01997A1128(01) — SL — 01.04.2016 — 001.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi ( 1 ) (UL L 327 28.11.1997, str. 3)

spremenjen z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	PROTOKOL K SPORAZUMU O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU o partnerstvu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi	L 283	19	9.11.2000
►M2	PROTOKOL k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji	L 185	17	6.7.2006
►M3	PROTOKOL k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	L 119	32	9.5.2007
►M4	PROTOKOL k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	L 373	3	31.12.2014

---

▼B

SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU

o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi ( 2 )

Člen 1

Vzpostavi se partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusijo na drugi. Cilji partnerstva so:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot so določene zlasti v Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, je temelj notranje in mednarodne politike pogodbenic in je bistveni element partnerstva in tega sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta naklonjeni razvoju ustreznih naslovov tega sporazuma, zlasti naslova III in člena 53, kolikor bodo dopuščale okoliščine, z namenom, da se med njima vzpostavi območje proste trgovine. Svet za sodelovanje lahko da pogodbenicama priporočila glede razvoja območja proste trgovine. Takšna sprememba se izvede samo s sporazumom med pogodbenicama in v skladu z njunimi notranjimi postopki. Pogodbenici v letu 1998 skupaj pregledata, ali okoliščine omogočajo začetek pogajanj o ustanovitvi območja proste trgovine.

Člen 4

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta z medsebojnim soglasjem skupaj preučili spremembe, ki bi jih bilo treba vključiti v sporazum glede na spremenjene okoliščine, zlasti zaradi položaja, ki bo nastal po vstopu Rusije v GATT/STO. Prvi pregled se izvede tri leta po začetku veljavnosti sporazuma ali ko Rusija pristopi k GATT/STO, kar bo prej.

Člen 5

1.  Obravnava po načelu največjih ugodnosti, ki jo Rusija zagotavlja po tem sporazumu, se ne uporablja v prehodnem obdobju, ki poteče pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi s prednostmi, opredeljenimi v Prilogi I, ki jih Rusija zagotavlja drugim državam nekdanje ZSSR. To obdobje se lahko v medsebojnem soglasju pogodbenic za posebna področja podaljša, kjer je to primerno.

2.  V primeru obravnave po načelu največjih ugodnosti po naslovu III prehodno obdobje iz odstavka 1 poteče tri leta po začetku veljavnosti sporazuma ali ko Rusija pristopi k GATT/STO, kar bo prej.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 6

Med pogodbenicama se vzpostavi reden politični dialog, ki ga nameravata razvijati in krepiti. Dialog spremlja in utrjuje približevanje med Evropsko unijo in Rusijo, podpira politične in gospodarske spremembe, ki potekajo v Rusiji ter prispeva k vzpostavitvi novih oblik sodelovanja. Politični dialog:

Člen 7

1.  Srečanja med predsednikom Sveta Evropske unije in predsednikom Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predsednikom Rusije na drugi potekajo načeloma dvakrat letno.

2.  Politični dialog na ministrski ravni poteka v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem po členu 90, ob drugih priložnostih pa s trojko Evropske unije, po medsebojnem dogovoru.

Člen 8

Pogodbenici vzpostavita druge postopke in mehanizme političnega dialoga, zlasti v naslednjih oblikah:

Člen 9

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Odbora za parlamentarno sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 95.

NASLOV III

BLAGOVNA MENJAVA

Člen 10

1.  Pogodbenici si medsebojno zagotavljata obravnavo po splošnem načelu največjih ugodnosti, določenim v odstavku 1 člena I GATT.

2.  Določbe odstavka 1 se ne uporabljajo za:

Člen 11

1.  Za izdelke z ozemlja ene pogodbenice, ki se uvažajo na ozemlje druge, se ne zaračunavajo neposredni ali posredni notranji davki ali druge notranje dajatve, ki so višji od neposrednih ali posrednih davkov ali dajatev za podobne domače izdelke.

2.  Obravnava teh izdelkov ne sme biti manj ugodna od tiste, ki jo za podobne izdelke domačega porekla zagotavljajo zakoni in drugi predpisi o prodaji na notranjem trgu, ponudbi na trgu, nakupu, prevozu, distribuciji ali uporabi. Določba tega odstavka ne onemogočajo uporabe različnih notranjih prevoznih dajatev, ki temeljijo izključno na gospodarskem izkoriščanju prevoznih sredstev in ne na nacionalnem poreklu izdelka.

3.  Med pogodbenicama se ustrezno uporabljajo odstavki 8, 9 in 10 člena III GATT.

Člen 12

1.  Pogodbenici soglašata, da je načelo prostega prevoza temeljni pogoj za doseganje ciljev tega sporazuma.

V zvezi s tem vsaka pogodbenica zagotavlja neomejen prevoz čez svoje ozemlje ali preko njega za blago s poreklom s carinskega območja druge pogodbenice ali za blago, ki je namenjeno na carinsko območje druge pogodbenice.

2.  Med pogodbenicama se uporabljajo pravila iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 člena V GATT.

Člen 13

Med pogodbenicama ustrezno veljajo naslednji členi GATT:

Člen 14

Brez poseganja v pravice in obveznosti iz mednarodnih konvencij o začasnem uvozu blaga, ki zavezujejo obe pogodbenici, si pogodbenici medsebojno odobrita oprostitev uvoznih dajatev in carin za začasno uvoženo blago, v primerih in po postopkih, predvidenih v kateri koli drugi mednarodni konvenciji s tega področja, ki ju zavezuje, v skladu z njunimi lastnimi predpisi. Takšni predpisi se uporabljajo na osnovi obravnave po načelu največjih ugodnosti in zato v skladu z izjemami iz člena 10(2) tega sporazuma. Upoštevajo se pogoji, pod katerimi je katera od pogodbenic sprejela obveznosti, ki izhajajo iz take konvencije.

Člen 15

1.  Blago s poreklom iz Rusije se uvaža v Skupnost brez količinskih omejitev, ne da bi to posegalo v določbe členov 17, 20 in 21 tega sporazuma in določbe členov 77, 81, 244, 249 in 280 Akta o pristopu Španije in Portugalske k Skupnosti.

2.  Blago s poreklom iz Skupnosti se uvaža v Rusijo brez količinskih omejitev, ne da bi to posegalo v določbe členov 17, 20 in 21 Priloge 2 k temu sporazumu.

Člen 16

Dokler Rusija ne pristopi k GATT/STO, se pogodbenici v okviru Odbora za sodelovanje posvetujeta o njuni uvozni tarifni politiki, vključno s spremembami tarifne zaščite. Taka posvetovanja se zlasti skličejo pred zvišanjem tarifne zaščite.

Člen 17

1.  Kadar se kateri koli izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v tako povečanih količinah ali pod takšnimi pogoji, da bi to povzročilo ali grozilo, da bo povzročilo znatno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnosti oziroma Rusija sprejmeta ustrezne ukrepe v skladu z naslednjimi postopki in pogoji.

2.  Preden sprejmeta kakršne koli ukrepe, ali v primerih, za katere velja odstavek 4, čim prej po njihovem sprejetju Skupnost oziroma Rusija posredujeta Odboru za sodelovanje vse pomembne informacije, z namenom, da le-ta poišče rešitev sprejemljivo za obe pogodbenici. Pogodbenici se takoj začneta posvetovati v Odboru za sodelovanje.

3.  Če po posvetovanjih pogodbenici ne dosežeta sporazuma o ukrepih za preprečevanje nastalih razmer v 30 dneh od obvestila Svetu za sodelovanje, lahko stranka, ki je posvetovanje predlagala, omeji uvoz tega izdelka v tolikšni meri in za toliko časa, kakor je potrebno, da se prepreči ali popravi škoda.

4.  V kritičnih okoliščinah, ko bi odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, lahko pogodbenici sprejmeta ukrepe pred posvetovanji, pod pogojem, da bosta takoj po sprejemu takšnih ukrepov nudili posvetovanja.

5.  Pri izbiri ukrepov iz tega člena pogodbenici dajeta prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo doseganje ciljev tega sporazuma.

6.  Če katera od pogodbenic sprejme zaščitni ukrep v skladu z določbami tega člena, lahko druga odkloni svoje obveznosti do prve pogodbenice, ki izhajajo iz tega naslova v zvezi s znatnim delom enakovredne trgovine.

Druga pogodbenica lahko takšne ukrepe sprejme šele potem, ko je predlagala posvetovanje, in če v 45 dneh po dnevu, ko so bila posvetovanja predlagana, ni bil dosežen dogovor.

7.  Pravica do odklona pri obveznostih iz odstavka 6 se prva tri leta veljavnosti zaščitnega ukrepa ne sme izvajati, pod pogojem, da je bil zaščitni ukrep sprejet kot rezultat absolutnega povečanja uvoza za največ štiri leta in v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 18

Nobena določba tega naslova in zlasti člena 17 ne vpliva ali preprečuje, da bi katera izmed pogodbenic sprejela protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT, Sporazumom o razlagi in uporabi členov VI, XVI in XXIII GATT ali z njimi povezanimi notranjimi predpisi.

Glede protidampinških ali subvencijskih preiskav se pogodbenici strinjata, da preverjata ugotovitve druge pogodbenice in da zainteresirane tretje stranke obveščata o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se lahko sprejme končna odločitev. Pred dokončnim sprejetjem protidampinških in izravnalnih dajatev morata pogodbenici narediti vse za konstruktivno rešitev problema.

Člen 19

Sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali prevozu blaga utemeljenih na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva naravnih virov; varstva naravnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo; ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 20

Ta naslov ne sme vplivati na določbe Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini s tekstilnimi izdelki, parafiranemu 12. junija 1993, ki se uporablja retroaktivno od 1. januarja 1993. Poleg tega se člen 15 tega sporazuma ne sme uporabljati za trgovino s tekstilnimi izdelki, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63 kombinirane carinske nomenklature.

Člen 21

1.  Trgovino z izdelki, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, urejajo:

2.  Ustanovitev skupine za stike za področje premoga in jekla ureja Protokol 1, ki je priloga temu sporazumu.

Člen 22

Trgovina z jedrskim materialom

1.  Trgovino z jedrskim materialom urejajo:

2.  Ne glede na določbe odstavka 1 tega člena se pogodbenici strinjata, da bosta sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi dosegli dogovor o trgovini z jedrskim materialom do 1. januarja 1997.

3.  Do sprejema takšnega dogovora se še naprej uporabljajo določbe tega člena.

4.  Pogodbenici si bosta prizadevali skleniti sporazum o jedrskih zaščitnih ukrepih, fizičnem varovanju in upravnem sodelovanju pri prenosu jedrskega materiala. Do uveljavitve tega sporazuma za prenos jedrskega materiala veljajo ustrezna zakonodaja in mednarodne obveznosti pogodbenic glede preprečevanja širjenja.

5.  Za namen uporabe režima iz odstavka 1:

NASLOV IV

DOLOČBE O POGOJIH POSLOVANJA IN NALOŽBAH

POGLAVJE I

DELOVNI POGOJI

Člen 23

1.  Ob upoštevanju zakonov, pogojev in postopkov, ki se uporabljajo v državah članicah, si Skupnost in države članice prizadevajo, da bi zagotovile, da državljani Rusije, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva v primerjavi z državljani države članice glede delovnih pogojev, nadomestil ali odpuščanja.

2.  Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v Rusiji, Rusija obravnava državljane države članice, ki so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, kakor je navedeno v odstavku 1.

Člen 24

Usklajevanje socialne varnosti

Pogodbenici skleneta sporazume:

Člen 25

Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 24 tega sporazuma, ne vplivajo na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med državami članicami in Rusijo, kadar navedeni sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo državljanov držav članic ali Rusije.

Člen 26

Svet za sodelovanje preuči, kaj je mogoče izboljšati pri delovnih pogojih za poslovneže v skladu z mednarodnimi obveznostmi pogodbenic, vključno z obveznostmi z Bonske konference KVSE.

Člen 27

Svet za sodelovanje pripravi priporočila za izvajanje členov 23 in 26 tega sporazuma.

POGLAVJE II

POGOJI, KI VPLIVAJO NA USTANAVLJANJE IN POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB

Člen 28

1.  Skupnost in njene države članice na eni strani in Rusija na drugi si medsebojno zagotavljajo za ustanavljanje gospodarskih družb na svojih ozemljih obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki velja za katero koli tretjo državo, in to v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v posamezni pogodbenici.

2.  Brez poseganja v pridržke, navedene v Prilogi 3, Skupnost in njene države članice hčerinskim družbam ruskih gospodarskih družb zagotavljajo obravnavo, ki glede njihovega delovanja ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo drugim gospodarskim družbam Skupnosti ali gospodarskim družbam Skupnosti, ki so hčerinske družbe katere koli gospodarske družbe tretje države, kar je bolje, v skladu z svojimi zakoni in drugimi predpisi.

3.  Brez poseganja v pridržke, navedene v Prilogi 4, Rusija ruskim hčerinskim družbam gospodarskih družb Skupnost zagotavlja obravnavo, ki glede njihovega delovanja ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo drugim ruskim gospodarskim družbam ali ruskim gospodarskim družbam, ki so hčerinske družbe katere koli gospodarske družbe tretje države, kar je bolje, in to v skladu z svojimi zakoni in drugimi predpisi.

4.  Skupnost in njene države članice na eni strani in Rusija na drugi zagotavljajo podružnicam ruskih gospodarskih družb oziroma gospodarskih družb Skupnosti obravnavo, ki glede njihovega delovanja ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo podružnicam gospodarskih družb katere koli tretje države, in to v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.

5.  Določbe odstavkov 2 in 3 se ne smejo uporabljati z namenom izogibanja zakonov in drugih predpisov pogodbenice glede pravice hčerinskih gospodarskih družb druge pogodbenice, ustanovljenih na ozemlju prve, do dostopa do posameznih področij ali dejavnosti.

Obravnava iz odstavkov 2 in 3 se zagotavlja gospodarskim družbam, ustanovljenim v Skupnosti oziroma v Rusiji od dne začetka veljavnosti tega sporazuma dalje, gospodarskim družbam, ustanovljenim po tem dnevu, pa od dneva ustanovitve.

Člen 29

Za bančne in zavarovalniške storitve, navedene v Prilogi 6, se uporabljajo določbe člena 28 tega sporazuma in naslednje določbe:

1.  Za bančne storitve, navedene v Prilogi 6, del B, je način obravnavanja, ki ga priznava Rusija v skladu s členom 28(1) glede ustanavljanja samo za obliko ustanavljanja hčerinskih gospodarskih družb in skladno s členom 28(3), določen v Prilogi 7, del A.

Za zavarovalniške storitve, navedene v Prilogi 6, del A(1) in (2), je način obravnavanja, ki ga priznava Rusija v skladu s členom 28(1), določen v Prilogi 7, del B.

2.  Ne glede na druge določbe tega sporazuma se pogodbenici ne sme preprečiti, da bi sprejela varovalne ukrepe, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Ti ukrepi se ne smejo uporabljati kot sredstvo izogibanja obveznostim pogodbenice po Sporazumu.

Nobena določba Sporazuma pogodbenici ne nalaga dolžnosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank ali katere koli zaupne ali lastniške informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

3.  Ne glede na določbe dela A(1)(d) in (e) Priloge 7 Skupnost in države članice na eni strani in Rusija na drugi ne smejo sprejeti nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki bi uvajali ali poslabšali diskriminacijo glede pogojev ustanavljanja med gospodarskimi družbami druge pogodbenice na njihovem ozemlju in svojimi lastnimi gospodarskimi družbami v primerjavi s stanjem na dan podpisa Sporazuma.

Pogodbenici soglašata, da izraz „poslabšati diskriminacijo“ vključuje poslabšanje diskriminacijskih pogojev ali njihovo razširitev ali ponovno uvedbo po poteku trenutnega obdobja uporabe.

4.  V tem sporazumu se glede bančnih dejavnosti gospodarska družba šteje za rusko hčerinsko družbo gospodarske družbe Skupnosti, če je več kot petdeset odstotkov (50 %) delniškega kapitala v lasti gospodarske družbe Skupnosti.

Člen 30

V tem sporazumu:

Glede finančnih storitev iz člena 29 „ustanovitev“ pomeni za gospodarske družbe Skupnosti ali Rusije iz odstavka (h) tega člena pravico, da začno izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih gospodarskih družb in podružnic v Rusiji oziroma v Skupnosti, po pridobitvi dovoljenja pristojnih organov v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo pri posamezni pogodbenici;

Glede finančnih storitev iz člena 29 „delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere je gospodarska družba, v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo pri posamezni pogodbenici, dobila dovoljenje od pristojnih organov;

Glede mednarodnega pomorskega prevoza veljajo določbe tega poglavja in poglavja III za ladjarske družbe, ki imajo sedež zunaj Skupnosti ali Rusije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma Rusije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici ali Rusiji v skladu z njihovimi predpisi.

V teh določbah se šteje, da mednarodni pomorski prevoz zajema tudi intermodalne prevoze, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, brez poseganja v veljavne nacionalne omejitve v zvezi z drugimi načini prevoza blaga in potnikov;

V členu 29 in Prilogi 7 se za bančne storitve iz Priloge 6, del B, „gospodarska družba Skupnosti“ ali „ruska gospodarska družba“, kakor sta opredeljeni v odstavku (h), nanašata na tako gospodarsko družbo, ki je banka, v skladu s predpisi države članice oziroma Rusije.

Člen 31

Ne glede na člen 100, določbe tega naslova ne vplivajo na uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, potrebnega za preprečevanje izogibanja njenim ukrepom glede dostopa tretje države na njen trg v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 32

1.  Ne glede na določbe poglavja I tega naslova ima gospodarska družba Skupnosti oziroma ruska gospodarska družba, ustanovljena na ozemlju Rusije oziroma Skupnosti, pravico v eni od svojih hčerinskih gospodarskih družb, podružnic ali skupnih podjetij, v skladu z veljavnimi predpisi države gostiteljice tako ustanovljene gospodarske družbe na ozemlju Rusije oziroma Skupnosti, zaposliti ali imeti zaposlene delavce državljane držav članic Skupnosti oziroma Rusije pod pogojem, da so ti delavci ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da so zaposleni izključno pri gospodarskih družbah, hčerinskih gospodarskih družbah, podružnicah ali skupnih vlaganjih. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2.  Ključno osebje gospodarskih družb, v odstavku „organizacij“, je „premeščenci znotraj podjetja“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bili njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj neposredno eno leto pred tako premestitvijo:

Člen 33

Pogodbenici priznavata pomen medsebojnega zagotavljanja nacionalne obravnave glede ustanavljanja in, če v tem sporazumu ni posebej predvideno, glede poslovanja gospodarskih družb druge pogodbenice na ozemlju prve, in se sporazumeta, da bosta preučili možnost gibanja v tej smeri, ki bo zadovoljivo za obe strani in bo upoštevalo vsa priporočila Sveta za sodelovanje.

Člen 34

1.  Pogodbenici si prizadevata, da se izogneta sprejemanju ukrepov, ki zaostrujejo pogoje za ustanavljanje in poslovanje družb druge pogodbenice v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred dnem podpisa sporazuma.

2.  Najkasneje do konca tretjega leta po podpisu Sporazuma in nato v časovnih presledkih enega leta pogodbenici v okviru Sveta za sodelovanje pregledata:

Če po takem pregledu ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po podpisu Sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere glede ustanavljanja ali delovanja gospodarskih družb ene pogodbenice na ozemlju druge v primerjavi s stanjem, ki obstaja na dan podpisa Sporazuma, lahko ta pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta. V takem primeru se uporabljajo določbe dela A v Prilogi 8.

3.  Za lažje uresničevanje ciljev tega člena se sprejmejo ukrepi, navedeni v delu B v Prilogi 8.

4.  Določbe tega člena ne vplivajo na določbe iz člena 51. Primere, predvidene v členu 51, urejajo izključno določbe tega člena.

Člen 35

1.  Člen 28 ne velja za zračni promet, promet po notranjih vodah in pomorski promet.

2.  Ne glede na to, vsaka pogodbenica za spodaj navedene dejavnosti ladjarskih agencij, ki ponujajo storitve mednarodnega pomorskega prevoza, vključno s kombiniranim prevozom, ki vključuje pomorski del prometne verige, dovoli gospodarski družbi druge pogodbenice poslovno prisotnost na svojem ozemlju v obliki hčerinskih družb ali podružnic pod pogoji, ki glede ustanavljanja in poslovanja niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim gospodarskim družbam ali hčerinskim družbam ali podružnicam katere koli tretje države, kar je ugodneje, in to v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v posamezni pogodbenici.

3.  Te dejavnosti vključujejo:

POGLAVJE III

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV

Člen 36

Za področja, našteta v Prilogi 5 k temu sporazumu, si pogodbenici glede čezmejnega opravljanja storitev gospodarskih družb Skupnosti ali ruskih gospodarskih družb na ozemlju Rusije oziroma Skupnosti medsebojno zagotavljata obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo priznavata kateri koli tretji državi, in to v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v posamezni pogodbenici.

Člen 37

Ob upoštevanju določb člena 48 tega sporazuma pogodbenici dovolita za seznam področij v Prilogi 5 k temu sporazumu začasno gibanje fizičnih oseb, ki so predstavniki gospodarskih družb Skupnosti ali Rusije in zaprosijo za začasen vstop zaradi pogajanj glede prodaje čezmejnih storitev ali dogovarjanja o prodaji čezmejnih storitev za navedeno gospodarsko družbo, če ti predstavniki ne sodelujejo pri neposredni javni prodaji ali sami ne opravljajo storitev.

Člen 38

1.  Za področja, našteta v Prilogi 5, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje čezmejnega opravljanja storitev na svojem ozemlju. V kolikor so te določbe namenjene za splošno uporabo, se izvajajo razumno, objektivno in nepristransko.

2.  Odstavek 1 ne vpliva na določbe členov 36 in 50.

3.  Najkasneje do konca tretjega leta po podpisu Sporazuma pogodbenici v okviru Sveta za sodelovanje pregledata:

Če po takem pregledu ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po podpisu Sporazuma uvedla druga, za posledico občutno strožje razmere glede čezmejnega opravljanja storitev iz člena 36 v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan podpisa Sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta. V takem primeru se uporabljajo določbe dela A v Prilogi 8.

4.  Za lažje uresničevanje ciljev tega člena se sprejmejo ukrepi, navedeni v delu B v Prilogi 8.

5.  Določbe tega člena ne vplivajo na določbe iz člena 51. Primere, predvidene v členu 51, urejajo izključno določbe tega člena.

Člen 39

1.  Glede pomorskega prometa se pogodbenici zavezujeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega trga in prometa na podlagi tržnih zakonitosti.

2.  Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

Vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki se uporabljajo za prevoz blaga, potnikov ali obojega, in plujejo pod zastavo druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam za dostop do pristanišč, odprtih za tuje ladje, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev navedenih pristanišč, ter glede s tem povezanih pristojbin in taks, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

3.  Pogodbenici soglašata, da bosta po začetku veljavnosti tega sporazuma, vendar najkasneje 31. decembra 1996, opravili pogajanja o postopnem odpiranju notranjih vodnih poti posamezne pogodbenice državljanom in ladjarskim družbam druge pogodbenice, glede na svobodno opravljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza in prevoza po rekah.

Člen 40

Za vzpostavitev ugodnih pogojev železniškega prevoza med pogodbenicama je dogovorjeno, da bosta obe, v okviru tega sporazuma in z ustreznimi dvostranskimi in večstranskimi mehanizmi, spodbujali:

Člen 41

Sodelovanje zagotavlja poštene, uravnotežene in konkurenčne pogoje za trg na področju izstrelitev in prometa v vesolje, osnovan na zanesljivih gospodarskih kazalnikih, zlasti pa bodo storjeni potrebni koraki za spodbujanje pogajanj in izvajanje večstranskih predpisov o mednarodni trgovini s storitvami na področju izstrelitev v vesolje in prometa.

V prehodnem obdobju do leta 2000 se sprejmejo pogoji opravljanja storitev na področju vesoljskih izstrelitev.

Člen 42

Pogodbenici si prizadevata medsebojno zagotoviti vsakršno možno pomoč v zvezi z ukrepi spodbujanja čezmejne trgovine na področju mobilnih satelitskih zvez na svojem ozemlju, skladno z ustreznimi zakoni, prakso in pogoji. Leta 1996 se bosta pogodbenici sestali in preučili možnosti, da si medsebojno priznata obravnavo po načelu največjih ugodnosti za mobilne satelitske storitve.

Člen 43

Za zagotovitev usklajenega razvoja prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi tržnimi potrebami, lahko pogodbenici po začetku veljavnosti tega sporazuma skleneta posebne dogovore o pogojih vzajemnega dostopa na trg in ponujanja prevoznih storitev v transportnem sektorju, v kolikor navedenih pogojev ne obravnava že ta sporazum. Taki sporazumi lahko veljajo za eno samo ali za več kot eno samo vrsto prevoza.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 44

V poglavjih II, III in naslovu V se ne upošteva obravnava, ki jo zagotavljajo Skupnost, države članice ali Rusija v skladu z obvezami iz sporazumov o gospodarski integraciji.

Člen 45

Določbe poglavij II in III tega naslova in poglavij naslova V veljajo tudi za gospodarske družbe, ki jih nadzirajo ali so v izključni skupni lasti gospodarskih družb Skupnosti in ruskih gospodarskih družb.

Člen 46

1.  Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.  Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, stalno ali začasno, povezane z izvajanjem pooblastil javnih organov.

Člen 47

Svet za sodelovanje pripravi priporočila za nadaljnjo liberalizacijo trgovine s storitvami, pri čemer upošteva razvoj na področju storitev v pogodbenicah in druge mednarodne obveznosti pogodbenic, zlasti z vidika končnih izidov pogajanj glede Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, v nadaljevanju „GATS“.

Člen 48

Za izvajanje tega naslova določbe Sporazuma ne preprečujejo, da bi pogodbenici uporabljali svoje zakone ali druge predpise v zvezi z vstopom fizičnih oseb in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, ustanavljanjem podjetij s strani fizičnih oseb in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi z uporabo izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Zgoraj navedena določba ne posega v uporabo člena 46.

Člen 49

1.  Obravnava po načelu največjih ugodnosti, odobrena v skladu z določbami tega naslova ali naslova V se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnosti na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2.  Nobena določba tega naslova ali naslova V se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejem ali uveljavitev ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju in drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3.  Nobena določba tega naslova ali naslova V se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Rusiji pri uporabi ustreznih določb njihove davčne zakonodaje preprečevalo razlikovanje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na kraj njihovega bivanja.

Člen 50

Brez poseganja v člena 32 in 37 se določbe poglavij II, III in IV tega sporazuma ne razlagajo, da bi lahko omogočile:

Člen 51

1.  Obravnava, ki jo zagotavlja ena pogodbenica drugi na podlagi tega sporazuma od enega meseca pred začetkom veljavnosti ustreznih obveznosti iz Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) za sektorje ali za ukrepe, ki so zajeti v GATS, v nobenem primeru ne sme biti bolj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja takšna prva pogodbenica na podlagi določb GATS za vsak storitveni sektor, podsektor in način zagotavljanja storitev.

2.  Brez poseganja v enostavnost določb odstavka 1 pogodbenica, ki je prevzela obveznosti iz GATS, drugo pogodbenico obvesti o ustreznih določbah in prilagoditvah tega sporazuma, ki iz tega sledijo.

3.  V enem mesecu od dne, ko je druga pogodbenica od pogodbenice, ki je prevzela obveznosti iz GATS, prejela informacijo iz odstavka 2, lahko druga pogodbenica prvo uradno obvesti, da ima namen prilagoditi obveznosti iz tega naslova in izvesti navedene prilagoditve:

4.  Navedene prilagoditve, s strani druge pogodbenice, naj bi vodile k ponovni vzpostavitvi ravnotežja obveznosti med pogodbenicama.

5.  Če pogodbenica meni, da prilagoditve, na podlagi odstavka 3 niso pripeljale do ponovne vzpostavitve ravnotežja obveznosti med pogodbenicama, lahko ta pogodbenica od druge zahteva, da se v 30 dneh posvetujeta, da bi s kakršno koli drugo primerno prilagoditvijo svojih obveznosti iz tega naslova našli za obe pogodbenici zadovoljivo rešitev.

6.  Če v 30 dneh od začetka teh posvetovanj pogodbenici ne najdeta zadovoljive rešitve, se na predlog ene ali druge pogodbenice uporabijo postopki iz člena 101.

NASLOV V

PLAČILA IN KAPITAL

Člen 52

1.  Pogodbenici se zavezujeta, da bosta med rezidenti Skupnosti in Rusije v prosti konvertibilni valuti dovolili vsa tekoča plačila, ki so povezana s prostim pretokom blaga, storitev ali oseb, izvedenim v skladu z določbami sporazuma.

2.  Zagotovi se prosti pretok kapitala med rezidenti Skupnosti in Rusije v obliki neposrednih naložb v gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi države gostiteljice, in naložb v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi prenos teh naložb v tujino, vključno s kakršnimi koli plačili nadomestil, ki izhajajo iz ukrepov, kot so razlastitev, nacionalizacija ali ukrepi z enakim učinkom, in kakršnega koli dobička, ki iz njih izhaja.

3.  Določbe dela 2 ne preprečujejo Rusiji, da bi uporabljala omejitve glede domačih neposrednih naložb ruskih rezidentov. Pogodbenici soglašata, da se pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma posvetujeta glede ohranitve teh omejitev, pri čemer upoštevata ustrezno monetarno, davčno in finančno oceno.

4.  Prenosi v zvezi s pretokom kapitala, navedeni v odstavku 2, se izvajajo po enakem menjalnem tečaju kot za tekoče transakcije.

5.  Brez poseganja v določbe odstavka 6 in odstavka 7, po petletnem prehodnem obdobju od dneva veljavnosti tega sporazuma pogodbenici ne smeta uvesti nobene nove omejitve na pretok kapitala in s tem povezana tekoča plačila med rezidenti Skupnosti in Rusije in ne smeta zaostriti obstoječih ureditev. Uvajanje omejitev v prehodnem obdobju iz prvega stavka tega odstavka pa ne sme vplivati na pravice in obveznosti pogodbenic iz odstavkov 2, 3, 4 in 9 tega člena.

6.  Če po uveljavitvi prepovedi iz odstavka 5 v izrednih okoliščinah pretok kapitala med Skupnostjo in Rusijo povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Rusiji, lahko Skupnost oziroma Rusija za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Rusijo, če so taki ukrepi nujno potrebni, kar pa ne posega v odstavka 1 in 2.

7.  V skladu z določbami tega člena lahko Rusija, dokler ni vzpostavljena popolna konvertibilnost ruske valute v smislu člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada (IMF), uvede devizne omejitve za odobravanje ali najemanje kratkoročnih in srednjeročnih finančnih posojil, če se takšne omejitve uvedejo za Rusijo za odobritev takšnih posojil in so dovoljene v skladu s statusom Rusije v IMF.

Rusija izvaja te omejitve na nediskriminatoren način. Uporabljajo se na način, ki čim manj moti izvajanje tega sporazuma. Rusija nemudoma obvesti Svet za sodelovanje o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh spremembah teh ukrepov.

8.  Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja pretoka kapitala med Skupnostjo in Rusijo, ki bi pospešil doseganje ciljev tega sporazuma. Pogodbenici si zlasti prizadevata za nadaljnjo liberalizacijo pretoka kapitala, ki se nanaša na portfeljske naložbe in komercialne kredite, in pretoka kapitala, ki se nanaša na finančna posojila in kredite, ki jih državljani Skupnosti odobrijo državljanom Rusije. Svet za sodelovanje v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi ustrezna priporočila.

9.  Pogodbenici si glede svobode tekočih plačil in pretoka kapitala ter načina plačil medsebojno priznavata obravnavo po načelu največjih ugodnosti.

NASLOV VI

KONKURENCA; ZAŠČITA INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE; SODELOVANJE NA PODROČJU ZAKONODAJE

Člen 53

Konkurenca

1.  Pogodbenici soglašata, da bosta z uporabo svoje zakonodaje o konkurenci ali kako drugače nevtralizirali ali odpravili omejitve konkurence s strani podjetij ali omejitve, povzročene zaradi državnih intervencij, če bi te lahko škodile trgovini med Skupnostjo in Rusijo.

2.  Za doseganje ciljev iz odstavka 1:

Na zahtevo ene pogodbenice druga zagotovi informacije o svojih programih pomoči ali o posameznih primerih državne pomoči.

Glede javnih podjetij ali podjetij, ki so jim države članice ali Rusija podelile izključne pravice, pogodbenici izražata pripravljenost, da od tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovita, da se ne uzakonijo ali obdržijo v veljavi ukrepi, ki izkrivljajo trgovino med Skupnostjo in Rusijo v nasprotju z interesi pogodbenic. Ta določba teh podjetij zakonsko ali dejansko ne sme ovirati pri izvajanju posebnih nalog, ki so jim dodeljene.

3.  Na predlog Skupnosti ali Rusije se lahko začnejo posvetovanja v okviru Odbora za sodelovanje o omejitvah ali izkrivljanju konkurence iz odstavkov 1 in 2 ter o izvajanju predpisov o konkurenci, ob upoštevanju omejitev, uvedenih z zakoni o razkritju informacij, zaupnosti in poslovni tajnosti. Na posvetovanjih se lahko obravnavajo tudi vprašanja o razlagi odstavkov 1 in 2.

4.  Pogodbenica z izkušnjami pri izvajanju pravil o konkurenci nudi drugi, na njeno zaprosilo in v okviru razpoložljivih sredstev, tehnično pomoč pri razvoju in izvajanju pravil o konkurenci.

5.  Zgoraj navedene določbe ne vplivajo na pravico pogodbenice, da glede izkrivljanja trgovine uvede ustrezne ukrepe, zlasti tiste iz člena 18.

Člen 54

Varstvo intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

1.  V skladu z določbami tega člena in Priloge 10 pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustrezne in učinkovite zaščite in uveljavljanja intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.  Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih večstranskih konvencij:

3.  Pogodbenici redno pregledujeta izvajanje določb tega člena in Priloge 10 v skladu s členom 90. Če se pojavijo problemi s področja intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na pogoje trgovanja, se na predlog ene ali druge pogodbenice začnejo posvetovanja, da se doseže za obe strani zadovoljiva rešitev.

Člen 55

Sodelovanje na področju zakonodaje

1.  Pogodbenici priznavata, da je približevanje zakonodaje pomemben pogoj krepitve gospodarskih vezi med Rusijo in Skupnostjo. Rusija si prizadeva zagotoviti postopno združljivost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2.  Približevanje zakonodaje zajema zlasti naslednja področja: pravo gospodarskih družb, bančno pravo, računovodstvo gospodarskih družb in obdavčenje družb, varstvo delavcev pri delu, finančne storitve, pravila konkurence, javna naročila, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolje, varstvo potrošnikov, posredno obdavčevanje, carinsko pravo, tehnična pravila in standarde, jedrsko pravo in predpise, promet.

NASLOV VII

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 56

1.  Skupnost in Rusija pospešujeta širše gospodarsko sodelovanje, da bi tako prispevali k širitvi svojega gospodarstva, ustvarjanju spodbudnega mednarodnega gospodarskega okolja in k vključevanju in sodelovanju med Rusijo in širšim območjem v Evropi. Tako sodelovanje krepi in razvija gospodarske vezi v korist obeh pogodbenic.

2.  Usmeritve in drugi ukrepi pogodbenic v zvezi s tem naslovom so zasnovani zlasti v smeri gospodarskih in družbenih reform in prestrukturiranja gospodarskega sistema v Rusiji, vodijo jih potrebe trajnostnega in skladnega družbenega razvoja, v celoti pa upoštevajo tudi zahteve varstva okolja.

3.  Sodelovanje med drugim zajema:

4.  Pogodbenici menita, da je za skladen razvoj regije poleg vzpostavitve partnerskih odnosov in njunega medsebojnega sodelovanja bistveno, da ohranjata in razvijata sodelovanje z drugimi evropskimi državami in drugimi državami nekdanje ZSSR, in si prizadevata, da bi ta proces spodbudili.

5.  Gospodarsko sodelovanje in druge oblike sodelovanja, predvidene s tem sporazumom, lahko, kjer je to mogoče, Skupnost podpre na osnovi ustreznih uredb Sveta o tehnični pomoči državam nekdanje ZSSR, pri čemer upošteva prednostne naloge, o katerih sta se dogovorili pogodbenici. Podpora se lahko zagotavlja tudi z drugimi instrumenti Skupnosti, ki so na voljo.

Pogodbenici posebno pozornost posvečata ukrepom, ki utrjujejo sodelovanje z drugimi državami nekdanje ZSSR.

6.  Določbe tega naslova ne vplivajo na izvajanje predpisov pogodbenic o konkurenci in posebnih določb o konkurenci iz tega sporazuma, ki se uporabljajo za podjetja.

Člen 57

Industrijsko sodelovanje

1.  Cilj industrijskega sodelovanja je zlasti pospeševanje:

2.  V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki sta jih določili Skupnost in Rusija. Pobude naj bi si zlasti prizadevale ustvariti podjetjem primeren okvir za izboljševanje znanja in izkušenj upravljanja in za spodbujanje preglednosti trga in pogojev izvajanja.

Člen 58

Spodbujanje in zaščita naložb

1.  Ob upoštevanju pristojnosti in pooblastil Skupnosti in držav članic je cilj sodelovanja ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, predvsem z izboljšanjem pogojev za zaščito naložb, prenos kapitala ter izmenjavo informacij o možnostih za naložbe.

2.  Cilji sodelovanja so zlasti:

Člen 59

Javna naročila

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju pogojev za odprto in konkurenčno dodeljevanje javnih naročil za blago in storitve, zlasti preko javnih razpisov.

Člen 60

Standardi in ugotavljanje skladnosti; varstvo potrošnikov

1.  Pogodbenici v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojimi predpisi sprejmeta ukrepe, da zmanjšata razlike, ki obstajajo med njima na področju meroslovja, standardizacije in certificiranja, s spodbujanjem uporabe mednarodno dogovorjenih instrumentov na teh področjih.

Pogodbenici na zgoraj navedenih področjih tesno sodelujeta z ustreznimi evropskimi in drugimi mednarodnimi organizacijami.

Pogodbenici zlasti spodbujata praktično sodelovanje svojih organizacij z namenom, da se začnejo pogajanja o sklenitvi sporazumov o vzajemnem priznavanju na področju ugotavljanja skladnosti.

2.  Pogodbenici tesno sodelujeta z namenom doseganja združljivosti njunih sistemov varstva potrošnikov.

To sodelovanja je zlasti namenjeno oblikovanju stalnih sistemov medsebojnega obveščanja o nevarnih izdelkih, izboljšanju obveščenosti potrošnikov, zlasti o cenah, značilnostih izdelkov in ponujenih storitvah, razvoju izmenjav med zastopniki interesov potrošnikov, ter povečanju združljivosti politik varstva potrošnikov.

Člen 61

Rudarstvo in surovine

1.  Pogodbenici sodelujeta s ciljem, da bi pospešili razvoj na področju rudarstva in surovin. Posebna pozornost je posvečena sodelovanju na področju neželeznih kovin.

2.  Sodelovanje se zlasti osredotoči na naslednja področja:

3.  Pogodbenici redno pregledujeta to sodelovanje v posebnem odboru ali telesu, ki se ustanovi skladno z določbami člena 93.

4.  Ta člen ne posega v člene, ki podrobneje obravnavajo surovine, še zlasti ne na člene 21, 65 in 66.

Člen 62

Znanost in tehnologija

1.  Pogodbenici spodbujata dvostransko sodelovanje pri civilnih znanstvenih raziskavah in tehnološkem razvoju (RTR), na podlagi vzajemnih koristi in z upoštevanjem razpoložljivosti sredstev, primernega dostopa do njunih lastnih programov in ob upoštevanju ustrezne ravni učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.  Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije obsega:

Če ima takšno sodelovanje obliko dejavnosti, ki vključujejo izobraževanje in/ali usposabljanje, se mora izvajati skladno z določbami člena 63.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti sodelovanja se posebno pozornost posveti prerazporeditvi znanstvenikov, inženirjev, raziskovalcev in tehnikov, ki sodelujejo ali so sodelovali pri raziskavah o/in proizvodnji orožja za množično uničevanje.

3.  To sodelovanje se izvaja v skladu s posebnimi dogovori, o katerih se pogodbenici pogajata in jih skleneta po postopkih, ki jih sprejme posamezna pogodbenica, in ki med drugim tudi vsebujejo ustrezne določbe o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Člen 63

Izobraževanje in usposabljanje

1.  Pogodbenici sodelujeta z namenom dviga ravni splošne izobrazbe in poklicnih kvalifikacij v javnem in zasebnem sektorju.

2.  Sodelovanje se zlasti osredotoči na naslednja področja:

3.  Sodelovanje ene pogodbenice v ustreznih programih druge pogodbenice na področju izobraževanja in usposabljanja se lahko predvidi v skladu z njunimi postopki in, kjer je primerno, se vzpostavijo še institucionalni okviri in načrti za sodelovanje na podlagi udeležbe Rusije v programu Tempus.

Člen 64

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Cilj sodelovanja je posodobitev, prestrukturiranje in privatizacija kmetijskega in živilsko-predelovalnega sektorja v Rusiji v okoliščinah, ki zagotavljajo upoštevanje okolja. To sodelovanje zajema med drugim razvoj zasebnih kmetij in distribucijskih poti, načinov shranjevanja, trženja in upravljanja, posodobitev podeželske infrastrukture in izboljšanje načrtovanja rabe kmetijskih zemljišč, povečanje produktivnosti, kakovosti in učinkovitosti ter prenos tehnologije ter znanja in izkušenj. Cilj pogodbenic je doseči združljivost njunih sanitarnih in fitosanitarnih standardov.

Člen 65

Energetika

1.  V skladu z načeli tržnega gospodarstva in Evropsko energetsko listino ter ob upoštevanju Pogodbe o energetski listini, pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta postopno združitev energetskih trgov v Evropi.

2.  Sodelovanje med drugim vključuje naslednja področja:

Člen 66

Jedrsko področje

Ob upoštevanju pristojnosti in pooblastil Skupnosti in držav članic civilno sodelovanje na jedrskem področju poteka med drugim z izvajanjem dveh sporazumov o termonuklearni fuziji in jedrski varnosti, o katerih se sporazumeta pogodbenici.

Člen 67

Vesolje

Brez poseganja v člen 41 pogodbenici spodbujata, kjer je primerno, dolgoročno sodelovanje pri raziskovanju, razvoju in komercialnem izkoriščanju na področju civilnega raziskovanja vesolja. Posebno pozornost posvečata pobudam za čim boljšo izkoriščenost združljivosti svojih dejavnosti na tem področju.

Člen 68

Gradbeništvo

Pogodbenici sodelujeta na področju gradbeništva, zlasti na področjih, ki jih urejajo členi 55, 57, 60, 62, 63 in 77 tega sporazuma.

Cilj tega sodelovanja je med drugim posodobitev in prestrukturiranje gradbenega sektorja v Rusiji skladno z načeli tržnega gospodarstva in ob ustreznem upoštevanju zdravstvenih, varnostnih in okoljskih vidikov.

Člen 69

Okolje

1.  Ob upoštevanju Evropske energetske listine in izjave konference v Lucernu iz leta 1993 pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju varovanja okolja in zdravja ljudi.

2.  Cilj sodelovanja je boj proti onesnaževanju okolja in predvsem:

3.  Sodelovanje se odvija predvsem v obliki:

Člen 70

Promet

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju prometa.

Cilj sodelovanja na področju prometa je med drugim prestrukturiranje in posodobitev prometnih sistemov in omrežij v Rusiji ter razvoj in po potrebi zagotavljanje združljivosti prometnih sistemov z namenom vzpostavitve globalnega prometnega sistema.

Sodelovanje med drugim zajema:

Člen 71

Poštne storitve in telekomunikacije

1.  Pogodbenici širita in krepita sodelovanje na tem področju z namenom postopnega združevanja njunih telekomunikacijskih in poštnih omrežij na tehnični ravni. V ta namen začneta predvsem:

2.  Navedene dejavnosti se osredotočijo med drugim na naslednja prednostna področja:

Člen 72

Finančne storitve

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi ustvarili in razvili primeren okvir za področje bančnih, zavarovalniških in drugih finančnih storitev v Rusiji, prilagojen razmeram tržnega gospodarstva.

Sodelovanje je osredotočeno na:

Člen 73

Regionalni razvoj

Pogodbenici krepita medsebojno sodelovanje na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora.

Spodbujata izmenjavo informacij med državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora ter o načinih oblikovanja regionalne politike, s posebnim poudarkom na razvoju prikrajšanih območij.

Spodbujata neposredne stike med prikrajšanimi območji in javnimi organizacijami, odgovornimi za načrtovanje regionalnega razvoja, med drugim z namenom izmenjave načinov in sredstev za pospeševanje usklajenega regionalnega razvoja.

Člen 74

Sodelovanje na socialnem področju

1.  Na področju zdravja in varstva pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje z namenom, da bi izboljšali raven varovanja zdravja in varstva delavcev.

Sodelovanje vključuje predvsem:

2.  Pri zaposlovanju sodelovanje vključuje predvsem strokovno pomoč pri:

3.  Pogodbenici posvečata posebno pozornost sodelovanju na področju socialnega varstva, ki med drugim zajema tudi sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju reform socialnega varstva v Rusiji.

Cilj teh reform je razvijanje načinov socialnega varstva v Rusiji, značilnih za tržno gospodarstvo, zajemajo pa vse oblike socialnega varstva.

Sodelovanje zajema tudi tehnično pomoč pri razvoju institucij za socialno zavarovanje z namenom spodbuditi postopen prehod na sistem, sestavljen iz participativne oblike socialnega varstva in socialne pomoči, kakor tudi pri razvoju nevladnih organizacij, ki opravljajo socialne storitve.

Člen 75

Turizem

Pogodbenici povečujeta in razvijata medsebojno sodelovanje, ki zajema:

Člen 76

Mala in srednje velika podjetja

1.  Pogodbenici si prizadevata za razvoj in krepitev malih in srednjih podjetij ter za sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji iz Skupnosti in Rusije.

2.  Pogodbenici spodbujata izmenjavo informacij ter znanja in izkušenj, med drugim na področjih, kot so:

Pogodbenici tesno sodelujeta, da bi zagotovili izpolnitev potrebnih pogojev za dostop do omrežij.

Člen 77

Komunikacije, informatika in informacijska infrastruktura

1.  Pogodbenici podpirata razvoj sodobnih načinov ravnanja z informacijami, vključno s sredstvi javnega obveščanja. Sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi splošni javnosti osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim, med drugim poslovnim krogom, pa posebne informacije.

2.  Pogodbenici ukreneta vse potrebno za razširitev in okrepitev sodelovanja, da bi vzpostavili ustrezno informacijsko infrastrukturo. V ta namen začneta predvsem:

Člen 78

Carine

1.  Cilj sodelovanja je doseči združljivost carinskih sistemov obeh pogodbenic.

2.  Sodelovanje vključuje zlasti:

3.  Brez poseganja v nadaljnje sodelovanje, predvideno v tem sporazumu in zlasti s členoma 82 in 84, si upravni organi pogodbenic s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določbami Protokola 2.

Člen 79

Sodelovanje na področju statistike

1.  Cilj sodelovanja je nadaljnji razvoj učinkovitih statističnih sistemov ter informacijska in programskotehnološka združljivost statističnih podatkov, kar bi pravočasno zagotavljalo zanesljive statistične podatke, potrebne za podporo in spremljanje sodelovanja med pogodbenicama in gospodarske reforme v Rusiji, in bi prispevalo k razvoju zasebnega podjetništva v Rusiji.

2.  Pogodbenici sodelujeta zlasti:

Člen 80

Gospodarstvo

Pogodbenici olajšujeta potek gospodarske reforme in usklajevanje gospodarskih politik s sodelovanjem z namenom izboljšanja razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanje in izvajanje gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Pogodbenici:

Člen 81

Preprečevanje pranja denarja

1.  Pogodbenici se strinjata, da si je nujno potrebno prizadevati in sodelovati z namenom preprečevanja, da se njuni finančni sistemi uporabljajo za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, in še zlasti iz nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

2.  Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom razvijanja primernih standardov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, sprejetim na tem področju v Skupnosti in mednarodnih forumih, še zlasti v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 82

Prepovedane droge

Pogodbenici sodelujeta pri povečevanju učinkovitosti politike in ukrepov proti nedovoljeni proizvodnji, preskrbi in prometu s prepovedanimi drogami, vključno s preprečevanjem zlorabe prehodnih sestavin, ter pri spodbujanju preprečevanja in zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah. Sodelovanje med pogodbenicama na tem področju temelji na medsebojnem posvetovanju in tesnem usklajevanju ciljev in ukrepov na posameznih področjih, ki so povezana s prepovedanimi drogami, in med drugim zagotavlja izmenjavo programov usposabljanja, vključno s strokovno pomočjo Skupnosti, če je na voljo.

Člen 83

Sodelovanje na področju ureditve pretoka kapitala in plačil v Rusiji

Brez poseganja v člen 52 in ob priznavanju nujnosti stabilnega delovanja in razvoja notranjega deviznega trga v Rusiji, pogodbenici sodelujeta pri oblikovanju učinkovitega sistema ureditve pretoka kapitala in plačil v Rusiji.

Ob upoštevanju izkušenj, pristojnosti in ustreznih možnosti držav članic in Skupnosti sodelovanje na tem področju, ob tehnični podpori Skupnosti, zajema med drugim:

Da bi omogočili optimalno izrabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita tesno usklajevanje z ukrepi, ki so jih sprejele druge države in mednarodne organizacije.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA PODROČJU PREPREČEVANJA NEZAKONITIH DEJAVNOSTI

Člen 84

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje, katerega cilj je preprečevanje nezakonitih dejavnosti, kot so:

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih bo temeljilo na medsebojnem posvetovanju in tesnih medsebojnih odnosih in bo zagotavljalo tehnično in upravno pomoč, vključno z:

NASLOV IX

SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE

Člen 85

1.  Pogodbenici se obvezujeta, da bosta pospeševali sodelovanje na področju kulture, da bi okrepili obstoječe vezi med njunimi narodi, in spodbujali obojestransko znanje njunih jezikov in poznavanje kulture, ob upoštevanju ustvarjalne svobode in vzajemnega dostopa do kulturnih vrednot.

2.  Sodelovanje vključuje zlasti:

3.  Svet za sodelovanje lahko pripravi priporočila za izvajanje tega odstavka.

NASLOV X

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 86

Za doseganje ciljev tega sporazuma, zlasti naslovov VI in VII Sporazuma, in skladno s členi 87, 88 in 89, je Rusija upravičena do začasne finančne pomoči Skupnosti preko tehnične pomoči v obliki nepovratnih sredstev za pospeševanje gospodarske preobrazbe v Rusiji.

Člen 87

Ta finančna pomoč je zajeta v okviru programa Tacis, kot je predvideno v ustrezni uredbi Sveta Skupnosti.

Člen 88

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v okvirnem programu, ki odraža vzpostavljene prednostne naloge, o katerih se pogodbenici dogovorita z upoštevanjem potreb Rusije, sposobnosti sektorjev, da to pomoč porabijo ter napredek pri reformah. Pogodbenici o tem obvestita Svet za sodelovanje.

Člen 89

Da bi omogočili optimalno porabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki tehnične pomoči dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, kot so države članice, druge države in mednarodne organizacije, kot so Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj.

NASLOV XI

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 90

Ustanovi se Svet za sodelovanje, ki spremlja izvajanje tega sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat na leto in kadar narekujejo okoliščine. Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma preučuje vsa pomembna vprašanja, ki izhajajo iz tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja skupnega interesa. V dogovoru med predstavniki pogodbenic v Svetu za sodelovanje lahko Svet za sodelovanje pripravi ustrezna priporočila.

Člen 91

1.  Svet za sodelovanje sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani vlade Ruske federacije na drugi.

2.  Svet za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

3.  Svetu za sodelovanje izmenoma predsedujeta predstavnik Skupnosti in član vlade Ruske federacije.

Člen 92

1.  Svetu za sodelovanje pri opravljanju njegovih nalog pomaga Odbor za sodelovanje, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in predstavniki Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predstavniki vlade Ruske federacije na drugi, običajno na ravni višjih državnih uradnikov. Odboru za sodelovanje izmenoma predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik vlade Ruske federacije.

Svet za sodelovanje v svojem poslovniku določi naloge Odbora za sodelovanje, ki vključujejo pripravo sestankov Sveta za sodelovanje ter tiste naloge, ki so opredeljene v členih 16, 17 in 53 ter Prilogi 2, in delovanje Odbora.

2.  Svet za sodelovanje lahko prenese katero koli svoje pooblastilo na Odbor za sodelovanje, ki bo zagotovil kontinuiteto sestankov Sveta za sodelovanje.

Člen 93

Svet za sodelovanje lahko sprejme sklep o ustanovitvi katerega koli drugega posebnega odbora ali organa, ki mu lahko pomaga pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti, ter določi sestavo in dolžnosti takih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 94

Pri preučevanju zadev, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma glede določb, ki se nanašajo na določen člen Sporazuma GATT, Odbor za sodelovanje v največji možni meri upošteva razlago posameznega člena GATT, ki jo na splošno uporabljajo pogodbenice GATT.

Člen 95

Ustanovi se Parlamentarni odbor za sodelovanje. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

Člen 96

1.  Parlamentarni odbor za sodelovanje sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani Zvezne skupščine Ruske federacije na drugi.

2.  Parlamentarni odbor za sodelovanje sprejme svoj poslovnik.

3.  Parlamentarnemu odboru za sodelovanje izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član Zvezne skupščine Ruske federacije v skladu z določbami poslovnika Odbora.

Člen 97

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko od Sveta za sodelovanje zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ta pa potem odboru predloži zahtevane informacije.

Parlamentarni odbor za sodelovanje se obvešča o priporočilih Sveta za sodelovanje.

Parlamentarni odbor za sodelovanje lahko daje priporočila Svetu za sodelovanje.

Člen 98

1.  V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavezujeta zagotavljati fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice v primerjavi z njenimi državljani nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

2.  V mejah svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenici:

Člen 99

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

Člen 100

1.  Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

2.  Določbe odstavka 1 posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na kraj svojega prebivališča niso v enakem položaju.

Člen 101

1.  Pogodbenici lahko Svetu za sodelovanje predložita vse spore glede uporabe ali razlage določb tega sporazuma.

2.  Odbor za sodelovanje lahko spor reši s priporočilom.

3.  Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko pogodbenica uradno obvesti drugo o imenovanju spravnega posredovalca; druga pogodbenica mora potem v dveh mesecih imenovati drugega spravnega posredovalca. Za uporabo tega postopka se šteje, da so Skupnost in države članice ena stranka v sporu.

Tretjega spravnega posredovalca imenuje Svet za sodelovanje.

Spravni posredovalci sprejemajo priporočila z večino glasov. Ta priporočila za pogodbenici niso zavezujoča.

4.  Svet za sodelovanje lahko sestavi poslovnik o reševanje sporov.

Člen 102

Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju nemudoma preko ustreznih poti posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

Določbe tega člena ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 17, 18, 101 in 107.

Člen 103

S tem sporazumom priznana obravnava Rusije v nobenem primeru ne sme biti bolj ugodna od tiste, ki jo države članice priznavajo ena drugi.

Člen 104

Za namene tega sporazuma izraz „pogodbenici“ pomeni na eni strani Skupnost ali njene države članice ali Skupnost in države članice, v skladu z njihovimi pooblastili in Rusijo na drugi.

Člen 105

Če zadeve, ki jih zajema ta sporazum, zajema tudi Pogodba o energetski listini in protokoli, se ob začetku veljavnosti zadev tega sporazuma uporablja Pogodba o energetski listini s protokoli, vendar le, če je taka uporaba v njej predvidena.

Člen 106

Ta sporazum se sklene za začetno obdobje 10 let. Sporazum se avtomatsko podaljša vsako leto pod pogojem, da nobena izmed pogodbenic ne odpove Sporazuma s pisnim uradnim obvestilom drugi vsaj šest mesecev pred prenehanjem njegove veljavnosti.

Člen 107

1.  Pogodbenici sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2.  Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, predloži Svetu za sodelovanje, razen v primerih posebne nujnosti, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja, z namenom, da se najde za obe pogodbenici sprejemljiva rešitev.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uresničevanje Sporazuma. Če druga pogodbenica to zahteva, se takšni ukrepi nemudoma uradno sporočijo Svetu za sodelovanje.

Člen 108

Priloge 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 ter protokola 1 in 2 so sestavni del tega sporazuma.

Člen 109

Dokler se ne dosežejo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte po tem sporazumu, ta sporazum nima vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni strani in Rusijo na drugi, razen na področjih v pristojnosti Skupnosti, in ne brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz tega sporazuma na področjih v njihovi pristojnosti.

Člen 110

Sporazum na eni strani velja na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa na ozemlju Rusije.

Člen 111

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvirnikih v danskem, nizozemskem, angleškem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in ruskem jeziku, od katerih so vsa besedila verodostojna pod enakimi pogoji.

Člen 112

Ta sporazum pogodbenici sprejmeta v skladu s svojimi lastnimi postopki.

Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki, navedeni v odstavku 1.

Ta sporazum z dnem začetka veljavnosti na področju odnosov med Skupnostjo in Rusijo nadomesti, brez poseganja v člene 22(1), (3) in (5), Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Zvezo sovjetskih socialističnih republik o trgovini in gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, ki je bil podpisan v Bruslju dne 18. decembra 1989.

Hecho en Corfú, el veinticuatro de junio de mil novecientos noventa y cuatro.

Udfærdiget i Corfu den fireogtyvende juni nitten hundrede og fireoghalvfems.

Geschehen zu Korfu am vierundzwanzigsten Juni neunzehnhundertvierundneunzig.

Έγινε στην Κέρκυρα, στις είκοσι τέσσερις Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα τέσσερα.

Done at Corfu on the twenty-fourth day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-four.

Fait à Corfou, le vingt-quatre juin mil neuf cent quatre-vingt-quatorze.

Fatto a Corfù, addì ventiquattro giugno millenovecentonovantaquattro.

Gedaan te Korfoe, de vierentwintigste juni negentienhonderd vierennegentig.

Feito em Corfu, em vinte e quatro de Junho de mil novecentos e noventa e quatro.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Pela República Portuguesa

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por las Comunidades Europeas

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Voor de Europese Gemeenschappen

Pelas Comunidades Europeias

SEZNAM PRILOG

Priloga 1	Okvirni seznam ugodnosti, ki jih Rusija priznava državam nekdanje ZSSR na področjih, ki jih ureja ta sporazum (od januarja 1994)
Priloga 2	Odstopanja od člena 15 (količinske omejitve)
Priloga 3	Pridržki Skupnosti v skladu s členom 28(2)
Priloga 4	Pridržki Rusije v skladu s členom 28(3)
Priloga 5	Čezmejno opravljanje storitev Seznam storitev, za katere pogodbenici priznavata obravnavo po načelu največjih ugodnosti
Priloga 6	Opredelitve v zvezi s finančnimi storitvami
Priloga 7	Finančne storitve
Priloga 8	Določbe glede členov 34 in 38
Priloga 9	Prehodno obdobje za določbe o konkurenci in za uvedbo količinskih omejitev
Priloga 10	Varstvo intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz člena 54
SEZNAM PROTOKOLOV
Protokol 1	o ustanovitvi kontaktne skupine za premog in jeklo
Protokol 2	o medsebojni upravni pomoči za pravilno uporabo carinske zakonodaje

PRILOGA 1

OKVIRNI SEZNAM UGODNOSTI, KI JIH RUSIJA PRIZNAVA DRŽAVAM NEKDANJE ZSSR NA PODROČJIH, KI JIH UREJA TA SPORAZUM

(od januarja 1994)

Ugodnosti se odobrijo dvostransko z ustreznimi sporazumi ali ustaljeno prakso. Med drugim zajemajo:

Uvozne dajatve se ne obračunavajo.

Izvozne dajatve se ne obračunavajo za blago, dobavljeno na podlagi letnih dvostranskih meddržavnih dogovorov o trgovini in sodelovanju, v okviru nomenklature in količinami, ki so v njih navedene, in katero se šteje za „izvoz za potrebe zvezne države“, kot je opredeljen v ustrezni ruski zakonodaji.

Pri uvozu se DDV ne obračunava.

Pri uvozu se trošarine ne obračunavajo.

Izvozne kvote za dobave ruskih izdelkov v skladu z letnimi dvostranskimi meddržavnimi sporazumi o trgovini in sodelovanju se oblikujejo enako kot „dobave za državne potrebe“.

Cene se določijo na osnovi ustreznih povprečnih svetovnih cen, spremenjenih v rublje ali ustrezno nacionalno valuto, po stopnji določeni na centralni banki Rusije s petnajstega dne v mesecu pred mesecem izvoza.

Glede držav članic Skupnosti neodvisnih držav, ki so pogodbenice večstranskega sporazuma o načelih in pogojih za odnose na področju prevoza, in/ali na podlagi dvostranskih dogovorov o prevozu in tranzitu, se ob pogoju vzajemnosti ne zaračunavajo davki ali pristojbine za prevoz in carinjenje blaga (vključno z blagom v tranzitu) in za tranzit vozil.

PRILOGA 2

ODSTOPANJA OD ČLENA 15 (KOLIČINSKE OMEJITVE)

Zgoraj navedeni deleži se določijo s sklicevanjem na vrednosti uvoza blaga s poreklom iz Skupnosti v Rusijo v zadnjem letu pred uvedbo količinskih omejitev, za katerega so na voljo statistični podatki.

Tem določbam se ni dovoljeno izogibati s povečanjem tarifne zaščite za zadevno uvoženo blago.

PRILOGA 3

PRIDRŽKI SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 28(2)

Rudarstvo

V nekaterih državah članicah se za rudarske pravice in za pravice izkoriščanja mineralnih surovin lahko zahteva koncesija za podjetja, ki niso pod nadzorom Skupnosti.

Ribištvo

Dostop in koriščenje bioloških virov in ribolovnih območij, ki se nahajajo v morskih vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic sta omejena na ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice in so registrirane na ozemlju Skupnosti, če ni določeno drugače.

Nakup nepremičnin

V nekaterih državah članicah veljajo omejitve za nakup nepremičnin.

Avdio-vizualne storitve, vključno z radiem

Nacionalna obravnava glede proizvodnje in distribucije, vključno z radiodifuzijo in drugimi oblikami posredovanja javnosti, se lahko rezervira za avdiovizualna dela, ki izpolnjujejo nekatera merila o poreklu.

Telekomunikacijske storitve, vključno z mobilnimi in satelitskimi storitvami

Rezervirane storitve

V nekaterih državah članicah veljajo omejitve za dostop na trg z dodatnimi storitvami in infrastrukturo.

Strokovne storitve

Storitve, rezervirane za fizične osebe, državljane držav članic. Te osebe lahko pod določenimi pogoji ustanavljajo družbe.

Kmetijstvo

Nacionalna obravnava se v nekaterih državah članicah ne priznava gospodarskim družbam, ki se želijo ukvarjati s kmetijskim podjetništvom. Nakup vinogradov morajo podjetja, ki niso pod nadzorom Skupnosti, priglasiti ali po potrebi zanj pridobiti odobritev.

Storitve tiskovnih agencij

V nekaterih državah članicah so omejitve za tujo udeležbo v založniških in radiodifuzijskih družbah.

PRILOGA 4

PRIDRŽKI RUSIJE V SKLADU S ČLENOM 28(3)

Uporaba podtalnih in naravnih virov, vključno z rudarstvom

Ribištvo

Za ribolov je potrebno dovoljenje ustreznega vladnega organa.

Nakup nepremičnin (nepremičnega premoženja) in posredništvo

Telekomunikacije

Omejene so telekomunikacijske storitve, vključno z mobilnimi in satelitskimi storitvami, gradnja, namestitev, delovanje in vzdrževanje komunikacijskih naprav.

Storitve na področju javnih občil

Nekatere omejitve za tujo udeležbo v javnih občilih.

Strokovne dejavnosti

Nekatere dejavnosti so zaprte, omejene ali pa se za fizične osebe, ki niso ruski državljani uporabljajo posebne zahteve.

Zakup zvezne lastnine

Za zakup zvezne lastnine v vrednosti več kot 100 milijonov rubljev je gospodarskim družbam s tujo udeležbo potrebno pridobiti dovoljenje državnega organa, ki ima pooblastila za upravljanje take lastnine. Ta maksimalna vrednost se poveča in izrazi v konvertibilni valuti.

PRILOGA 5

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV

SEZNAM STORITEV, ZA KATERE POGODBENICI PRIZNAVATA OBRAVNAVO PO NAČELU NAJVEČJIH UGODNOSTI

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na računovodske preglede: del CPC 86212, razen „revizijskih storitev“

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na knjigovodske storitve CPC 86220

Inženirske storitve CPC 8672

Sestavljene inženirske storitve CPC 8673

Arhitekturno svetovanje in predprojektne arhitekturne storitve CPC 86711

Arhitekturno načrtovanje CPC 86712

Urejanje naselij in krajinsko načrtovanje CPC 8674

Računalniške in sorodne storitve:

Oglaševanje CPC 871

Raziskovanje trga in javnega mnenja CPC 864

Svetovanje pri upravljanju CPC 866

Tehnični preskusi in analize CPC 8676

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na kmetijstvo, lov in gozdarstvo

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na ribištvo

Svetovalne storitve, ki se nanašajo na rudarstvo

Tiskarstvo in založništvo CPC 88442

Storitve povezane s konvencijami

Prevajalske storitve CPC 87905

Načrtovanje notranje opreme CPC 87907

Telekomunikacije:

Gradbeništvo in z njim povezane inženirske storitve: preiskava gradbišča CPC 5111

Franšizing CPC 8929

Dopisno izobraževanje odraslih, del CPC 924 Storitve tiskovnih agencij CPC 962

Najem/zakup drugih vozil brez voznika (CPC 83101

zasebna vozila, 83102

tovorna vozila, 83105) in drugih strojev in opreme (CPC 83106, 83107, 83108, 83109)

Posredništvo in trgovina na debelo, ki se nanaša na uvoz in izvoz (del CPC 621 in 622) Raziskave in razvoj na področju programske opreme

Pozavarovanje in retrocesija ter pomožne zavarovalne storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in likvidacija škod.

Zavarovanje pred tveganji, ki se nanaša na:

Ponujanje in posredovanje finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov (glej odstavka B.11 in B.12 Priloge 6):

Za storitve, naštete v odstavku (b), se uporablja klavzula največjih ugodnosti ob upoštevanju člena 38, brez odstavka A Priloge 8.

PRILOGA 6

OPREDELITVE V ZVEZI S FINANČNIMI STORITVAMI

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve ene od pogodbenic. Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

A.    Vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

B.    Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

Iz opredelitve finančnih storitev so izključene naslednje dejavnosti:

PRILOGA 7

FINANČNE STORITVE:

PRILOGA 8

DOLOČBE GLEDE ČLENOV 34 IN 38

Del A

Posvetovanja se začnejo v 30 dneh od dne, ko jih prva pogodbenica zahteva. Potekajo z namenom doseči soglasje bodisi glede:

Če pogodbenici v 60 dneh od zahteve prve pogodbenice za posvetovanja ne dosežeta soglasja, lahko prva pogodbenica opravi ustrezne kompenzacijske prilagoditve svojih obveznosti. Te prilagoditve se izvedejo v takšnem obsegu in za toliko časa, kot je potrebno, da se lahko upoštevajo občutno zaostrene razmere, ki jih je ustvarila druga pogodbenica. Prednost imajo tisti ukrepi, ki najmanj motijo uresničevanje Sporazuma. Te prilagoditve ne smejo vplivati na pravice, ki so jih gospodarski subjekti pridobili s Sporazumom v času navedenih prilagoditev.

Del B

PRILOGA 9

PREHODNO OBDOBJE ZA DOLOČBE O KONKURENCI IN ZA UVEDBO KOLIČINSKIH OMEJITEV

Razmere iz odstavka 2.3 člena 53 in iz odstavka 2 Priloge 2 veljajo za sektorje ruskega gospodarstva, ki:

PRILOGA 10

VARSTVO INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE IZ ČLENA 54

PROTOKOL 1

o ustanovitvi kontaktne skupine za premog in jeklo

PROTOKOL 2

o medsebojni upravni pomoči za pravilno uporabo carinske zakonodaje

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

Člen 2

Področje veljavnosti

1.  Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, pri zagotavljanju pravilne uporabe carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem dejanj, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

2.  Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, skupaj z dokumenti, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če se ti organi s tem strinjajo.

Člen 3

Pomoč po zaprosilu

1.  Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki bi mu lahko omogočile zagotovitev pravilne uporabe carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.

2.  Po zaprosilu organa prosilca ga mora zaprošeni organ obvestiti, ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, ter navesti, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago.

3.  Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

Člen 4

Pomoč na lastno pobudo

Pogodbenici si medsebojno v okviru svojih pristojnosti zagotavljata pomoč brez predhodnega zaprosila, če sta mnenja, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej, kadar dobita informacije o:

Člen 5

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1.  Zaprosila morajo biti v skladu s tem protokolom pisna. Zaprosilu se priložijo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.

2.  Zaprosila, v skladu z odstavkom 1 tega člena, morajo vsebovati naslednje informacije:

3.  Zaprosila se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv.

4.  Če zaprosilo ne ustreza uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; lahko pa se odredijo tudi previdnostni ukrepi.

Člen 6

Obravnavanje zaprosil

1.  Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakoni, pravili in drugimi pravnimi instrumenti zaprošene pogodbenice.

2.  Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svoje prisojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi ukrepal za svoj račun ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice s tem, da sporoči informacije, ki jih že ima, opravlja ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se te opravijo.

3.  Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko na podlagi sporazuma z drugo pogodbenico ter v skladu s pogoji, ki jih določi slednja, od uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije o dejanjih, ki se nanašajo na kršitve carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

4.  Uradniki pogodbenice so lahko v posebnih primerih sporazumno z drugo prizadeto pogodbenico ter v skladu s pogoji, ki jih določi slednja, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.

5.  Če so v razmerah, predvidenih v tem protokolu, uradniki ene pogodbenice prisotni pri poizvedovanjih, ki se izvajajo na ozemlju druge pogodbenice, morajo imeti vedno dokaz o svojih uradnih pooblastilih. Ne smejo nositi uniforme niti orožja.

Člen 7

Oblika sporočanja informacij

1.  Pod pogoji in v mejah, ki jih določa ta protokol, si pogodbenici sporočata informacije v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobno.

2.  Originalne datoteke in dokumenti se lahko prenesejo na zaprosilo samo v primerih, ko overjene kopije ne zadoščajo. Te datoteke in dokumenti se vrnejo takoj, ko je mogoče.

3.  Namesto dokumentov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, ki so bile izdelane za enak namen. Vse ustrezne informacije za uporabo materiala se dobavijo na zaprosilo.

Člen 8

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1.  Pogodbenici lahko zavrneta pomoč, kakor jo predvideva ta protokol, jo nudita samo delno ali pod določenimi pogoji ali zahtevami, če bi to:

ali

2.  Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel priskrbeti, če bi ga zanjo zaprosila druga stran, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo odgovoril na tako zaprosilo.

3.  Če je pomoč zadržana ali odklonjena, je treba odločitev in razloge zanjo pisno in brez odlašanja sporočiti organu prosilcu.

Člen 9

Obveznost spoštovanja zaupnosti

1.  Vsaka informacija, sporočena v kakršnikoli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne narave. Za takšno informacijo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovanatako, kakor je varovana podobna informacija z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, in po ustreznih določbah, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2.  Osebni podatki se ne posredujejo, če se upravičeno domneva, da bi bil prenos ali uporaba posredovanih podatkov v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli ene od pogodbenic, in zlasti, če bi bile kršene temeljne človekove pravice zadevne osebe. Pogodbenica, ki prejme podatek, obvesti pogodbenico, ki je podatek poslala, o tem, zakaj je bila prejeta informacija uporabljena in o doseženih izidih.

3.  Osebni podatki se lahko posredujejo samo carinskim organom in, za potrebe sodnega pregona, javnemu tožilstvu in sodnim organom. Druge osebe ali organi lahko takšne informacije pridobijo samo na osnovi predhodnega dovoljenja organa, ki te informacije posreduje.

4.  Pogodbenica, ki informacijo posreduje, preveri točnost informacij, ki jih posreduje. Če se izkaže, da je bila posredovana informacija netočna ali jo je treba izbrisati, se o tem takoj obvesti pogodbenico, ki jo je prejela. Ta slednja je zavezana, da jo popravi ali izbriše.

5.  Brez vpliva na primere prevladujočega javnega interesa, lahko prizadeta oseba na podlagi zaprosila pridobi informacijo o shranjenih podatkih in namenu te hrambe.

Člen 10

Uporaba podatkov

1.  Dobljene informacije se uporabi le za namene tega protokola in se lahko v vsaki pogodbenici uporabljajo za druge namene le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki je te informacije priskrbel, ob upoštevanju kakršnih koli omejitev, ki jih določi ta organ.

2.  Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij v sodnih ali upravnih postopkih, ki se naknadno sprožijo zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje.

3.  Pogodbenici lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta protokol, in so v pristojnosti druge pogodbenice, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, ki so potrebni v postopkih. V zaprosilu za navedeno nastopanje mora biti posebej navedeno, v katerih zadevah in na podlagi katerega naziva ali položaja bo uradnik zaslišan.

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen, če je to primerno, stroškom za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 13

Izvajanje

1.  Upravljanje tega protokola se zaupa pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti in, kjer je to primerno, carinskim organom držav članic na eni strani in osrednjim carinskim organom Rusije na drugi strani. Odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, ob upoštevanju pravil na področju varstva podatkov. Svetu za sodelovanje lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da bi jih bilo treba vnesti v protokol.

2.  Pogodbenici se med seboj posvetujeta in posledično obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, sprejetih v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Komplementarnost

1.  Ta protokol dopolnjuje, ne pa ovira, uporabo katerih koli sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili sklenjeni med posameznimi ali več državami članicami in Rusijo. Prav tako ne sme preprečevati obsežnejše medsebojne pomoči, ki se daje v skladu s temi sporazumi, ki so ali bodo sklenjeni.

2.  Brez vpliva na člen 10 ti sporazumi ne posegajo v določbe Skupnosti, ki med pristojnimi službami Komisije in carinskimi organi držav članic urejajo sporočanje kakršnih koli informacij o carinskih zadevah, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

▼M1

PROTOKOL K SPORAZUMU O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU

o partnerstvu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi

Člen 1

Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska so pogodbenice Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi strani, ki je bil podpisan na Krfu dne 24. junija 1994 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) in sprejmejo in upoštevajo, na enak način kot druge države članice Skupnosti, besedila Sporazuma ter skupnih izjav, izmenjav pisem in izjav, ki so priložene sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne.

Člen 2

Besedila Sporazuma, Sklepne listine in vseh priloženih dokumentov so sestavljena v finskem in švedskem jeziku. Priložena so temu protokolu in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, Sklepna listina in priloženi dokumenti ( 3 ).

Člen 3

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 4

Protokol pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi postopki.

Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenice medsebojno uradno obvestijo, da so končani postopki, navedeni v prvem odstavku.

Hecho en Bruselas, el veintiuno de mayo de mil novecientos noventa y siete.

Udfærdiget i Bruxelles den enogtyvende maj nitten hundrede og syvoghalvfems.

Geschehen zu Brüssel am einundzwanzigsten Mai neunzehnhundertsiebenundneunzig.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι μία Μαΐου χίλια εννιακόσια ενενήντα επτά.

Done at Brussels on the twenty-first day of May in the year one thousand nine hundred and ninety-seven.

Fait à Bruxelles, le vingt et un mai mil neuf cent quatre-vingt-dix-sept.

Fatto a Bruxelles, addì ventuno maggio millenovecentonovantasette.

Gedaan te Brussel, de eenentwintigste mei negentienhonderdzevenennegentig.

Feito em Bruxelas, em vinte e um de Maio de mil novecentos e noventa e sete.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä toukokuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäseitsemän.

Som skedde i Bryssel den tjugoförsta maj nittonhundranittiosju.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franstalige Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar ceann na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

Pela República Portuguesa

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por las Comunidades Europeas

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Voor de Europese Gemeenschappen

Pelas Comunidades Europeias

Euroopan yhteisöjen puolesta

För Europeiska gemenskaperna

▼M2

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

Člen 1

Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška so pogodbenice Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, podpisanega v Krfu 24. junija 1994 (v nadaljevanju „Sporazuma“), in sprejmejo in upoštevajo, na enak način kot druge države članice Skupnosti, besedila Sporazuma ter skupnih izjav, izmenjav pisem in izjave Ruske federacije, priloženih sklepni listini, ki je bila podpisana istega dne, in Protokola k Sporazumu z dne 21. maja 1997, ki je začel veljati 12. oktobra 2000.

Člen 2

Zaradi upoštevanja institucionalnega razvoja v Evropski uniji v zadnjem času se pogodbenice dogovorijo, da se po izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo obstoječe določbe v Sporazumu, ki se nanašajo na Evropsko skupnost za premog in jeklo, razumejo kot določbe, ki se nanašajo na Evropsko skupnost, ki je prevzela vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1.  Ta protokol v skladu s svojimi postopki odobrijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Ruska federacija.

2.  Pogodbenice obvestijo druga drugo o dokončanju ustreznih postopkov iz prejšnjega odstavka. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 5

1.  Protokol začne veljati 1. maja 2004, če so pred tem datumom deponirane vse listine o odobritvi tega protokola.

2.  Če do tega datuma niso deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, začne ta veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

3.  Če do 1. maja 2004 niso deponirane vse listine o odobritvi tega protokola, se ta uporablja začasno z veljavnostjo od 1. maja 2004.

Člen 6

Besedila Sporazuma, sklepne listine in vseh priloženih dokumentov ter Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z dne 21. maja 1997 so sestavljena v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku.

Priložena so Protokolu ( 4 ) in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, sklepna listina in priloženi dokumenti ter Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z dne 21. maja 1997.

Člen 7

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Hecho en Luxemburgo, el veintisiete de abril de dos mil cuatro.

V Lucemburku dne dvacátého sedmého dubna dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Luxembourg den syvogtyvende april to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am siebenundzwanzigsten April zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta kahekümne seitsmendal aprillil Luxembourgis.

Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι επτά Απριλίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Luxembourg on the twenty-seventh day of April in the year two thousand and four.

Fait à Luxembourg, le vingt-sept avril deux mille quatre.

Fatto a Lussemburgo, addì ventisette aprile duemilaquattro.

Luksemburgā, divi tūkstoši ceturtā gada divdesmit septītajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų balandžio dvidešimt septintą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-negyedik év április havának huszonhetedik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu fis-sebgħa u għoxrin jum ta' April tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Luxemburg, de zevenentwintigste april tweeduizend vier.

Sporządzono w Luksemburgu, dnia dwudziestego siódmego kwietnia roku dwa tysiące czwartego.

Feito no Luxemburgo, em vinte e sete de Abril de dois mil e quatro.

V Luxemburgu dvadsiateho siedmeho apríla dvetisícštyri.

V Luxembourgu, dne sedemindvajsetega aprila leta dva tisoč štiri.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Luxemburg den tjugosjunde april tjugohundrafyra.

Совершенно в Люксембурге двацати седьмого апреля 2004 г.

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

Аъзо Давлатлар Номидан

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På Europeiska gemenskapernas vägnar

Европа Xамжамиятлари Номидан

Por la Federación de Rusia

Za Ruskou federaci

For Den Russiske Føderation

Für die Russische Föderation

Venemaa Föderatsiooni nimel

Για τη Ρωσική Ομοσπονδία

For the Russian Federation

Pour la Fédération de Russie

Per la Federazione russa

Krievijas Federācijas vārdā

Rusijos Federacijos vardu

Az Orosz Föderáció részéről

Għall-Federazzjoni Russa

Voor de Russische Federatie

W imieniu Federacji Rosyjskiej

Pela Federação da Rússia

Za Ruskú federáciu

Za Rusko federacijo

Venäjän federaation puolesta

På ryska federationen vägnar

Ўзбекистон Республикаси Номидан

▼M3

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

Člen 1

Republika Bolgarija in Romunija sta pogodbenici Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, podpisanega na Krfu 24. junija 1994, ki je začel veljati 1. decembra 1997 (v nadaljevanju „Sporazum“), ter na enak način kot ostale države članice Skupnosti sprejmeta in upoštevata besedila Sporazuma, skupnih izjav, izjav in izmenjav pisem, priloženih k sklepni listini, podpisani istega dne, in Protokola k Sporazumu z dne 21. maja 1997, ki je začel veljati 1. decembra 2000, ter Protokola k Sporazumu z dne 27. aprila 2004, ki je začel veljati 1. marca 2005.

Člen 2

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 3

1.  Ta protokol v skladu s svojimi postopki odobrijo Skupnosti, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Ruska federacija.

2.  Pogodbenice druga drugo uradno obvestijo o dokončanju postopkov iz prejšnjega odstavka. Listine o odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Člen 4

1.  Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

2.  Do začetka veljavnosti se Protokol uporablja začasno od datuma podpisa.

Člen 5

1.  Besedila Sporazuma, sklepne listine in vseh dokumentov, ki so ji priloženi, ter protokolov k Sporazumu z dne 21. maja 1997 in 27. aprila 2004 so sestavljena v bolgarskem in romunskem jeziku.

2.  Ta besedila so priložena k temu protokolu in so enako verodostojna kot besedila v drugih jezikih, v katerih so sestavljeni Sporazum, sklepna listina in dokumenti, ki so ji priloženi, ter protokola k sporazumu z dne 21. maja 1997 in 27. aprila 2004.

Člen 6

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Съставено в Люксембург на двадесет и трети април две хиляди и седма година

Hecho en Luxemburgo, el veintitrés de abril de dos mil siete.

V Lucemburku dne dvacátého třetího dubna dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Luxembourg den treogtyvende april to tusind og syv.

Geschehen zu Luxemburg am dreiundzwanzigsten April zweitausendsieben.

Kahe tuhande seitsmenda aasta aprillikuu kahekümne kolmandal päeval Luxembourgis.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι τρεις Απριλίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Luxembourg on the twenty-third day of April in the year two thousand and seven.

Fait à Luxembourg, le vingt-trois avril deux mille sept.

Fatto a Lussemburgo, addì ventitré aprile duemilasette.

Luksemburgā, divi tūkstoši septītā gada divdesmit trešajā aprīlī.

Priimta du tūkstančiai septintųjų metų balandžio dvidešimt trečią dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer hetedik év április havának huszonharmadik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fit-tlieta u għoxrin jum ta' April tas-sena elfejn u sebgħa

Gedaan te Luxemburg, de drieëntwintigste april tweeduizend zeven.

Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego trzeciego kwietnia roku dwa tysiące siódmego.

Feito no Luxemburgo, em vinte e três de Abril de dois mil e sete.

Încheiat la Luxemburg la douăzeci și trei aprilie, anul două mii șapte.

V Luxemburgu dňa dvadsiateho tretieho apríla dvetisíssedem.

V Luxembourgu, triindvajsetega aprila leta dva tisoč sedem.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäkolmantena päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Luxemburg den tjugotredje april tjugohundrasju.

Совершено в Люксембурге двадцать третьего апреля две тысячи седьмого года.

За държавите-членки

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu państw członkowskich

Pelos Estados-Membros

Pentru statele membre

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

За государства-члены

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Communidades Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

За Европейские сообщества

За Руската Федерация

Por la Federación de Rusia

Za Ruskou federaci

For Den Russiske Føderation

Für die Russische Föderation

Venemaa Föderatsiooni nimel

Για τη Ρωσική Ομοσπονδία

For the Russian Federation

Pour la Fédération de russie

Per la Federazione russa

Krievijas Federācijas vārdā

Rusijos Federacijos vardu

Az Orosz Föderáció részéről

Għall-Federazzjoni Russa

Voor de Russische Federatie

W imieniu Federacji Rosyjskiej

Pela Federação da Rússia

Pentru Federația Rusă

Za Ruskú federáciu

Za Rusko federacijo

Venäjän federaation puolesta

För Ryska Federationen

За Российскую Федерацию

▼M4

PROTOKOL

k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

Člen 1

Republika Hrvaška kot pogodbenica pristopi k Sporazumu. Republika Hrvaška na enak način kot druge države članice sprejme in upošteva besedila Sporazuma, skupnih izjav, izjav in izmenjav pisem, priloženih k Sklepni listini, podpisani istega dne, ter Protokola k Sporazumu z dne 21. maja 1997, ki je začel veljati 1. decembra 2000, Protokola k Sporazumu z dne 27. aprila 2004, ki je začel veljati 1. marca 2005, ter Protokola k Sporazumu z dne 23. aprila 2007, ki je začel veljati 1. maja 2008.

Člen 2

Po podpisu tega protokola Unija državam članicam in Ruski federaciji sporoči hrvaško jezikovno različico Sporazuma, Sklepne listine in vseh dokumentov, ki so ji priloženi, ter protokolov k Sporazumu z dne 21. maja 1997, 27. aprila 2004 in 23. aprila 2007. Od datuma začetka začasne uporabe tega protokola postane hrvaška jezikovna različica verodostojna pod enakimi pogoji kot jezikovne različice Sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku.

Člen 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 4

1.  Ta protokol pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi nacionalnimi postopki. Pogodbenice se medsebojno uradno obvestijo o dokončanju postopkov, ki so potrebni v ta namen. Listine o odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.  Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

3.  Ta protokol se začasno uporablja po 15 dneh od datuma njegovega podpisa.

4.  Ta protokol se uporablja za odnose med pogodbenicami v okviru Sporazuma od datuma pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.

Člen 5

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Съставено в Брюксел на седемнадесети декември две хиляди и четиринадесета година.

Hecho en Bruselas, el diecisiete de diciembre de dos mil catorce.

V Bruselu dne sedmnáctého prosince dva tisíce čtrnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syttende december to tusind og fjorten.

Geschehen zu Brüssel am siebzehnten Dezember zweitausendvierzehn.

Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta detsembrikuu seitsmeteistkümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα εφτά Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.

Done at Brussels on the seventeenth day of December in the year two thousand and fourteen.

Fait à Bruxelles, le dix-sept décembre deux mille quatorze.

Sastavljeno u Bruxellesu sedamnaestog prosinca dvije tisuće četrnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì diciassette dicembre duemilaquattordici.

Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada septiņpadsmitajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų gruodžio septynioliktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év december havának tizenhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sbatax-il jum ta’ Diċembru tas-sena elfejn u erbatax.

Gedaan te Brussel, de zeventiende december tweeduizend veertien.

Sporządzono w Brukseli dnia siedemnastego grudnia roku dwa tysiące czternastego.

Feito em Bruxelas, em dezassete de dezembro de dois mil e catorze.

Întocmit la Bruxelles la șaptesprezece decembrie două mii paisprezece.

V Bruseli sedemnásteho decembra dvetisícštrnásť.

V Bruslju, dne sedemnajstega decembra leta dva tisoč štirinajst.

Tehty Brysselissä seitsemäntenätoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.

Som skedde i Bryssel den sjuttonde december tjugohundrafjorton.

Совершено в г. Брюсселе семнадцатого декабря две тысячи четырнадцатого года.

За държавите-членки

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Za države članice

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā –

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Pentru statele membre

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

För medlemsstaterna

За государства-члень

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Евроиейский союз

За Европейската общност за атомна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής Ενέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominės energijos bendrijos vardu

az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energijo

Euroopan atomienergiajärjestön puolesta

För Europeiska atomenergigemenskapen

За Европейское сообщество по атомной знергии

За Руската Федерация

Por la Federación de Rusia

Za Ruskou Federaci

For Den Russiske Føderation

Für die Russische Föderation

Venemaa Föderatsiooni nimel

Για τη Ρωσική Ομοσπονδία

For the Russian Federation

Pour la Fédération de Russie

Per la Federazione Russa

Krievijas Federācijas vārdā –

Rusijos Federacijos vardu

Az Orosz Föderáció részéről

Għall-Federazzjoni Russa

Voor de Russische Federatie

W imieniu Federacji Rosyjskiej

Pela Federação da Rússia

Pentru Federația Rusă

Za Ruskú Federáciu

Za Rusko Federacijo

Venäjän Federaation puolesta

För Ryska Federationen

За Pоссийскую Федерацию

▼B

SKLEPNA LISTINA

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju s prilogami in naslednjimi protokoli:

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenec Rusije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih izjav, priloženih temu sklepnemu aktu.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti in pooblaščenec Rusije so se tudi seznanili z naslednjo izmenjavo pisem, priloženo k tej sklepni listini:

Pooblaščenec Rusije se je seznanil s spodaj navedeno izjavo, ki je priložena Sklepni listini:

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, ki je priloga tej sklepni listini:

Hecho en Corfú, el veinticuatro de junio de mil novecientos noventa y cuatro.

Udfærdiget i Corfu den fireogtyvende juni nitten hundrede og fireoghalvfems.

Geschehen zu Korfu am vierundzwanzigsten Juni neunzehnhundertvierundneunzig.

Έγινε στην Κέρκυρα, στις είκοσι τέσσερις Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα τέσσερα.

Done at Corfu on the twenty-fourth day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-four.

Fait à Corfou, le vingt-quatre juin mil neuf cent quatre-vingt-quatorze.

Fatto a Corfù, addì ventiquattro giugno millenovecentonovantaquattro.

Gedaan te Korfoe, de vierentwintigste juni negentienhonderd vierennegentig.

Feito em Corfu, em vinte e quatro de Junho de mil novecentos e noventa e quatro.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Pela República Portuguesa

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por las Comunidades Europeas

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Voor de Europese Gemeenschappen

Pelas Comunidades Europeias

Skupna izjava o naslovu III in členu 94

V naslovu III in členu 94 se GATT razume kot Splošni sporazum o carinah in trgovini, podpisan v Ženevi leta 1947, kakor je bil spremenjen in kakor se uporablja na dan podpisa tega sporazuma, če se pogodbenici ne dogovorita drugače v okviru Sveta za sodelovanje, ustanovljenega po členu 90.

Skupna izjava o členu 10

Pogodbenici soglašata, da se določbe odstavka 1 člena 10 ne uporabljajo za pogoje za uvoz izdelkov na ozemlje Rusije, v okviru finančnih posojil in kreditov, odobrenih za razvojne in humanitarne namene, za tehnično in humanitarno pomoč ter druge podobne dogovore, sklenjene med Rusijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kolikor takšne države ali mednarodne organizacije zahtevajo posebno obravnavo takšnega uvoza.

Skupna izjava o členu 12

Člen 12 v okviru naslova III o blagovni menjavi obravnava vprašanje tranzita. Pogodbenici razumeta, da člen 12 obravnava izključno prost tranzit blaga. To je v skladu z običajno prakso GATT. Vprašanje tranzita se lahko obravnava na prihodnjih pogajanjih o sporazumih o prevozu, kot je navedeno v členu 43.

Skupna izjava o členu 17

Skupnost in Rusija izjavljata, da besedilo zaščitne klavzule (člen 17) ne zagotavlja zaščitne obravnave GATT.

Skupna izjava o členu 18

Razume se, da določbe člena 18 in tiste iz naslednjega odstavka niti nimajo namena niti ne upočasnjujejo, ovirajo ali preprečujejo postopka, predvidenega z ustrezno zakonodajo pogodbenic glede antidampinških in subvencijskih preiskav.

Pogodbenici soglašata, da brez poseganja v svojo zakonodajo in prakso pri določanju normalne vrednosti na splošno in odvisno od posameznega primera upoštevata naravne primerjalne prednosti, ki jih lahko udeleženi proizvajalci prikažejo glede dejavnikov, kot so dostop do surovin, proizvodni proces, bližina proizvodnje glede na stranke in posebne značilnosti izdelka.

Skupna izjava o drugi alinei člena 22(1)

Glede Skupnosti zakonodaja in predpisi iz člena 6 Sporazuma iz leta 1989 med drugim zajemajo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in predpise za njeno izvajanje, zlasti določbe tistih besedil, ki določajo pravice, pooblastila in odgovornosti Agencije za preskrbo Euratom in Komisije Evropskih skupnosti.

Skupna izjava o členu 24

Razume se, da je pojem „člani njihove družine“ opredeljen skladno z nacionalno zakonodajo zadevne države gostiteljice.

Skupna izjava o členih 26, 32 in 37

Pogodbenici zagotovita, da izdajanje vizumov in dovoljenj za bivanje skladno z zakoni in predpisi držav članic oziroma Rusije poteka po načelih sklepne listine bonske konference KVSE, zlasti s ciljem, da bi olajšali vstop, bivanje in gibanje poslovnežev v državah članicah in Rusiji. Taka prizadevanja se uporabljajo predvsem za ključno osebje iz člena 32 in za prodajalce čezmejnih storitev iz člena 37, in zagotavljajo, da upravni postopki ne izničijo ali omejijo ugodnosti, ki za pogodbenici izhajajo iz členov tega sporazuma.

Pogodbenici soglašata, da je pomemben element v tem smislu pravočasna sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu med državami članicami in Rusijo.

Svet za sodelovanje redno pregleduje razvoj razmer na teh področjih.

Skupna izjava o členu 28

Brez poseganja v določbe členov 50 in 51 pogodbenici soglašata, da izraz „v skladu z … zakonodajo in predpisi“ iz odstavkov 1 in 4 člena 28 pomeni, da lahko vsaka pogodbenica ureja ustanavljanje gospodarskih družb z ustanavljanjem hčerinskih družb in podružnic, kot je določeno v členu 30, in delovanje podružnic, pod pogojem, da ta zakonodaja in predpisi ne uvajajo novih pridržkov, ki bi povzročili obravnavo, ki je manj ugodna od obravnave, ki jo priznavata gospodarskim družbam ali podružnicam katere koli tretje države.

Brez poseganja v pridržke, navedene v prilogah 3 in 4, in na določbe členov 50 in 51, pogodbenici soglašata, da izraz „v skladu z … zakonodajo in predpisi“ iz odstavkov 2 in 3 člena 28 pomeni, da lahko vsaka pogodbenica ureja poslovanje gospodarskih družb na svojem ozemlju, pod pogojem, da ta zakonodaja in predpisi ne uvajajo nikakršnih novih pridržkov glede poslovanja gospodarskih družb druge pogodbenice, ki bi povzročili obravnavo, ki je manj ugodna od obravnave, ki jo priznavata lastnim gospodarskim družbam ali hčerinskih družbam katere koli tretje države, kar je bolje.

Skupna izjava o členu 29(3)

Pogodbenici potrjujeta, da nič v členu 29(3) ne preprečuje Rusiji, da bi sprejela kakršne koli nove predpise ali ukrepe, ki bi za pogoje ustanavljanja gospodarskih družb, ki niso gospodarske družbe Skupnosti, na svojem ozemlju, v primerjavi z razmerami na dan podpisa Sporazuma, uvajali ali poslabšali diskriminacijo v primerjavi z njenimi lastnimi gospodarskimi družbami.

Skupna izjava o členu 30

Pogodbenici potrjujeta pomen zagotavljanja, da izdajanje dovoljenj iz člena 30(a) in (g):

Skupna izjava o členu 30(a) in (g)

Člen 30(a), drugi pododstavek, in (g), drugi pododstavek, upoštevata specifičnost dostopa do finančnih storitev, kakor ga določa ta sporazum, in ne vplivata na opredelitvi za „ustanavljanje“ in „delovanje“, ki se uporabljata za finančne storitve zunaj tega sporazuma.

Skupna izjava o pomenu izraza „nadzor“ v členih 30(b) in 45

Skupna izjava o tretjem pododstavku člena 30(h)

Ob upoštevanju omejitev, ki veljajo ob sedanji obravnavi prevoza blaga in potnikov s sredstvi notranjega prevoza, pogodbenici soglašata, da se izraz, „intermodalni prevoz, ki vključuje pomorski del prevozne verige“, dokler te omejitve niso odpravljene, razume kot organiziranje tega prevoza.

Skupna izjava o členu 31

Določbe člena 31 pogodbenicama dovoljujejo uporabo kakršnega koli ukrepa, namenjenega za preprečevanje izogibanja gospodarske družbe tretje države ukrepom pogodbenic, ki se nanašajo na ustanavljanje gospodarskih družb navedene tretje države na njihovem ozemlju, če to kakor koli predvideva ta sporazum.

Skupna izjava o členu 34(1)

Ob upoštevanju obrazložitev, ki jih je Rusija podala Skupnosti, da je v nekaterih pogledih in za nekatera področja obravnava, ki jo zagotavlja ruskim hčerinskim družbam in podružnicam gospodarskih družb Skupnosti ugodnejša od obravnave, ki jo zagotavlja ruskim gospodarskim družbam na splošno, torej kot nacionalna obravnava, pogodbenici soglašata, da se morebitni ukrepi, ki jih uvede Rusija z namenom uskladitve obravnave ruskih hčerinskih družb in podružnic tujih gospodarskih družb z nacionalno obravnavo, ne morejo šteti za kršitev obveznosti Rusije glede prizadevanj iz člena 34(1).

Skupna izjava o členih 34 in 38

Pogodbenici soglašata, da se pogodbenica, ki bi menila, da druga pogodbenica ni pravilno tolmačila izrazov „občutno strožji“ iz členov 34(2) ali 38(3), lahko zateče k postopkom, določenim v členu 101.

Skupna izjava o členu 35

Pogodbenici se strinjata, da dejavnosti iz pododstavkov (a) in (b) člena 35(3) ne vključujejo opravljanja prevozov.

Skupna izjava o drugem pododstavku člena 39(2)(c) o odpiranju pristanišč

Na podlagi informacij ruske strani glede njihovih pristanišč, odprtih za tuja plovila, se Skupnost seznani, da si Rusija namerava še naprej prizadevati za povečanje števila pristanišč, ki so odprta za tuja plovila. Prav tako Ruska stran upošteva politiko Skupnosti, ki vsa pristanišča, ki so odprta za mednarodno trgovino ohranja odprta za tuja plovila. Pogodbenici menita, da je stopnja odprtosti pristanišč tujim plovilom bistveni element pri ocenjevanju pogojev, potrebnih za prosto opravljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza. Zato se zavezujeta, da bosta v posvetovanjih v okviru Sveta za sodelovanje najmanj vsaki dve leti pregledali položaj glede odprtosti pristanišč za tuja plovila. Če pride pri ohranjanju odprtosti pristanišča za tuja plovila do resnih težav, pogodbenica, na ozemlju katere se nahaja zadevno pristanišče, o tem obvesti drugo pogodbenico; na zahtevo slednje se začnejo posvetovanja, ki zagotavljajo, da kakršni koli sprejeti ukrepi čim manj vplivajo na opravljanje mednarodnih storitev pomorskega prevoza.

Skupna izjava o drugem pododstavku člena 39(2)(c) o plovilih, ki plujejo pod zastavo tretje države

Pogodbenici se dogovorita, da bosta po izteku petih let od začetka veljavnosti tega sporazuma preučili možnost uporabe določb drugega pododstavka člena 39(2)(c) za plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države in jih upravljajo ladjarske družbe ali državljani ene od držav članic oziroma Rusije.

Skupna izjava o členu 44

V tem sporazumu je sporazum o gospodarskem povezovanju sporazum, skladen z načeli, določenimi v členu V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami. Za kateri koli vidik tega sporazuma, razen za tiste, ki urejajo storitvene dejavnosti, je sporazum o gospodarskem povezovanju sporazum, skladen z načeli, določenimi v členu XXIV GATT glede oblikovanja območij proste trgovine ali carinskih unij.

Skupna izjava o členu 46(2)

Pogodbenici potrjujeta medsebojni dogovor, da je vprašanje, ali so dejavnosti povezane, četudi občasno, z izvajanjem javne oblasti na njunem ozemlju, odvisno od okoliščin posameznega primera. Za vsak posamezen primer pregled, ali so dejavnosti povezane s:

pomaga pri določanju odgovora na ta vprašanja.

Skupna izjava o členu 48

Samo dejstvo, da se zahteva vizum za fizične osebe nekaterih pogodbenic, drugih pa ne, se ne sme šteti za izničenje ali omejevanje ugodnosti v okviru posebne obveze.

Skupna izjava o členu 52 (opredelitve)

„Tekoča plačila“

„Tekoča plačila“ so plačila, ki so povezana s pretokom blaga, storitev ali oseb, opravljena v skladu z običajno mednarodno poslovno prakso in ne pokrivajo dogovorov, ki materialno sestavljajo kombinacijo tekočih plačil in kapitalske transakcije, kot so odložitev plačila in predujmi, katerih namen se je izogniti zakonodaji posamezne pogodbenice na tem področju.

Ta opredelitev Rusiji ne preprečuje uporabe ali izvajanja zakonodaje, ki določa, da morajo takšna plačila potekati preko tistih ruskih bank, ki so od centralne banke Ruske federacije prejele ustrezno dovoljenje za izvajanje takšnih operacij v prosto konvertibilnih valutah.

„Neposredna naložba“

„Neposredna naložba“ je naložba z namenom vzpostaviti trajne gospodarske odnose s podjetjem, kakršna je na primer naložba, ki omogoča dejanski vpliv na vodstvo tega podjetja, ki jo opravi nerezident v zadevni državi ali rezident v tujini z:

„Prosto konvertibilna valuta“

„Prosto konvertibilna valuta“ je vsaka valuta, ki jo kot takšno določi Mednarodni denarni sklad.

Skupna izjava o odstavku 2.2 člena 53

„Osnovni proizvodi“ so tisti, ki jih kot take opredeljuje GATT.

Skupna izjava o členu 54

Pogodbenici soglašata, da v Sporazumu intelektualna, industrijska in poslovna lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, patente, industrijske vzorce in modele, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, tipografijo integriranih vezij in varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

Skupna izjava o členu 99

Pogodbenici se strinjata, da ukrepi iz člena 99 ne bodo sprejeti z namenom izkrivljanja pogojev konkurence na ustreznih trgih, da bi tako nudili zaščito domači proizvodnji.

Skupna izjava o členu 101

Pogodbenici pozivata Svet za sodelovanje, da takoj preuči poslovnik, ki bi lahko koristil pri reševanju sporov, ki izhajajo iz tega sporazuma.

Skupna izjava o členu 107

Za točno razlago in praktično uporabo tega sporazuma pogodbenici soglašata, da so „primeri posebne nujnosti“, navedeni v členu 107 Sporazuma, primeri, ko pride do bistvene kršitve Sporazuma s strani ene od pogodbenic. Bistvena kršitev Sporazuma je:

Skupna izjava o členu 107(2)

Pogodbenici soglašata, da so „ustrezni ukrepi“ iz člena 107(2) ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom.

Če pogodbenica sprejme ukrep v primeru „posebne nujnosti“ v skladu s členom 107(2), lahko druga pogodbenica uporabi postopke, predvidene v členu 101.

Skupna izjava o členih 2 in 107

Pogodbenici izjavljata, da vključitev sklicevanja na človekove pravice v Sporazumu, ki je bistveni element Sporazuma, in na primere posebne nujnosti, izhaja iz:

Skupna izjava o členu 112

Pogodbenici potrjujeta, da Sporazum, kljub temu, da nadomešča nekatere dele Sporazuma z dne 18. decembra 1989 o odnosih med pogodbenicama, ne bo posegal ali kako drugače vplival na nobene ukrepe, sprejete pred začetkom veljavnosti tega sporazuma ali na sporazume, sklenjene med njima pred tem datumom v skladu s Sporazumom iz leta 1989, in sicer pod pogoji in za obdobje uporabe, ki je navedena v takšnih ukrepih ali sporazumih.

Skupna izjava o členu 6 Protokola 2

ki sodijo v področje uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali ima sedež na njunem ozemlju, na osnovi medsebojno dogovorjenih določb za izvajanje, ki sta jih sprejeli v skladu s postopki iz tega protokola. V takem primeru se uporabi člen 5(3).

IZMENJAVA PISEM

glede člena 22

Pismo Rusije

Spoštovani,

Namen tega pisma je potrditi, da smo v zvezi s trgovino z jedrskim materialom, kot je zajeta v členu 22 danes podpisanega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, dosegli naslednji dogovor:

Rusija namerava delovati kot stabilna, zanesljiva in dolgoročna dobaviteljica jedrskega materiala za Skupnost in Skupnost priznava to namero. Ruska vlada se je seznanila, da Skupnost, zlasti za namene svoje nabavne politike na jedrskem področju, Rusijo upošteva kot vir nabave, ki je ločen in se razlikuje od drugih dobaviteljev.

Rusija in Skupnost se redno ali na zaprosilo posvetujeta o dogajanjih na področju trgovine z jedrskim materialom, da se izogneta težavam v tej trgovini. Ta posvetovanja lahko zajemajo stalen in reden dialog o razvoju trga in napovedih.

Posvetovanja potekajo v okviru člena 92.

Kot je predvideno v členu 13 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, se bodo predpisi iz člena 6 Sporazuma iz leta 1989 izvajali enotno, nepristransko in pravično.

Sporočam Vam našo skupno željo, da bi z vsemi izvedljivimi sredstvi olajšali proces jedrske razorožitve, ki že poteka. Strinjamo se, da bomo sprejeli vse potrebne ukrepe za izvajanje posvetovanj v vseh udeleženih državah, če bi kazalo, da izvajanje ustreznih dvo- in večstranskih sporazumov povzroča ali grozi, da bo povzročilo znatno škodo infrastrukturi pogodbenic.

Predlagam, da to pismo in Vaš odgovor predstavljata uradni sporazum med nami. Sprejmite, Gospod, izraz mojega najglobljega spoštovanja.

Za vlado Ruske federacije

Pismo Skupnosti

Spoštovani,

Hvala za pismo z današnjim datumom, v katerem je zapisano:

„Namen tega pisma je potrditi, da smo v zvezi s trgovino z jedrskim materialom, kot je zajeta v členu 22 danes podpisanega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, dosegli naslednji dogovor:

Rusija namerava delovati kot stabilna, zanesljiva in dolgoročna dobaviteljica jedrskega materiala za Skupnost in Skupnost priznava to namero. Ruska vlada se je seznanila, da Skupnost, zlasti za namene svoje nabavne politike na jedrskem področju, Rusijo upošteva kot vir nabave, ki je ločen in se razlikuje od drugih dobaviteljev.

Rusija in Skupnost se redno ali na zaprosilo posvetujeta o dogajanjih na področju trgovine z jedrskim materialom, da se izogneta težavam v tej trgovini. Ta posvetovanja lahko zajemajo stalen in reden dialog o razvoju trga in napovedih.

Posvetovanja potekajo v okviru člena 92.

Kot je predvideno v členu 13 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, se bodo predpisi iz člena 6 Sporazuma iz leta 1989 izvajali enotno, nepristransko in pravično.

Sporočam Vam našo skupno željo, da bi z vsemi izvedljivimi sredstvi olajšali proces jedrske razorožitve, ki že poteka. Strinjamo se, da bomo sprejeli vse potrebne ukrepe za izvajanje posvetovanj v vseh udeleženih državah, če bi kazalo, da izvajanje ustreznih dvo- in večstranskih sporazumov povzroča ali grozi, da bo povzročilo znatno škodo infrastrukturi pogodbenic.

Predlagam, da to pismo in Vaš odgovor predstavljata uradni sporazum med nami.“

Potrjujem, da to pismo in moj odgovor predstavljata uradni sporazum med nami.

Sprejmite, Gospod, izraz mojega najglobljega spoštovanja.

V imenu Evropskih skupnosti

IZMENJAVA PISEM

glede člena 52

Pismo Rusije

Spoštovani,

Glede na člen 52 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju potrjujem, da se nič v tem členu ne razume tako, da omejuje prenos naložb rezidentov Skupnosti, opravljenih v Rusiji v tujino, vključno s kakršnimi koli kompenzacijskimi plačili, ki izhajajo iz ukrepov, kot so razlastitev, nacionalizacija ali ukrepi z enakim učinkom, in kakršnega koli dobička, ki iz njih izhaja.

Predlagam, da to pismo in Vaš odgovor predstavljata uradni sporazum med nami.

Sprejmite, Gospod, izraz mojega najglobljega spoštovanja.

Za vlado Ruske federacije

Pismo Skupnosti

Spoštovani,

Hvala za pismo z današnjim datumom, v katerem je zapisano:

„Glede na člen 52 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju potrjujem, da se nič v tem členu ne razume tako, da omejuje prenos naložb rezidentov Skupnosti, opravljenih v Rusiji v tujino, vključno s kakršnimi koli kompenzacijskimi plačili, ki izhajajo iz ukrepov, kot so razlastitev, nacionalizacija ali ukrepi z enakim učinkom, in kakršnega koli dobička, ki iz njih izhaja.

Predlagam, da to pismo in Vaš odgovor predstavljata uradni sporazum med nami.“

Potrjujem, da to pismo in moj odgovor predstavljata uradni sporazum med nami.

Sprejmite, Gospod, izraz mojega najglobljega spoštovanja.

V imenu Evropskih skupnosti

Skupna izjava o členu 36

Skupnost izjavlja, da čezmejno opravljanje storitev, navedenih v členu 36, ne predpostavlja premika ponudnika storitev na ozemlje države, v katero je storitev namenjena, niti ne premika prejemnika storitve na ozemlje države, iz katere storitev prihaja.

Skupna izjava o členu 54

Določbe Sporazuma ne posegajo v pristojnosti Evropske skupnosti in njenih držav članic na področju zadev, povezanih z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

Izjava Rusije o členu 36

Rusija izjavlja, da se ponudniki v Izjavi Skupnosti o členu 36 ne morejo šteti za fizične osebe, ki so predstavniki gospodarske družbe Skupnosti ali Rusije in prosijo za začasen vstop zaradi pogajanj glede prodaje čezmejnih storitev ali dogovarjanja o prodaji čezmejnih storitev za navedeno gospodarsko družbo.

Zapisnik o podpisu Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi parnterstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani

Pooblaščenci Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Portugalske republike, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pooblaščenci Ruske federacije so 24. junija 1994 na Krfu podpisali Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani.

Ob tej priložnosti je Francoska republika podala naslednjo izjavo:

„Francoska republika opozarja, da se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusko federacijo ne uporablja za čezmorske države in ozemlja, ki so pridružena Skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.“

Ta izjava je bila posredovana Ruski federaciji, ki nanjo ni imela ugovorov.

Ta zapisnik se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

---

( 1 ) Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.

( 2 ) Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.

( 3 ) UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

( 3 ) Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica Sporazuma bodo pozneje objavljene v posebni izdaji Uradnega lista.