2008L0057 — SL — 01.01.2015 — 005.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA 2008/57/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL L 191, 18.7.2008, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA KOMISIJE 2009/131/ES Besedilo velja za EGP z dne 16. oktobra 2009	L 273	12	17.10.2009
►M2	DIREKTIVA KOMISIJE 2011/18/EU Besedilo velja za EGP z dne 1. marca 2011	L 57	21	2.3.2011
►M3	DIREKTIVA KOMISIJE 2013/9/EU Besedilo velja za EGP z dne 11. marca 2013	L 68	55	12.3.2013
►M4	DIREKTIVA KOMISIJE 2014/38/EU Besedilo velja za EGP z dne 10. marca 2014	L 70	20	11.3.2014
►M5	DIREKTIVA KOMISIJE 2014/106/EU Besedilo velja za EGP z dne 5. decembra 2014	L 355	42	12.12.2014

---

▼B

DIREKTIVA 2008/57/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2008

o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.  Namen te direktive je določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti v skladu z določbami Direktive 2004/49/ES. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, kakor tudi poklicno usposobljenost ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju.

2.  Prizadevanje za dosego tega cilja mora voditi do optimalne ravni tehnične usklajenosti in omogočiti:

3.  Države članice lahko iz ukrepov, ki jih sprejmejo pri izvajanju te direktive, izvzamejo:

4.  Področje uporabe TSI se v skladu s členom 8 postopno razširja na celoten železniški sistem, vključno z dostopom po tirih do terminalov in glavnih pristaniških naprav, ki jih lahko uporablja več kot en uporabnik, brez poseganja v odstopanje od uporabe TSI iz člena 9.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

Člen 3

Splošna združljivost

1.  Ta direktiva se nanaša na določbe, ki se za vsak podsistem nanašajo na komponente interoperabilnosti, vmesnike in postopke ter na pogoje združljivosti železniškega sistema v celoti, ki so potrebni za doseganje njegove interoperabilnosti.

2.  Določbe te direktive se uporabljajo brez poseganja v druge zadevne določbe Skupnosti. Vendar je za izpolnitev bistvenih zahtev te direktive pri komponentah interoperabilnosti in vmesnikih morda treba uporabiti posamezne evropske specifikacije, določene v ta namen.

Člen 4

Bistvene zahteve

1.  Železniški sistem, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve.

2.  Dodatne tehnične specifikacije, navedene v členu 34 Direktive 2004/17/ES, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov, ki se uporabljajo v Skupnosti, ne smejo biti v nasprotju z bistvenimi zahtevami.

POGLAVJE II

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA INTEROPERABILNOST

Člen 5

Vsebina TSI

1.  Vsak podsistem ima eno TSI. Kadar je potrebno, lahko več TSI zajame en podsistem in ena TSI več podsistemov. Za odločitev o razvoju ali ponovnem pregledu in prenovi TSI ter določitvi njenega tehničnega in geografskega področja uporabe je potrebno pooblastilo v skladu s členom 6(1).

2.  Podsistemi so v skladu s TSI, ki veljajo ob začetku njihovega obratovanja, v času njihovega posodabljanja ali obnove, v skladu s to direktivo. Ta skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje.

3.  Vsaka TSI mora v obsegu, potrebnem za doseganje cilja iz člena 1:

4.  Vsaka TSI je izdelana na podlagi ocene obstoječega podsistema in navaja ciljni podsistem, ki ga je mogoče doseči postopno v razumnem roku. Tako postopno sprejemanje TSI in skladnost z njimi bosta omogočila postopno uresničevanje interoperabilnosti železniškega sistema.

5.  TSI na primeren način ohranjajo združljivost obstoječega železniškega sistema vsake države članice. S tem namenom se lahko za vsako TSI predvidijo posebni primeri za omrežje, pa tudi za vozila; posebna pozornost mora biti namenjena nakladalnemu profilu, tirni širini ali razdalji med tiri in vozili, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države. Za vsak poseben primer TSI navajajo izvedbene določbe za elemente TSI, ki so navedeni v odstavku 3(c) do (g).

6.  Če nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se jasno navedejo v prilogi k TSI kot odprte točke. Za te vidike se uporablja člen 17(3).

7.  TSI ne smejo biti v nasprotju z odločitvami držav članic v zvezi z uporabo infrastrukture za promet z vozili, ki jih ne urejajo TSI.

8.  TSI lahko vsebujejo izrecno sklicevanje na evropske ali mednarodne standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Agencija, kadar je to nujno potrebno, da bi dosegli cilj te direktive. V teh primerih se standardi ali specifikacije (ali njihovi zadevni deli) ali tehnični dokumenti obravnavajo kot priloge k zadevnim TSI in postanejo obvezujoči od začetka veljavnosti TSI. Če takih standardov ali specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave mogoče sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente; v tem primeru na dokumente, ki so zlahka dostopni in so v javni uporabi.

Člen 6

Sprejetje, pregled in objava TSI

1.  Osnutke TSI in poznejše osnutke njihovih sprememb pripravi Agencija na podlagi mandata Komisije v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3) te direktive. Pripravijo se v skladu s členoma 3 in 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 in v sodelovanju delovnih skupin iz teh členov.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, da se jo dopolni s TSI, ali s spremembo le-teh, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4).

V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 29(5).

2.  Agencija je pristojna za pripravo pregleda in za posodabljanje TSI ter tudi za dajanje priporočil Komisiji, da se upošteva tehnološki razvoj ali družbene zahteve. Komisija o takšnih priporočilih takoj obvesti odbor iz člena 29.

3.  Vsak osnutek TSI se izdela v dveh fazah.

Agencija najprej določi osnovne parametre za TSI, kakor tudi vmesnike z drugimi podsistemi ter po potrebi tudi vsak drug poseben primer. Za vsakega od teh parametrov in vmesnikov se predložijo najprimernejše alternativne rešitve skupaj s tehnično in ekonomsko utemeljitvijo.

Agencija nato na podlagi teh osnovnih parametrov izdela osnutek TSI. Po potrebi upošteva tehnični napredek, že opravljeno delo pri standardizaciji, že vzpostavljene delovne skupine in priznano raziskovalno delo. Osnutku TSI se priloži celovita ocena predvidenih stroškov in koristi v zvezi z izvajanjem TSI; ta ocena navaja pričakovani učinek na vse vpletene izvajalce in gospodarske udeležence.

4.  Za ugotavljanje in izvajanje najprimernejših rešitev se pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu vsake TSI (vključno z osnovnimi parametri) upoštevajo predvideni stroški in koristi vseh upoštevanih tehničnih rešitev, skupaj z vmesniki med njimi. Države članice pri tem ocenjevanju sodelujejo tako, da priskrbijo potrebne podatke.

5.  Odbor iz člena 29 je treba redno obveščati o delu glede priprave TSI. Med izdelavo TSI Komisija na zahtevo odbora oblikuje opis vseh pristojnosti in nalog ali koristna priporočila v zvezi z izdelavo TSI ter analizo stroškov in koristi. Komisija lahko zlasti na prošnjo države članice zahteva preučitev drugih možnih rešitev ter navedbo ocene stroškov in koristi v zvezi s temi drugimi rešitvami v poročilu, ki se priloži osnutku TSI.

6.  Po sprejemu vsake TSI se datum začetka njene veljavnosti določi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4). Kadar morajo zaradi tehnične združljivosti različni podsistemi začeti obratovati hkrati, morajo biti isti tudi datumi začetka veljavnosti ustreznih TSI.

7.  Pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu vsake TSI je treba upoštevati uporabnike v zvezi z značilnostmi, ki imajo neposreden vpliv na razmere, v katerih uporabljajo podsisteme. V ta namen se Agencija na stopnji priprave osnutkov ter ponovnega pregleda TSI posvetuje z združenji in organi, ki zastopajo uporabnike. K osnutku TSI priloži poročilo o rezultatih tega posvetovanja.

Seznam združenj in organov, s katerimi se opravi posvetovanje, sestavi Komisija po posvetovanju z odborom v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 29(2), ter ga je na zahtevo države članice ali pobudo Komisije mogoče ponovno pregledati in posodobiti.

8.  Pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu vsake TSI je treba v zvezi z razmerami iz člena 5(3)(g) upoštevati mnenje socialnih partnerjev.

V ta namen se opravi posvetovanje s socialnimi partnerji, preden se osnutek TSI predloži v sprejetje ali ponovni pregled odboru iz člena 29.

Posvetovanje s socialnimi partnerji poteka v okviru odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni ( 18 ). Socialni partnerji dajo svoje mnenje v treh mesecih.

9.  Če pregled TSI vodi do spremembe zahtev, nova različica TSI zagotovi združljivost s podsistemi, ki so že začeli obratovati ob upoštevanju prejšnjih različic TSI.

Če je iz ustrezno utemeljenih varnostnih ali interoperabilnih razlogov potrebno novo dovoljenje ali obnova ali nadgradnja teh sistemov, se določijo ustrezni roki v TSI, ali, po potrebi, s strani držav članic.

10.  Komisija TSI objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Pomanjkljivosti v TSI

1.  Če se po njenem sprejetju zdi, da TSI ne izpolnjuje bistvenih zahtev v celoti, se lahko na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije izvedejo posvetovanja z odborom iz člena 29.

Komisija lahko od Agencije zahteva tehnično mnenje. Komisija skupaj z odborom preuči tehnično mnenje.

2.  Če je treba TSI spremeniti zaradi manjše napake, ki ne upravičuje takojšnjega pregleda, lahko Komisija priporoči uporabo tehničnega mnenja do pregleda TSI v skladu s členom 6(1). V tem primeru Agencija objavi tehnično mnenje.

3.  Če je treba TSI spremeniti zaradi pomembne ali kritične napake, se nemudoma uporabi revizijski postopek iz člena 6(1).

Člen 8

Razširitev področja uporabe TSI

1.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3) sprejme enega ali več mandatov, katerih cilj je razvoj novih TSI in/ali pregled že sprejetih TSI, da bi zajeli še nevključene proge in vozila.

2.  Prvi takšen mandat navaja prvo skupino novih TSI in/ali spremembe TSI, ki jih je treba sprejeti najpozneje do januarja 2012, brez poseganja v člen 5(5) glede možnosti sprejetja določb za posebne primere in brez poseganja v člen 9, ki dovoljuje odstopanja v posebnih okoliščinah. Ta prvi mandat je izdelan na podlagi priporočila Agencije, da bi določili nove TSI, ki se bodo razvile, in/ali obstoječe TSI, ki bodo spremenjene, upoštevajoč predvidene stroškovne učinkovitosti vsakega predlaganega ukrepa in na podlagi načela sorazmernosti ukrepov, ki se sprejmejo na ravni Skupnosti. Zato se ustrezna pozornost nameni točki 4 Priloge I in potrebnemu ravnovesju med cilji neprekinjenega prometa vlakov in tehničnega usklajevanja na eni strani ter zadevnim vseevropskim, nacionalnim, regionalnim ali lokalnim prometom na drugi strani.

3.  Dokler ne začne veljati razširitev področja uporabe TSI na celotno železniško omrežje:

4.  Državi članici ni treba uporabljati novih ali pregledanih TSI, sprejetih v skladu z odstavkom 2, za projekte v poznejši fazi razvoja ali za projekte, ki so predmet pogodbe med izvajanjem, kadar je zadevna skupina TSI objavljena.

Člen 9

Odstopanja

1.  Če ni ustreznih posebnih primerov, državi članici v skladu s tem členom ni treba uporabljati ene ali več TSI v naslednjih primerih:

2.  V vsakem primeru iz odstavka 1 zadevna država članica pošlje Komisiji dokumentacijo z informacijami iz Priloge IX. Komisija preuči ukrepe, ki jih predlaga država članica, in obvesti odbor iz člena 29.

3.  V primeru iz odstavka 1(a) posreduje vsaka država članica v roku enega leta od začetka veljavnosti TSI Komisiji seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na njenem ozemlju.

4.  V primerih iz odstavka 1(a), (c) in (e) Komisija preveri skladnost dokumentacije in obvesti državo članico o rezultatih analize. Po potrebi se izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Država članica lahko takoj uporabi alternativne določbe iz Priloge IX.

5.  V primerih iz odstavka 1(b), (d) in (f) Komisija odloči v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3), če se zahteva po odstopanju odobri. Vendar se v primeru iz odstavka 1(b) sklep Komisije ne nanaša na nakladalni profil in tirno širino. Komisija poda svojo odločitev v šestih mesecih po vložitvi zahtevka s popolno dokumentacijo. Če takšne odločitve ni, se šteje, da je zahtevek sprejet. V pričakovanju odločitve Komisije v primeru iz odstavka 1(f) lahko država članica uporablja alternativne določbe iz Priloge IX.

6.  Vse države članice se obvesti o rezultatih analiz in o rezultatih postopka iz odstavkov 4 in 5.

POGLAVJE III

KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

Člen 10

Dajanje komponent interoperabilnosti na trg

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se komponente interoperabilnosti:

Te določbe ne smejo ovirati, da bi se te komponente dale na trg za drugo uporabo.

2.  Države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja komponent interoperabilnosti na trg za uporabo v železniškem sistemu, če so v skladu s to direktivo. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, katerega elementi so navedeni v Prilogi IV.

Člen 11

Skladnost ali primernost za uporabo

1.  V državah članicah velja, da tiste komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve te direktive.

2.  Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti in primernosti za predvideno uporabo iz posamezne TSI ter jo spremlja ustrezno potrdilo.

3.  V državah članicah velja, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene pogoje, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji.

4.  Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, so lahko nameščeni v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek iz člena 2.

5.  TSI lahko predvidevajo prehodno obdobje za železniške proizvode, opredeljene v teh TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bile dane na trg, ko TSI začnejo veljati. Te komponente izpolnjujejo zahteve iz člena 10(1).

Člen 12

Neskladnost evropskih specifikacij z bistvenimi zahtevami

Kadar država članica ali Komisija meni, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje cilja te direktive, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se o tem obvesti odbor iz člena 29 in Komisija sprejme najustreznejše ukrepe, ki so:

Člen 13

Postopek za ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo

1.  Za izdajo ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem v Skupnosti uporabljata določbe iz ustreznih TSI.

2.  Če ustrezna TSI tako zahteva, opravi ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti vložil zahtevo.

3.  Ko morajo komponente interoperabilnosti upoštevati druge direktive Skupnosti, ki zajemajo druge vidike, ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo v takih primerih navaja, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh drugih direktiv.

4.  Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem v Skupnosti nista izpolnila obveznosti iz odstavkov 1 in 3, je te obveznosti dolžna izpolniti katera koli oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Za namene te direktive veljajo enake obveznosti za vsakogar, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.

5.  Brez poseganja v določbe člena 14:

Člen 14

Neskladnost komponent interoperabilnosti z bistvenimi zahtevami

1.  Kadar država članica ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in ki je dana na trg ter uporabljena v skladu z namenom, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, stori vse potrebno za omejitev področja njene uporabe, prepoved njene uporabe ali umik s trga. Država članica takoj obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, in navede razloge za svojo odločitev, pri čemer zlasti navede, ali neskladnost izhaja iz:

2.  Komisija se, kakor hitro je to mogoče, posvetuje z zadevnimi stranmi. Kadar po posvetovanju ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je dala pobudo, kakor tudi druge države članice. Kadar Komisija po posvetovanju ugotovi, da je ukrep neupravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je dala pobudo, ter proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti. Kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na obstoju vrzeli v evropskih specifikacijah, se uporabi postopek iz člena 12.

3.  Ko komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni ustrezna, pristojna država članica sprejme ustrezne ukrepe proti sestavljavcu izjave, kdor koli že to je, ter o tem obvesti druge države članice in Komisijo.

4.  Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o poteku in rezultatih tega postopka.

POGLAVJE IV

PODSISTEMI

Člen 15

Postopek za začetek obratovanja

1.  Vsaka država članica brez poseganja v poglavje V dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema in se nahajajo oziroma obratujejo na njenem ozemlju.

V ta namen države članice izvedejo vse primerne ukrepe za zagotovitev začetka obratovanja teh podsistemov samo, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Zlasti preverijo:

2.  Vsaka država članica pred začetkom obratovanja teh podsistemov preveri njihovo skladnost, kadar je potrebno, z zadevnimi določbami TSI o delovanju in vzdrževanju.

3.  Po začetku obratovanja teh podsistemov se preverjanje izvaja:

Za ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo, ki so določeni v strukturnih in funkcionalnih TSI.

Člen 16

Prosti pretok podsistemov

Brez poseganja v določbe člena 15(1) države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati gradnje, začetka obratovanja ali obratovanja strukturnih podsistemov, ki sestavljajo železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve. Zlasti ne smejo zahtevati pregledov, ki so že bili opravljeni:

Člen 17

Skladnost s TSI in nacionalnimi predpisi

1.  V državah članicah velja, da so tisti strukturni podsistemi, ki sestavljajo železniški sistem in imajo ES-izjavo o verifikaciji, interoperabilni in izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

2.  Verifikacija interoperabilnosti strukturnega podsistema, ki sestavlja železniški sistem, se glede na izpolnjevanje bistvenih zahtev opravi s sklicevanjem na TSI, če obstajajo.

3.  Države članice za vsak podsistem pripravijo seznam tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev, in ga pošljejo Komisiji, kadar:

Ta seznam se pošlje:

Ob tej priložnosti države članice imenujejo tudi pristojne organe za izvedbo postopka za verifikacijo iz člena 18 v zvezi s temi tehničnimi predpisi.

Komisija te informacije pošlje Agenciji, ki jih objavi.

Na zahtevo Komisije države članice zagotovijo dostop do celotnega besedila priglašenih predpisov. Da bi se preprečilo nastajanje dodatnih ovir in z namenom nadaljevanja razvrstitve nacionalnih pravil v skladu s členom 27, Komisija spremlja uvajanje novih predpisov v državah članicah. Če Komisija oceni, da je nov predpis sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev železniškega prometa med državami članicami, v skladu s postopkom iz člena 29(3) sprejme odločitev, naslovljeno na zadevno državo članico.

Države članice se lahko pri predpisih in omejitvah izključno lokalne narave odločijo, da jih v skladu s tem odstavkom ne priglasijo. V takšnih primerih države članice take predpise in omejitve navedejo v registru infrastrukture iz člena 35.

Države članice zagotovijo, da se zavezujoči tehnični predpisi objavijo in so dostopni vsem upravljavcem železniške infrastrukture, prevoznikom v železniškem prometu in prosilcem za dovoljenje za začetek obratovanja v jeziku, ki je jasen in razumljiv za zadevne strani.

Člen 18

Postopek za izdajo ES-izjave o verifikaciji

1.  Za izdajo ES-izjave o verifikaciji prosilec povabi priglašeni organ, katerega je v ta namen izbral, da začne postopek za ES-verifikacijo iz Priloge VI. Prosilec je lahko naročnik ali proizvajalec ali njun pooblaščeni predstavnik v Skupnosti.

2.  Naloga priglašenega organa, odgovornega za ES-verifikacijo podsistema, se začne na stopnji projektiranja in zajema celotno obdobje proizvodnje do stopnje odobritve, preden podsistem prične obratovati. Obsega tudi verifikacijo vmesnikov zadevnega podsistema s sistemom, v katerega se vključi, temelječ na informacijah, ki so na voljo v ustreznih TSI in registrih iz členov 34 in 35.

3.  Priglašeni organ je odgovoren za izdelavo tehnične dokumentacije, ki mora biti priložena ES-izjavi o verifikaciji. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati bi morala tudi vse elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju.

4.  Priglašeni organ lahko izda vmesno izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema. V tem primeru se uporabi postopek iz Priloge VI.

5.  Če ustrezne TSI to omogočajo, lahko priglašeni organ izda potrdila o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.

Člen 19

Neizpolnjevanje bistvenih zahtev pri podsistemih

1.  Kadar država članica ugotovi, da strukturni podsistem z ES-izjavo o verifikaciji, ki jo spremlja tehnična dokumentacija, ne upošteva v celoti določb te direktive in še posebej ne izpolnjuje bistvenih zahtev, lahko zahteva, da se opravijo dodatne verifikacije.

2.  Država članica, ki je vložila zahtevo, takoj obvesti Komisijo o vseh dodatno zahtevanih verifikacijah in navede tehtne razloge. Komisija se posvetuje z zadevnimi stranmi.

3.  Država članica, ki vloži zahtevek, navede, ali je nepopolno upoštevanje te direktive posledica:

Člen 20

Začetek obratovanja obstoječih podsistemov po obnovi ali nadgradnji

1.  Pri obnovi ali nadgradnji pošlje naročnik ali proizvajalec zadevni državi članici dokumentacijo o projektu. Država članica to dokumentacijo preuči in ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja v smislu te direktive.

Takšno novo dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno, kadar koli lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na celotno varnost zadevnega podsistema. Če je potrebno novo dovoljenje, države članice določijo obseg uporabe TSI za projekt.

Države članice sprejmejo odločitev najpozneje v štirih mesecih po tem, ko je prosilec predložil popolno dokumentacijo.

2.  Kadar se zahteva novo dovoljenje in če se TSI ne uporablja v celoti, države članice Komisiji posredujejo naslednje informacije:

3.  Komisija informacije iz odstavka 2 pošlje Agenciji, ki jih objavi.

POGLAVJE V

VOZILA

Člen 21

Dovoljenje za začetek obratovanja vozil

1.  Pred uporabo vozila v omrežju nacionalni varnostni organ, ki je pristojen za to omrežje, dovoli začetek obratovanja vozila, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2.  Vozilu, ki je skladno s TSI, je dovoljeno obratovanje v skladu s členoma 22 ali 23.

3.  Vozilu, ki ni skladno s TSI, je dovoljeno obratovanje v skladu s členoma 24 ali 25.

4.  Vozilu, ki ustreza odobrenemu tipu vozila, je dovoljeno obratovanje v skladu s členom 26.

5.  Dovoljenje, ki ga izda ena izmed držav članic, velja v vseh ostalih državah članicah brez poseganja v določbe členov 23 in 25 v zvezi z dodatnimi dovoljenji. Države članice v posebnih nacionalnih pravilih ali z nacionalnimi določbami za izvajanje te direktive pojasnijo, če so potrebna dodatna dovoljenja v skladu z zadevnimi določbami člena 23 v primeru vozil, ki so skladna s TSI, ali člena 25 v primeru vozil, ki niso skladna s TSI.

6.  O vsakem zahtevku za odobritev začetka obratovanja s sklepom odloči pristojni nacionalni varnostni organ v skladu s členoma 22 in 23 ali členoma 24 in 25. Dovoljenje za začetek obratovanja lahko navaja pogoje za uporabo in druge omejitve.

7.  Vsak sklep pristojnega nacionalnega varnostnega organa, ki zavrača začetek obratovanja železniškega vozila, je ustrezno utemeljen. Prosilec lahko v roku enega meseca od prejema uradnega obvestila o negativnem sklepu od pristojnega nacionalnega varnostnega organa zahteva ponovni pregled zahtevka iz ustrezno utemeljenih razlogov. Nacionalni varnostni organ ima nato na voljo dva meseca od prejema pritožbe, da potrdi ali razveljavi svojo odločitev. Če je potrjen negativni sklep, lahko prosilec od organa za pritožbe, ki ga določi pristojna država članica v skladu s členom 17(3) Direktive 2004/49/ES, zahteva ponovni pregled sklepa iz ustrezno utemeljenih razlogov. Države članice lahko za namen tega pritožbenega postopka določijo svoje regulativne organe, ustanovljene v skladu s členom 30 Direktive 2001/14/ES.

8.  Če pristojni nacionalni varnostni organ ne sprejme sklepov iz členov 23(7) in 25(5) v predpisanem roku, se šteje, da je začetek obratovanja zadevnega železniškega vozila odobren po obdobju treh mesecev po izteku omenjenega roka. Dovoljenje, pridobljeno na podlagi tega odstavka, velja le v omrežju, za katerega pristojni nacionalni varnostni organ ni reagiral v predvidenem roku.

9.  Nacionalni varnostni organ, ki namerava razveljaviti dovoljenje za začetek obratovanja, ki ga je izdal sam, ali dovoljenje, ki ga je prosilec pridobil v skladu z odstavkom 8, uporabi postopek pregleda varnostnih spričeval iz člena 10(5) Direktive 2004/49/ES, ali po potrebi postopek pregleda varnostnih pooblastil iz člena 11(2) navedene direktive.

10.  V primeru pritožbenega postopka lahko pristojni organ za pritožbe iz odstavka 7 od Agencije zahteva mnenje, ki je v tem primeru izdano v enem mesecu od vložitve zahtevka ter o katerem se obvesti prosilca, pristojni organ za pritožbe in pristojni nacionalni varnostni organ, ki je zavrnil odobritev dovoljenja.

11.  V primeru vozil, ki vozijo med državo članico in tretjo državo v omrežju, kjer se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Skupnosti, in pri katerem se lahko odstopanje odobri v skladu s členom 9(5) ali pa spada med posebne primere, lahko nacionalni predpisi iz členov 22 in 24 vključujejo mednarodne sporazume, če so le-ti združljivi z zakonodajo Skupnosti.

12.  Dovoljenja za začetek obratovanja, ki so bila odobrena pred 19. julijem 2008, vključno z dovoljenji, izdanimi na podlagi mednarodnih sporazumov, zlasti RIC (Regolamento Internazionale Carozze) in RIV (Regolamento Internazionale Veicoli), ostanejo veljavna v skladu s pogoji, pod katerimi so bila odobrena. Ta določba ima prednost pred členi 22 do 25.

13.  Države članice lahko odobrijo dovoljenje za začetek obratovanja serije vozil. V ta namen nacionalni varnostni organi obvestijo prosilca o postopku, ki bo uporabljen.

14.  Dovoljenja za začetek obratovanja vozil, odobrena v skladu s tem členom, ne posegajo v druge pogoje, ki veljajo za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture glede upravljanja takšnih vozil v zadevnem omrežju v skladu s členi 9, 10 in 11 Direktive 2004/49/ES.

Člen 22

Prvo dovoljenje za začetek obratovanja vozil, ki so skladna s TSI

1.  Ta člen velja za vozila, ki so skladna z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozil, če je večina bistvenih zahtev opredeljenih v teh TSI in če so ustrezne TSI za tirna vozila pričele veljati in se uporabljajo.

2.  Prvo dovoljenje odobri nacionalni varnostni organ, kot sledi:

Člen 23

Dodatna dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki so skladna s TSI

1.  Za vozila, ki so popolnoma skladna s TSI, ki vključujejo vse vidike podsistemov brez posebnih primerov in odprtih točk, vezanih na tehnično združljivost vozila in omrežja, se ne zahtevajo posebna dovoljenja za začetek obratovanja v primeru, da obratujejo v omrežjih drugih držav članic, ki so skladna s TSI ali s pogoji, določenimi v ustreznih TSI.

2.  Če je vozilo začelo obratovati v skladu s členom 22, vendar zanj ne velja odstavek 1, države članice sprejmejo odločitev, ali so na njihovem ozemlju potrebna dodatna dovoljenja. V tem primeru se uporabijo odstavki 3 do 7.

3.  Prosilec nacionalnemu varnostnemu organu predloži dokumentacijo za vozilo ali tip vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo v omrežju. Dokumentacija vsebuje naslednje podatke:

4.  Merila, ki jih preveri nacionalni varnostni organ, se lahko nanašajo le na:

5.  Nacionalni varnostni organ lahko zahteva, da se zagotovijo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu s členom 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES ali izvedejo poskusna obratovanja v omrežju zaradi preverjanja meril iz odstavka 4. Vendar pa lahko po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 27 navedene direktive nacionalni varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C iz tega dokumenta.

6.  Nacionalni varnostni organ po posvetovanju s prosilcem določi obseg in vsebino zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj. Upravljavec infrastrukture si po posvetovanju s prosilcem prizadeva zagotoviti, da se lahko vsa poskusna obratovanja izvedejo v roku treh mesecev po zahtevku prosilca. Nacionalni varnostni organ po potrebi sprejme ukrepe za zagotovitev izvajanja poskusnih obratovanj.

7.  Vse vloge za odobritev začetka obratovanja, predložene v skladu s tem členom, bodo obravnavane v sklepu nacionalnega varnostnega organa v najkrajšem možnem roku in najkasneje:

Člen 24

Prvo dovoljenje za začetek obratovanja za vozila, ki niso skladna s TSI

1.  Ta člen velja za vozila, ki niso v skladu z vsemi ustreznimi TSI, ki so v veljavi ob začetku obratovanja, vključno z vozili, za katera veljajo odstopanja ali pri katerih pomemben del bistvenih zahtev ni zajetih v eni ali več TSI.

2.  Prvo dovoljenje izda nacionalni varnostni organ, kakor sledi:

To prvo dovoljenje velja le v omrežju države članice, ki ga odobri.

Člen 25

Dodatna dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI

1.  Če je vozilo pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v eni od držav članic, v skladu s členom 21(12) ali členom 24, lahko ostale države članice sprejmejo odločitev v skladu s tem členom, ali so na njihovem ozemlju potrebna dodatna dovoljenja za začetek obratovanja.

2.  Prosilec nacionalnemu varnostnemu organu predloži tehnično dokumentacijo vozila ali tipa vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju. Dokumentacija vsebuje naslednje podatke:

3.  Nacionalni varnostni organ ne more spodbijati informacij iz odstavka 2(a) in (b), razen če lahko brez poseganja v člen 16 dokaže obstoj resnične nevarnosti. Po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 27 se nacionalni varnostni organ v tem smislu ne more sklicevati na predpise iz skupine A iz navedenega dokumenta.

4.  Nacionalni varnostni organ lahko zahteva, da se zagotovijo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu s členom 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES ali izvedejo poskusna obratovanja v omrežju zaradi preverjanja skladnosti podatkov iz odstavka 2(c) in (d) tega člena z veljavnimi nacionalnimi predpisi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 8 Direktive 2004/49/ES ali členom 17 te direktive. Vendar pa lahko po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 27 te direktive nacionalni varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C, naštetih v navedenem dokumentu.

Nacionalni varnostni organ po posvetovanju s prosilcem določi obseg in vsebino zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj. Upravljavec infrastrukture si po posvetovanju s prosilcem prizadeva zagotoviti, da se lahko vsa poskusna obratovanja izvedejo v roku treh mesecev po zahtevku prosilca. Nacionalni varnostni organ po potrebi sprejme ukrepe, da se poskusna obratovanja lahko izvajajo.

5.  Vse vloge za odobritev začetka obratovanja, predložene v skladu s tem členom, bodo obravnavane v sklepu nacionalnega varnostnega organa v najkrajšem možnem roku in najkasneje:

Člen 26

Dovoljenja za tipe vozil

1.  Države članice lahko izdajo dovoljenja za tipe vozil.

2.  Če države članice odobrijo vozilo, hkrati odobrijo tudi tip vozila.

3.  Država članica vozilo, ki je skladno z že odobrenim tipom v državi članici, odobri brez nadaljnjega preverjanja na podlagi izjave o skladnosti s tem tipom, ki jo predloži prosilec. Če se bistvene določbe v TSI in nacionalnih predpisih, na osnovi katerih je bil odobren tip vozila, spremenijo, države članice odločijo, ali ostanejo že podeljene odobritve za tip vozila veljavne, ali jih je treba obnoviti. Merila, ki jih nacionalni varnostni organi preverijo v primeru obnovljene odobritve tipa vozila, lahko zadevajo le spremenjene predpise. Obnova odobritve tipa vozila ne zadeva odobritev tipov vozil, ki so že podeljene na osnovi predhodno odobrenih tipov vozil.

4.  Vzorec izjave o skladnosti tipa vozila sprejme Komisija do 19. julija 2009 na osnovi osnutka, ki ga pripravi Agencija, in v skladu s postopkom iz člena 29(3).

5.  Izjava o skladnosti tipa vozila se oblikuje v skladu s:

6.  Prosilec lahko zahteva dovoljenje za tip vozila v več državah članicah hkrati. V tem primeru nacionalni varnostni organi sodelujejo, da bi bil postopek poenostavljen in da bi bilo upravnega dela čim manj.

7.  Dovoljenje za tipe vozil je registrirano v Evropskem registru dovoljenih tipov vozil iz člena 34. V registru je navedeno, v kateri državi članici ali državah članicah je tip vozila odobren.

Člen 27

Razvrstitev nacionalnih predpisov

1.  Nacionalni predpisi se zaradi poenostavitve postopka odobritve začetka obratovanja vozil iz člena 25 razvrstijo v skladu s Prilogo VII.

2.  Brez poseganja v člen 30(3), Agencija do 19. januarja 2009 ponovno pregleda parametre v oddelku 1 Priloge VII in predloži Komisiji ustrezna priporočila.

3.  Agencija pripravi priporočilo za referenčni dokument, ki bo navzkrižno primerjal vsa nacionalna pravila držav članic o dajanju vozil v promet. Nacionalni varnostni organi pri tej nalogi sodelujejo z Agencijo.

4.  Komisija na podlagi priporočila Agencije in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3) sprejme referenčni dokument in vse sklepe o njegovih posodobitvah.

POGLAVJE VI

PRIGLAŠENI ORGANI

Člen 28

Priglašeni organi

1.  Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo, navedenega v členu 13, in postopka verifikacije, navedenega v členu 18, pri čemer za vsakega od organov navedejo področje pristojnosti in identifikacijsko številko, predhodno pridobljeno od Komisije. Komisija objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in njihova področja pristojnosti v Uradnem listu Evropske unije ter ta seznam posodablja.

2.  Države članice pri ocenjevanju organov za priglasitev uporabljajo merila iz Priloge VIII. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz ustreznih evropskih standardov, izpolnjujejo navedena merila.

3.  Država članica odvzame odobritev organu, ki ne izpolnjuje več meril, navedenih v Prilogi VIII. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

4.  Če država članica ali Komisija menita, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje meril iz Priloge VIII, se Komisija posvetuje z zadevnimi stranmi. Komisija obvesti slednjo državo članico o vseh spremembah, ki so potrebne, da priglašeni organ ohrani status, ki mu je bil dodeljen.

5.  Komisija ustanovi koordinacijsko skupino priglašenih organov (v nadaljevanju „koordinacijska skupina“), ki razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z uporabo postopkov za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo iz člena 13 in postopkom verifikacije iz člena 18 ali z uporabo zadevnih TSI. Predstavniki držav članic lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu koordinacijske skupine.

Komisija in opazovalci obvestijo odbor iz člena 29 o opravljenem delu v okviru te koordinacijske skupine. Komisija, kadar je to primerno, predlaga potrebne ukrepe za rešitev problema. Po potrebi se koordinacija priglašenih organov izvaja v skladu s členom 30(4).

6.  V prvem izmed poročil iz člena 39 se oceni tudi izvajanje meril iz Priloge VIII in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

POGLAVJE VII

ODBOR IN DELOVNI PROGRAM

Člen 29

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 21 Direktive 96/48/ES (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2.  Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 30

Dodatne zadolžitve

1.  Komisija lahko predloži odboru katero koli zadevo, ki je povezana z izvedbo te direktive. Po potrebi Komisija sprejme priporočila za izvedbo v skladu s postopkom iz člena 29(2).

2.  Odbor lahko razpravlja o vsakem vprašanju, ki se nanaša na interoperabilnost železniškega sistema, vključno z vprašanji v zvezi z interoperabilnostjo med železniškim sistemom znotraj Skupnosti in železniškim sistemom tretjih držav.

3.  Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive v zvezi s prilagoditvijo prilog II do IX, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 29(4).

4.  Po potrebi lahko odbor ustanovi delovne skupine, da mu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog, zlasti v zvezi s koordinacijo priglašenih organov.

Člen 31

Delovni program

1.  Komisija izdela delovni program ob upoštevanju razširitve področja uporabe iz člena 8, spremembe TSI iz člena 6(1) in ostalih obveznosti, ki so ji bile zaupane s to direktivo. Komisija odbor v celoti obvešča in ga vključi v oblikovanje in posodabljanje programa.

2.  Delovni program zajema naslednje stopnje:

POGLAVJE VIII

REGISTRI OMREŽJA IN VOZIL

Člen 32

Sistem številčenja vozil

1.  Vsako vozilo, ki začne obratovati v železniškem sistemu Skupnosti, ima evropsko številko vozila (European vehicle number – EVN), ki mu je bila dodeljena ob izdaji prvega dovoljenja za začetek obratovanja.

2.  Prosilec za prvo dovoljenje je odgovoren, da se zadevno vozilo označi z EVN, ki mu je dodeljena.

3.  EVN se opredeli v TSI za delovanje in upravljanje prometa.

4.  Vozilu se EVN dodeli le enkrat, razen če je v TSI na področju delovanja in upravljanja prometa določeno drugače.

5.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice pri vozilih, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz ali v tretje države s tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Skupnosti, sprejmejo vozila, ki so jasno prepoznavna na podlagi drugačnega sistema šifrskih oznak.

Člen 33

Nacionalni registri vozil

1.  Vsaka država članica vodi register železniških vozil, odobrenih na njenem ozemlju. Ta register izpolnjuje naslednja merila:

2.  Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki skupnih specifikacij navajajo: vsebino, obliko podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja, obliko izmenjave podatkov ter pravila za vnos in iskanje podatkov. Register vsebuje vsaj naslednje informacije za vsako vozilo:

3.  Imetnik registracije organu vsake države članice, kjer je vozilo pridobilo dovoljenje, nemudoma prijavi vsako spremembo podatkov, vnesenih v nacionalni register vozil, uničenje vozila ali svojo odločitev, da vozila ne bo več registriral.

4.  Dokler nacionalni registri vozil držav članic niso povezani, vsaka država članica posodablja svoj register s spremembami, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica, in sicer za podatke, ki jo zadevajo.

5.  Pri vozilih, ki začnejo prvič obratovati v tretji državi in jim država članica dovoli začetek obratovanja na svojem ozemlju, država članica zagotovi, da se lahko podatki iz odstavka 2(d) do (f) pridobijo iz nacionalnega registra vozil. Podatki iz odstavka 2(f) se lahko nadomestijo s podatki, pomembnimi za varnost, iz načrta za vzdrževanje.

Člen 34

Evropski register dovoljenih tipov vozil

1.  Agencija oblikuje in vodi register tipov železniških vozil, katerim so države članice dovolile začetek obratovanja v železniškem omrežju Evropske skupnosti. Ta register izpolnjuje naslednja merila:

2.  Ta register vsebuje naslednje podatke za vsak tip vozila:

3.  Če je dovoljenje za tip odobreno, spremenjeno, začasno zadržano ali odvzeto v državi članici, nacionalni varnostni organ te države članice obvesti Agencijo, da lahko ta posodobi register.

4.  Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki skupnih specifikacij navajajo: vsebino, obliko podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja ter pravila za vnos in iskanje podatkov.

Člen 35

Register infrastrukture

1.  Vsaka država članica zagotovi, da je register infrastrukture objavljen ter posodobljen na podlagi časovnih rokov za posodobitev iz odstavka 2. Ta register navaja glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovne parametre) in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi v TSI, ki se uporabljajo. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije mora vsebovati register infrastrukture.

2.  Agencija izdela osnutek specifikacij za prikaz in obliko tega registra, časovne roke za njegovo posodobitev in način uporabe, ob upoštevanju ustreznega prehodnega obdobja za infrastrukturo, ki začne obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive. Komisija sprejme specifikacije v skladu z regulativnim postopkom iz člena 29(3).

POGLAVJE IX

PREHODNE DOLOČBE

Člen 36

Osnutek referenčnih sistemov

1.  Agencija v skladu s členoma 3 in 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 ter na podlagi informacij držav članic, uradno sporočenih po členu 17(3) te direktive, tehnične dokumentacije stroke in besedil ustreznih mednarodnih sporazumov pripravi osnutek referenčnega sistema tehničnih predpisov za zagotovitev sedanje stopnje interoperabilnosti omrežij in vozil, ki so zajeti v področje uporabe te direktive v skladu s členom 1 te direktive. Komisija po potrebi sprejme referenčni sistem po regulativnem postopku iz člena 29(3) te direktive.

2.  Po sprejetju tega referenčnega sistema države članice obvestijo Komisijo o svojem namenu, da bodo na svojem ozemlju sprejele nacionalni predpis ali izdelale projekt, ki se razlikuje od referenčnega sistema.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Utemeljitev

V vsaki odločitvi na podlagi te direktive v zvezi z ocenjevanjem skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, verifikacijo podsistemov, ki sestavljajo železniški sistem, ter v vsaki odločitvi na podlagi členov 7, 12, 14 in 19 se podrobno opredelijo razlogi, na katerih temelji. O odločitvi je treba zadevno stranko čim prej obvestiti ter jo seznaniti s pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo po veljavnih predpisih zadevne države članice, in z roki za njihovo uveljavitev.

Člen 38

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1, členom 2, členom 4(2), členom 5(2), (5), (6) in (8), členom 6(1), (2), (3), (9) in (10), členi 7, 8 in 9, členom 11(4) in (5), členom 12, členom 13(5), členi 15, 16 in 17, členom 18(1), (2), (4) in (5), členom 19(3), členi 20 do 27, členom 28(4) in (6), členi 32 do 35 ter prilogami I do IX najpozneje do 19. julija 2010. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih ukrepov.

Države članice se v teh ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

2.  Obveznost prenosa in izvajanja poglavij IV, V, VII in VIII te direktive ne velja za Republiko Ciper in Republiko Malto, vse dokler na njunem ozemlju ne bo vzpostavljen železniški sistem.

Takoj ko bo javni ali zasebni subjekt vložil uradno prošnjo za izgradnjo železniške proge, s katero bo upravljal en ali več prevoznikov v železniškem prometu, zadevna država članica v enem letu od prejema prošnje sprejme zakonodajo za izvršitev poglavij iz prvega pododstavka.

Člen 39

Poročila in informacije

1.  Komisija vsaka tri leta in prvič 19. julija 2011 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri doseganju interoperabilnosti železniškega sistema. Poročilo vsebuje tudi analizo primerov po členu 9.

2.  Komisija najkasneje do 19. julija 2013 objavi poročilo, ki vključuje analizo uporabe poglavja V in izboljšav pri vzajemnem priznavanju železniških vozil v Skupnosti, kar zadeva potreben čas in stroške postopka za prosilce. Kjer je to primerno, se v poročilu oceni tudi učinek različnih možnosti za dodatno poenostavitev in centralizacijo postopkov izdaje dovoljenj za vozila. V tem primeru se preučijo tudi različne možnosti za sodelovanje med nacionalnimi varnostnimi organi in Agencijo.

3.  Agencija izdela in redno posodablja orodje, s katerim bo mogoče na zahtevo države članice ali Komisije priskrbeti pregled stopnje interoperabilnosti železniškega sistema. To orodje uporablja informacije, vključene v registre iz členov 33, 34 in 35.

Člen 40

Razveljavitev

Direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES se razveljavita z dnem 19. julijem 2010 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s časovnimi roki za prenos teh direktiv v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno razpredelnico v Prilogi XI.

Člen 14 Direktive 2004/49/ES preneha veljati z dnem 19. julijem 2008.

Člen 41

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 42

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

PODROČJE UPORABE

1.   Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti

1.1   Omrežje

Omrežje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti je infrastruktura konvencionalnih prog vseevropskega železniškega omrežja, opredeljenega v Odločbi št. 1692/96/ES.

Za namene te direktive je mogoče to omrežje razdeliti na naslednje kategorije:

To omrežje vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na dolge razdalje in za tovorni promet v tem omrežju zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.

1.2   Vozila

Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti zajema vsa vozila, za katera je verjetno, da bodo vozila na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali v delu tega omrežja, vključno z:

Mobilna železniška oprema za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture je lahko vključena.

Vsaka od zgoraj navedenih kategorij je lahko razdeljena na:

2.   Železniški sistem za visoke hitrosti

2.1   Omrežje

Omrežje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti je infrastruktura prog visoke hitrosti vseevropskega železniškega omrežja, opredeljenega v Odločbi št. 1692/96/ES.

Proge za visoke hitrosti vključujejo:

To omrežje vključuje sisteme za upravljanje prometa, sledenje in navigacijske sisteme, tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za promet na teh progah zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega upravljanje prometa.

2.2   Vozila

Vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti vključuje vozila, ki so predvidena za obratovanje:

Hkrati vozila, ki so predvidena za delovanje pri hitrosti do največ 200 km/h in ki bodo verjetno potovala v celotnem vseevropskem železniškem omrežju za visoke hitrosti ali po njegovih delih, če bodo ustrezala zmogljivosti tega omrežja, ustrezajo zahtevam za varno obratovanje v tem omrežju. Zato TSI za konvencionalna vozila opredeljujejo tudi zahteve za varno obratovanje konvencionalnih vozil na sistemih za visoke hitrosti.

3.   Združljivost železniškega sistema

Kakovost storitev v železniškem prometu v Evropi je med drugim odvisna od odlične združljivosti med značilnostmi omrežja (v najširšem pomenu besede, tj. fiksnih delov vseh zadevnih podsistemov) in značilnostmi vozil (vključno s komponentami vseh zadevnih podsistemov na voznih sredstvih). Od te združljivosti je odvisna tudi raven učinkovitosti, varnosti, kakovosti storitev in njihovih stroškov.

4.   Razširitev področja uporabe

4.1   Podkategorije omrežij in vozil

Področje uporabe TSI se postopno razširi na celoten železniški sistem, kot je opredeljeno v členu 1(4). Za uresničitev stroškovne učinkovitosti interoperabilnosti je po potrebi treba vse kategorije omrežij in vozil iz te priloge razdeliti na podkategorije. Če je potrebno, se lahko funkcionalne in tehnične specifikacije iz člena 5(3) razlikujejo po podkategoriji.

4.2   Jamstvo za stroške

Analiza stroškov in koristi predlaganih ukrepov med drugim upošteva naslednje:

Poleg tega bo ta ocena navajala verjetni vpliv na vse vpletene izvajalce in gospodarske subjekte.

▼M2

---

PRILOGA II

PODSISTEMI

1.    Seznam podsistemov

Za namene te direktive je sistem, ki sestavlja železniški sistem, mogoče razdeliti na naslednja podsisteme:

2.    Opis podsistemov

Agencija pri pripravi osnutka ustrezne TSI predlaga seznam elementov in vidikov v zvezi z interoperabilnostjo za vsak podsistem ali del podsistema. Brez poseganja v izbiro vidikov in elementov interoperabilnosti ali vrstni red, po katerem bodo podsistemi vključeni v TSI, ti podsistemi zajemajo naslednje:

2.1    Infrastruktura

Železniški tir, kretnice, gradbeni objekti (mostovi, predori itd.), pripadajoča infrastruktura na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.), varnostna in zaščitna oprema.

2.2    Energetika

Elektrifikacijski sistem, vključno z vozno mrežo in sistemom za merjenje porabe električne energije ob progi.

2.3    Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Vsa oprema ob progi, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju.

2.4    Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Vsa oprema na vozilih, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju.

2.5    Vodenje in upravljanje prometa

Postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim, pa tudi zmanjšanim obratovanjem, vključno zlasti s sestavo vlaka in vožnjami vlakov, načrtovanjem in upravljanjem prometa.

Strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.

2.6    Telematske aplikacije

Ta podsistem v skladu s Prilogo I zajema dva elementa:

2.7    Tirna vozila

Struktura, vodenje in nadzorni sistem za vso vlakovno opremo, naprave za odjem električnega toka, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, oprema za merjenje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizmi (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

2.8    Vzdrževanje

Postopki, dodatna oprema, logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in potrebne učinkovitosti.

▼B

---

PRILOGA III

BISTVENE ZAHTEVE

1.   Splošne zahteve

1.1   Varnost

1.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Spremljanje in vzdrževanje fiksnih in gibljivih komponent, ki so udeležene v vožnji vlakov, morajo biti organizirane, izvedene in kvantificirane tako, da delujejo pod predvidenimi pogoji.

1.3   Zdravje

1.4   Varstvo okolja

▼M4

▼B

1.5   Tehnična združljivost

Tehnične značilnosti infrastrukture in fiksnih naprav morajo biti združljive med seboj in z značilnostmi vlakov, ki se bodo uporabljali v vseevropskem železniškem sistemu.

Če je na nekaterih delih omrežja skladnost teh značilnosti težko doseči, je mogoče uvesti začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnje.

▼M3

1.6    Dostopnost

▼B

2.   Posebne zahteve za vsak podsistem

2.1   Infrastruktura

▼M3

2.1.2   Dostopnost

▼B

2.2   Energija

2.3   Vodenje-upravljanje in signalizacija

2.4   Tirna vozila

▼M3

2.4.5   Dostopnost

▼B

2.5   Vzdrževanje

2.6   Vodenje in upravljanje prometa

▼M3

2.6.4   Dostopnost

▼B

2.7   Telematske aplikacije v tovornem in potniškem prometu

▼M3

2.7.5   Dostopnost

▼B

---

PRILOGA IV

ES-IZJAVA O SKLADNOSTI IN PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT INTEROPERABILNOSTI

1.   Komponente interoperabilnosti

ES-izjava velja za komponente interoperabilnosti, ki so pomembne za interoperabilnost železniškega sistema, kakor navaja člen 3. Te komponente interoperabilnosti so lahko:

1.1   Večnamenske komponente

To so komponente, ki niso posebne za železniški sistem in se lahko kot take uporabljajo na drugih področjih.

1.2   Večnamenske komponente s posebnimi značilnostmi

To so komponente, ki kot take niso posebne za železniški sistem, pri uporabi na področju železnic pa morajo pokazati posebno učinkovitost.

1.3   Posebne komponente

To so komponente, ki so posebne za uporabo na področju železnic.

2.   Področje uporabe

ES-izjava zajema:

Postopki ocenjevanja, ki jih uporabljajo priglašeni organi v fazi načrtovanja in proizvodnje, se bodo sklicevali na module, opredeljene v Sklepu 93/465/EGS v skladu s pogoji, navedenimi v TSI.

3.   Vsebina ES-izjave

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo in spremni dokumenti morajo imeti datum in podpis.

Ta izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor navodila in mora vsebovati naslednje:

▼M5

---

PRILOGA V

IZJAVA „ES“ O VERIFIKACIJI PODSISTEMOV

1.   IZJAVA „ES“ O VERIFIKACIJI PODSISTEMOV

Izjava „ES“ o verifikaciji podsistema je izjava „prosilca“ v smislu člena 18, s katero na lastno odgovornost izjavlja, da zadevni podsistem, ki je bil predmet ustreznih postopkov verifikacije, izpolnjuje zahteve iz ustrezne zakonodaje Unije, vključno z vsemi ustreznimi nacionalnimi predpisi.

Izjava „ES“ o verifikaciji in spremna dokumentacija morata imeti datum in podpis.

Izjava „ES“ o verifikaciji mora temeljiti na podatkih, ki izhajajo iz postopka verifikacije „ES“ za podsisteme, kot so opredeljeni v Prilogi VI. Napisana mora biti v istem jeziku kakor tehnična dokumentacija, ki ji je priložena, in mora vsebovati vsaj naslednje:

Kjer se Priloga VI sklicuje na vmesno izjavo „ES“ o verifikaciji (VIV), se za navedeno izjavo uporabljajo določbe tega oddelka.

2.   IZJAVA „ES“ O VERIFIKACIJI PODSISTEMOV V PRIMERU SPREMEMB

V primeru spremembe podsistema z izjavo „ES“ o verifikaciji, ki ni zamenjava v okviru vzdrževanja, brez poseganja v člen 20 veljajo naslednje določbe.

2.1

Če subjekt, ki uvaja spremembo, dokaže, da sprememba ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove podsistema, pomembne za skladnost z zahtevami v zvezi z osnovnimi parametri: (a) subjekt, ki uvaja spremembo, posodobi sklicevanje na dokumente, vsebovane v tehnični dokumentaciji, ki je priložena izjavi „ES“ o verifikaciji; (b) ni treba izdati nove izjave „ES“ o verifikaciji.

2.2

Če subjekt, ki uvaja spremembo, dokaže, da sprememba vpliva na osnovne značilnosti zasnove podsistema, pomembne za skladnost z zahtevami v zvezi z osnovnimi parametri: (a) subjekt, ki uvaja spremembo, izda dopolnilno izjavo „ES“ o verifikaciji s sklicem na zadevne osnovne parametre; (b) je dopolnilni izjavi „ES“ o verifikaciji priložen seznam dokumentov prvotne tehnične dokumentacije, priložene prvotni izjavi „ES“ o verifikaciji, ki niso več veljavni; (c) tehnična dokumentacija, priložena izjavi „ES“ o verifikaciji, vsebuje dokaze, da je učinek sprememb omejen na osnovne parametre iz točke (a); (d) se za to dopolnilno izjavo „ES“ o verifikaciji smiselno uporabljajo določbe iz oddelka 1 te priloge; (e) se prvotna izjava „ES“ o verifikaciji šteje za veljavno za tiste osnovne parametre, na katere sprememba ne vpliva.

3.   IZJAVA „ES“ O VERIFIKACIJI PODSISTEMOV V PRIMERU DODATNIH VERIFIKACIJ

Izjava „ES“ o verifikaciji podsistema se lahko dopolni v primeru opravljenih dodatnih verifikacij, zlasti kadar so takšne dodatne verifikacije potrebne za dodatno dovoljenje za začetek obratovanja. V tem primeru se področje uporabe dopolnilne izjave omeji na področje uporabe dodatnih verifikacij.

---

PRILOGA VI

POSTOPEK VERIFIKACIJE „ES“ ZA PODSISTEME

1.   SPLOŠNA NAČELA

„Verifikacija ‚ES‘“ pomeni postopek, ki ga izvede prosilec v smislu člena 18 za dokazovanje, ali so izpolnjene zahteve ustrezne zakonodaje Unije, vključno z vsemi ustreznimi nacionalnimi predpisi v zvezi s podsistemom, in ali se za podsistem lahko odobri začetek obratovanja.

2.   POTRDILO O VERIFIKACIJI, KI GA IZDA PRIGLAŠENI ORGAN

2.1    Uvod

Za namene te direktive je verifikacija s sklicevanjem na TSI postopek, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da je podsistem skladen z ustreznimi tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost (TSI).

To ne vpliva na obveznosti naročnika ali proizvajalca (tj. prosilca v smislu člena 18) glede skladnosti z drugo veljavno zakonodajo, ki izhaja iz Pogodbe, vključno z morebitnimi verifikacijami, ki jih izvedejo ocenjevalni organi in jih zahteva druga zakonodaja.

2.2    Vmesna izjava o verifikaciji (VIV)

2.2.1    Načela

Na prošnjo naročnika ali proizvajalca (tj. prosilca v smislu člena 18) se lahko verifikacija opravi za dele podsistema ali se omeji na določene stopnje postopka verifikacije. V teh primerih se rezultati verifikacije lahko dokumentirajo v vmesni izjavi o verifikaciji (VIV), ki jo izda priglašeni organ, ki ga izbere naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18).

VIV se mora sklicevati na TSI, s katerimi je bila ugotovljena skladnost.

2.2.2    Deli podsistema

Prosilec v smislu člena 18 lahko za vsak del, na katerega se odloči razdeliti podsistem, zaprosi za VIV. Vsak del se preveri na vsaki stopnji, kot je opisano v točki 2.2.3.

2.2.3    Stopnje postopka verifikacije

Podsistem ali določeni deli podsistema se preverijo na vsaki od naslednjih stopenj:

Prosilec (v smislu člena 18) lahko zaprosi za VIV za stopnjo načrtovanja (vključno s preizkusi tipa) in stopnjo proizvodnje za celoten podsistem ali za kateri koli del, na katerega ga je razdelil (glej odstavek 2.2.2).

2.3    Potrdilo o verifikaciji

2.3.1

Priglašeni organi, ki so pristojni za verifikacijo, ocenijo načrtovanje, proizvodnjo in končni preizkus podsistema ter pripravijo potrdilo o verifikaciji, ki je namenjeno naročniku ali proizvajalcu (tj. prosilcu v smislu člena 18), slednji pa pripravi izjavo „ES“ o verifikaciji. Potrdilo o verifikaciji se mora sklicevati na TSI, s katerimi je bila ugotovljena skladnost. Kadar ni bila v celoti ocenjena skladnost podsistema z vsemi ustreznimi TSI (npr. v primeru odstopanja, delne uporabe TSI za nadgradnjo ali obnovo, prehodnega obdobja pri TSI ali v specifičnem primeru), potrdilo o verifikaciji vsebuje točen sklic na TSI ali njihove dele, v zvezi s katerimi priglašeni organ med postopkom verifikacije ni preveril skladnosti.

2.3.2

Če so bile izdane VIV, priglašeni organ, pristojen za verifikacijo podsistema, upošteva te VIV in pred izdajo potrdila o verifikaciji: (a) preveri, da VIV pravilno obravnavajo ustrezne zahteve iz TSI; (b) preveri vse vidike, ki se ne obravnavajo v VIV; in (c) preveri končni preizkus podsistema kot celote.

2.3.3

V primeru spremembe podsistema, že zajetega v potrdilu o verifikaciji, priglašeni organ opravi samo tiste preglede in preizkuse, ki so pomembni in potrebni za spremembe, tj. ocena se nanaša samo na dele podsistema, ki so spremenjeni, in na vmesnike do nespremenjenih delov podsistema.

2.3.4

Vsak priglašeni organ, vključen v verifikacijo podsistema, pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s členom 18(3), ki zajema področje njegovih dejavnosti.

2.4    Tehnična dokumentacija, priložena izjavi ES o verifikaciji

Tehnično dokumentacijo, ki je priložena izjavi ES o verifikaciji, mora pripraviti prosilec (v smislu člena 18) in mora vsebovati naslednje:

2.5    Nadzor, ki ga izvajajo priglašeni organi

2.5.1

Priglašeni organ, ki je pooblaščen za preverjanje proizvodnje, mora imeti stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin in po potrebi do naprav za montažo in preizkušanje ter na splošno do vseh objektov, za katere meni, da so potrebni za izpolnjevanje njegovih nalog. Naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18) mora priglašenemu organu poslati vse dokumente, potrebne za ta namen, ter zlasti izvedbene načrte in tehnično dokumentacijo za podsistem.

2.5.2

Priglašeni organ, ki je pooblaščen za preverjanje izvajanja, mora redno opravljati revizije, da se prepriča o skladnosti z ustreznimi TSI. Pooblaščenim za izvajanje mora predložiti revizijsko poročilo. Lahko se zahteva, da je prisoten na določenih stopnjah postopkov gradnje.

2.5.3

Poleg tega lahko priglašeni organ opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim za izvajanje mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.

2.5.4

Priglašenemu organu je omogočeno spremljati podsisteme, v katere je vgrajena komponenta interoperabilnosti, da se oceni, če tako zahteva ustrezna TSI, njihova primernost za uporabo v njihovem predvidenem železniškem okolju.

2.6    Predložitev

Izvod tehnične dokumentacije, ki je priložena izjavi ES o verifikaciji, mora proizvajalec ali naročnik (tj. prosilec v smislu člena 18) hraniti celotno obratovalno dobo podsistema. Dokumentacijo je treba poslati vsaki državi članici, ki to zahteva.

Dokumentacija, priložena zahtevku za odobritev začetka obratovanja, se predloži nacionalnemu varnostnemu organu države članice, kjer je vložena vloga za dovoljenje. Nacionalni varnostni organ lahko zahteva, da so deli dokumentacije, predloženi skupaj z zahtevkom za odobritev, prevedeni v jezik tega organa.

2.7    Objavljanje

Vsak priglašeni organ mora redno objavljati ustrezne informacije o:

2.8    Jezik

Dokumentacija in dopisi, ki se nanašajo na postopek verifikacije, morajo biti napisani v uradnem jeziku države članice Unije, v kateri ima naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18) sedež, ali v uradnem jeziku Unije, ki ga naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18) sprejema.

3.   POTRDILO O VERIFIKACIJI, KI GA IZDA PRISTOJNI ORGAN

3.1    Uvod

Če veljajo nacionalni predpisi, verifikacija vključuje postopek, pri katerem organ, ki je imenovan v skladu s tretjim pododstavkom člena 17(3) (pristojni organ), preveri in potrdi, da je podsistem skladen z nacionalnimi predpisi, priglašenimi v skladu s členom 17(3), za vsako državo članico, v kateri naj bi bil odobren začetek obratovanja podsistema.

3.2    Potrdilo o verifikaciji

Pristojni organ pripravi potrdilo o verifikaciji, namenjeno za naročnika ali proizvajalce (tj. prosilca v smislu člena 18).

Potrdilo vsebuje točno sklicevanje na nacionalne predpise, v zvezi s katerimi je pristojni organ v postopku preverjanja preverjal skladnost.

V primeru nacionalnih predpisov v zvezi s podsistemi, ki sestavljajo vozilo, pristojni organ razdeli potrdilo v dva dela, od katerih eden vsebuje sklicevanja na tiste nacionalne predpise, ki se izrecno nanašajo na tehnično interoperabilnost med vozilom in zadevnim omrežjem, v drugem delu pa so navedeni vsi ostali nacionalni predpisi.

3.3    Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija, ki jo pripravi pristojni organ in je priložena potrdilu o verifikaciji v primeru nacionalnih predpisov, mora biti vključena v tehnično dokumentacijo, priloženo izjavi „ES“ o verifikaciji, iz točke 2.4 in vsebuje tehnične podatke, ki so potrebni za oceno skladnosti podsistema z navedenimi nacionalnimi predpisi.

3.4    Jezik

Dokumentacija in dopisi, ki se nanašajo na postopek verifikacije, morajo biti napisani v uradnem jeziku države članice Unije, v kateri ima naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18) sedež, ali v uradnem jeziku Unije, ki ga naročnik ali proizvajalec (tj. prosilec v smislu člena 18) sprejema.

4.   VERIFIKACIJA DELOV PODSISTEMOV V SKLADU S ČLENOM 18(5)

Če se potrdilo o verifikaciji izda za določene dele podsistema, se za navedene dele smiselno uporabljajo določbe iz te priloge.

▼B

---

PRILOGA VII

PARAMETRI, KI JIH JE TREBA PREVERITI ZA ZAČETEK OBRATOVANJA VOZIL, KI NISO SKLADNA S TSI, IN RAZVRSTITEV NACIONALNIH PREDPISOV

▼M1

1.   Seznam parametrov

Pojasnitve in primeri, ki so v poševnem tisku zgoraj, so informativne narave in niso opredelitve parametrov.

▼B

2.   Razvrstitev predpisov

Nacionalni predpisi v zvezi z parametri, določenimi v točki 1, se razvrstijo v eno od spodnjih treh skupin. Predpisi in omejitve izključno lokalne narave tu niso zajeti; preverjanje teh se izvaja v okviru pregledov, ki se uvedejo s skupnim sporazumom med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture.

Skupina A

Skupina A vključuje:

Skupina B

Skupina B vključuje vse predpise, ki ne spadajo na področje skupine A ali C ali ki jih še ni bilo mogoče razporediti v eno od teh skupin.

Skupina C

Skupina C vključuje predpise, ki so nujno potrebni in povezani s tehničnimi značilnostmi infrastrukture v smislu zanesljive in interoperabilne uporabe v zadevnem omrežju (na primer gabarit).

---

PRILOGA VIII

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI ZA PRIGLASITEV ORGANOV

---

PRILOGA IX

DOKUMENTACIJA ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA ODSTOPANJE

Ob vložitvi zahtevka za odstopanje države članice predložijo naslednje dokumente:

Dokumentacijo je treba predložiti na papirju in v elektronski obliki. Tako jo bo mogoče razdeliti med člane odbora.

---

PRILOGA X

DEL A

Direktive, ki se razveljavijo

(iz člena 40)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 40)

---

PRILOGA XI

PRIMERJALNA TABELA

---

( 1 ) UL C 256, 27.10.2007, str. 39.

( 2 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2007 in Sklep Sveta z dne 14. maja 2008.

( 3 ) UL L 235, 17.9.1996, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/32/ES (UL L 141, 2.6.2007, str. 63).

( 4 ) UL L 110, 20.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES.

( 5 ) Direktiva 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 164, 30.4.2004, str. 144).

( 6 ) UL L 75, 15.3.2001, str. 1.

( 7 ) UL L 75, 15.3.2001, str. 26.

( 8 ) UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/58/ES (UL L 315, 3.12.2007, str. 44).

( 9 ) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 10 ) UL L 237, 24.8.1991, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/58/ES.

( 11 ) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 (UL L 74, 15.3.2008, str. 1).

( 12 ) Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov za ocenjevanje skladnosti ter pravilih za pritrjevanje in uporabo oznake skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehničnem usklajevanju (UL L 220, 30.8.1993, str. 23).

( 13 ) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

( 14 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

( 15 ) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

( 16 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).

( 17 ) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

( 18 ) UL L 225, 12.8.1998, str. 27. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).