeljevanju finančne ali tehnične pomoči se pozornost nameni tudi sinergijam z drugimi finančnimi viri, ki so na voljo v državah članicah, kot so strukturni in kohezijski skladi ter ELENA, da bi se preprečila prekrivanja z drugimi instrumenti.
3. Upravičenci
Upravičenci v okviru instrumenta so javni organi, po možnosti na lokalni in regionalni ravni, in javni ali zasebni subjekti, ki delujejo v imenu teh javnih organov.
B. Sodelovanje s finančnimi posredniki
1. Izbira in splošne zahteve, vključno s stroški
Instrument se vzpostavi v sodelovanju z enim ali več finančnimi posredniki, v njem pa lahko sodelujejo ustrezni vlagatelji. Izbira finančnih posrednikov se izvede na podlagi njihove prikazane sposobnosti za uporabo sredstev na najbolj učinkovit in uspešen način v skladu s pravili in merili, določenimi v tej prilogi.
Komisija zagotovi, da je skupni znesek splošnih stroškov, povezanih z vzpostavitvijo in izvajanjem instrumenta, vključno s stroški za upravljanje ali drugimi upravičenimi stroški, za katere finančni posredniki izdajo račun, kolikor je mogoče omejen, v skladu z dobro prakso pri podobnih instrumentih in ob ohranjanju potrebne kakovosti instrumenta.
Prispevek Unije v instrument izvaja Komisija v skladu z določbami iz členov 53 in 54 Finančne uredbe.
Finančni posredniki izpolnjujejo ustrezne zahteve o izvajanju nalog izvrševanja proračuna, določene v Finančni uredbi in njenih izvedbenih pravilih, zlasti v zvezi s pravili javnega naročanja, notranjim nadzorom, računovodstvom in zunanjo revizijo. Tem finančnim posrednikom niso na voljo nobena druga sredstva razen provizij za upravljanje in sredstev za financiranje stroškov, povezanih z vzpostavitvijo in izvajanjem instrumenta.
Podrobni pogoji za vzpostavitev in okvirne pogoje instrumenta, vključno s spremljanjem in kontrolo, so določeni v sporazumih med Komisijo in finančnimi posredniki.
2. Dostop do informacij
Instrument zagotovi spletni dostop do informacij o upravljanju programa, ki zadevajo zainteresirane strani. To vključuje zlasti postopke za prijavo, informacije o dobri praksi in pregled projektov in poročil.
C. Pogoji financiranja ter merila za upravičenost in izbiro
1. Področje uporabe financiranja
V skladu s to prilogo je instrument omejen na financiranje:
(a) projektov naložb, ki imajo hiter, izmerljiv in pomemben učinek na gospodarsko oživitev v Unije, povečano energetsko varnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; ter
(b) tehnične pomoči projektom za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo.
2. Dejavniki, ki se upoštevajo
Pri izbiri projektov se posebna pozornost nameni geografskemu ravnotežju.
Pri financiranju projektov naložb se ustrezna pozornost nameni doseganju pomembnih vzvodov med celotno naložbo in financiranjem Unije, da se v Uniji zbere dovolj naložb. Vendar se doseganje pomembnih vzvodov med posameznimi programi naložb lahko razlikuje zaradi številnih dejavnikov, kot so dejanska velikost in tip projekta, ali lokalnih pogojev, vključno z velikostjo in finančnimi zmogljivostmi upravičencev.
3. Pogoji dostopa javnih organov do financiranja iz instrumenta
Javni organi, ki zaprosijo za financiranje programov naložb ali tehnične pomoči za projekte energetske učinkovitosti in obnovljive energije, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) sprejeli so ali sprejemajo politično zavezo za blažitev podnebnih sprememb, vključno, kjer je primerno, s konkretnimi cilji, na primer za povečanje energetske učinkovitosti in/ali uporabo energije iz obnovljivih virov;
(b) bodisi razvijajo večletne strategije za blažitev podnebnih sprememb in, kjer je primerno, si prizadevajo za doseganje ciljev teh strategij, bodisi sodelujejo v večletni strategiji za blažitev podnebnih sprememb na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
(c) se strinjajo, da so javno odgovorni za napredovanje svoje splošne strategije.
4. Merila upravičenosti in izbire investicijskih projektov, financiranih v okviru instrumenta
Investicijski projekti, financirani v okviru instrumenta, izpolnjujejo naslednja merila upravičenosti in izbire:
(a) utemeljenost in tehnična primernost pristopa;
(b) trdnost in stroškovna učinkovitost sredstev za celotno naložbeno fazo ukrepa;
(c) geografsko ravnotežje vseh projektov, zajetih s to uredbo;
(d) zrelost, kar pomeni, da je projekt v naložbeni fazi, v zvezi z njim pa bodo čim prej nastali znatni kapitalski izdatki;
(e) v kolikšnem obsegu nezadosten dostop do virov financiranja zavira izvajanje ukrepov;
(f) v kolikšnem obsegu bo financiranje iz instrumenta spodbujalo javne in zasebne finance;
(g) določeni socialno-ekonomski učinki;
(h) določeni okoljski učinki.
5. Merila upravičenosti in izbire za projekte tehnične pomoči, financirane v okviru instrumenta
Projekti tehnične pomoči, financirani v okviru instrumenta, izpolnjujejo merila upravičenosti in izbire iz točke 4(a), (c), (e), (f) in (g).
IZJAVA KOMISIJE
Komisija poudarja, da sta energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije osrednji prednostni nalogi energetske politike EU tako zaradi okolja kot zaradi zanesljivosti oskrbe. Glede na to bo uredba prispevala k tem prednostnim nalogam, tako da bo znatno podprla projekte vetrnih elektrarn na morju.
V tem pogledu Komisija opozarja na različne druge nove pobude za podporo energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, ki jih je Komisija predlagala predvsem v svojem evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je decembra 2008 podprl Evropski svet. Navedene so v nadaljevanju:
Spremembe Uredbe ERDF, da se omogočijo naložbe do 8 milijard EUR v energetsko učinkovitost in obnovljive energije v gospodinjstva v vseh državah članicah.
Javno-zasebno partnerstvo pri pobudi o evropskih energetsko učinkovitih stavbah, s katero bi spodbudili zeleno tehnologijo in razvoj energetsko učinkovitih sistemov in materialov v novih in obnovljenih stavbah; ocenjena sredstva za ta ukrep znašajo 1 milijardo EUR; 500 milijonov EUR iz sedanjega proračuna za 7. okvirni program Evropske skupnosti v letih 2010 do 2013 ter 500 milijonov EUR iz industrije.
Pobuda Evropske komisije in Evropske investicijske banke z naslovom Pobuda Evropske unije za financiranje trajnostne energije. Njen namen je omogočiti naložbe za projekte energetske učinkovitosti in obnovljive energije na urbanih območjih. Komisija financira sistem tehnične pomoči v programu Pametna energija za Evropo (letno dodeljena sredstva 15 milijonov EUR za leto 2009). Ta sistem, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, olajšuje dostop do posojil Evropske investicijske banke s precejšnjimi učinki vzvoda.
Institucionalni investitorji EU pod vodstvom Evropske investicijske banke so ustanovili tržno usmerjen delniški sklad Marguerite: Evropski sklad za energijo, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020. Ta sklad bi vlagal na področjih energije in podnebnih sprememb (TEN-E, trajnostna proizvodnja energije, obnovljiva energija, nove tehnologije, naložbe v energetsko učinkovitost, zanesljivost oskrbe ter okoljska infrastruktura). Komisija to pobudo podpira.
Poleg tega bo Komisija konec novembra 2009 predstavila revidiran akcijski načrt energetske učinkovitosti, kot zahtevata Svet (sklepi Evropskega sveta marca 2009) in Parlament (resolucija Evropskega parlamenta P6_TA(2009)0064).
Strokovnjaki soglašajo, da je energetska učinkovitost najcenejša možnost, ki je na voljo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Komisija bo do novembra 2009 pripravila podrobno analizo ovir za večje naložbe v energetsko učinkovitost. Zlasti bo preučila, ali so potrebne večje finančne spodbude v obliki nizkoobrestnih posojil in/ali subvencij, kako je mogoče za to uporabiti evropski proračun ter po potrebi med drugim namenila dodatna sredstva za financiranje energetske učinkovitosti v novem instrumentu EU za zanesljivo oskrbo z energijo in energetsko infrastrukturo, ki bo predstavljen leta 2010.
Komisija bo pri reviziji načrta energetske učinkovitosti posebej pozorna na njeno sosedsko razsežnost. Preučila bo možnosti za finančne in regulatorne spodbude sosedskim državam, da bi povečale svoje naložbe v energetsko učinkovitost.
Če bi Komisija ob poročanju leta 2010 v skladu s členom 28 o izvajanju te uredbe ugotovila, da do konca leta 2010 ne bo mogoče dodeliti dela sredstev, predvidenih za projekte iz Priloge k tej uredbi, bo po potrebi z geografsko uravnoteženim pristopom predlagala spremembo te uredbe, vključno z merili upravičenosti, podobnimi merilom za projekte iz Priloge k tej uredbi, da bi ob navedenih pobudah omogočili tudi financiranje projektov s področja energetske učinkovitosti in virov obnovljive energije.
Izjava portugalske
Portugalska glasuje za, čeprav bi bilo po njenem mnenju treba pri pregledu programa iz člena 28 preučiti vključitev projektov za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, predvsem projektov za mikroproizvodnjo ter pametna omrežja in števce, da bi se pripomoglo k doseganju ciljev iz člena 4(a) in (b) uredbe.
( 1 ) Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. julija 2009.
( 3 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
( 4 ) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
( 5 ) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
( 6 ) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
( 7 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 9 ) UL L 162, 22.6.2007, str. 1.
( 10 ) UL L 400, 30.12.2006, str. 86.