01980L0181-20200613

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 01980L0181-20200613 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 01980L0181-20200613

Consolidated text: Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (80/181/EGS)

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

13/06/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1980/181/2020-06-13

HTML

PDF

01980L0181 — SL — 13.06.2020 — 005.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA SVETA z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (80/181/EGS) (UL L 039 15.2.1980, str. 40)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA SVETA 85/1/EGS z dne 18. decembra 1984	L 2	11	3.1.1985
►M2	DIREKTIVA SVETA 89/617/EGS z dne 27. novembra 1989	L 357	28	7.12.1989
►M3	DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 1999/103/ES z dne 24. januarja 2000	L 34	17	9.2.2000
►M4	DIREKTIVA 2009/3/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 11. marca 2009	L 114	10	7.5.2009
►M5	DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/1258 Besedilo velja za EGP z dne 23. julija 2019	L 196	6	24.7.2019

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 20. decembra 1979

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS

(80/181/EGS)

Člen 1

V tej direktivi so zakonske merske enote, ki se morajo uporabljati za izražanje veličin:

(a)

tiste enote, ki so naštete v Poglavju I priloge;

▼M4

(b)

tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile odobrene 21. aprila 1973;

▼M2

(c)

tiste enote, ki so naštete v poglavju III Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1994;

(d)

tiste enote, ki so naštete v poglavju IV Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1999.

▼B

Člen 2

▼M4

(a)

Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe količin, izražene v merskih enotah.

▼B

(b)

Ta direktiva ne sme vplivati na uporabo enot, ki sicer niso določene kot obvezne s to direktivo, se pa uporabljajo v zračnem in pomorskem transportu ter v železniškem prometu in so bile določene z mednarodnimi konvencijami oziroma sporazumi, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice.

Člen 3

1. V tej direktivi so „dodatne navedbe“ ena ali več navedb veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v poglavju I priloge, ki so dodani k navedbi veličine, izražene v enoti, ki je vsebovana v tem poglavju.

▼M4

2. Odobri se uporaba dodatnih zapisov.

▼B

3. Države članice pa lahko zahtevajo, da merilni instrumenti navajajo veličine z eno samo predpisano mersko enoto.

4. Navedbe, ki so izraženo v eni od merskih enot, naštetih v poglavju I, morajo prevladovati. Navedbe, izražene v merskih enotah, ki niso naštete v poglavju I, morajo biti izražene z znaki, ki niso večji od znakov, ki ustrezajo navedbam v enotah, naštetih v poglavju I.

▼M2 —————

▼B

Člen 4

Uporaba merskih enot, ki niso ali niso več zakonite, se dovoli:

—

za izdelke in opremo, ki so bili na dan sprejetja te direktive že na trgu in/ali v uporabi,

—

za sestavne dele in dele izdelkov in opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov zgornjih izdelkov in opreme.

Uporaba predpisanih merskih enot pa se lahko zahteva za kazalnike merilnih instrumentov.

Člen 5

Mednarodni standard ISO 2955 z dne ►M2 15. maja 1983 ◄ „Obdelava informacij - Predstavitve enot SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenimi nabori znakov“ se uporablja na področju, ki ga zajema prvi odstavek le-tega.

Člen 6

S 1. oktobrom 1981 se prekliče Direktiva 71/354/EGS.

▼M2 —————

▼M3

Člen 6a

Vprašanja v zvezi z izvajanjem te direktive, še zlasti kar zadeva dodatne navedbe, se ponovno pregledajo in se po potrebi po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 71/316/EGS ( 1 ) sprejmejo ustrezni ukrepi.

▼M4

Člen 6b

Komisija spremlja dogajanje na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem glede nemotenega delovanja notranjega trga in mednarodne trgovine ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2019 v zvezi s tem dogajanjem predloži poročilo, kateremu po potrebi priloži ustrezne predloge.

▼B

Člen 7

(a)

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1981. O tem takoj obvestijo Komisijo..

Te določbe se začnejo uporabljati s 1. oktobrom 1981.

(b)

Od dne notifikacije te direktive države članice tudi zagotavljajo, da bo Komisija dovolj zgodaj, da bo lahko predložila svoje pripombe, obveščena o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih namerava sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA

POGLAVJE I

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(a)

1. ENOTE SI TER PRIPADAJOČI DESETIŠKI VEČKRATNIKI IN MANJKRATNIKI

▼M5

1.1 Osnovne enote SI

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol
čas	sekunda	s
dolžina	meter	m
masa	kilogram	kg
električni tok	amper	A
termodinamična temperatura	kelvin	K
množina snovi	mol	mol
svetilnost	kandela	cd

Opredelitve osnovnih enot SI:

Enota za čas

Sekunda, simbol s, je enota SI za čas. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost frekvence cezija Δν Cs, tj. frekvence prehoda med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, ki je 9 192 631 770 , izražena v enoti Hz, kar je enako s–1.

Enota za dolžino

Meter, simbol m, je enota SI za dolžino. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost hitrosti svetlobe v vakuumu c, ki je 299 792 458 , izražena v enoti m/s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν Cs.

Enota za maso

Kilogram, simbol kg, je enota SI za maso. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Planckove konstante h, ki je 6,626 070 15 × 10–34, izražena v enoti J s, kar je enako kg m2 s–1, pri čemer sta meter in sekunda opredeljena s c in Δν Cs.

Enota za električni tok

Amper, simbol A, je enota SI za električni tok. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost osnovnega naboja e, ki je 1,602 176 634 × 10–19, izražena v enoti C, kar je enako A s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν Cs.

Enota za termodinamično temperaturo

Kelvin, simbol K, je enota SI za termodinamično temperaturo. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Boltzmannove konstante k, ki je 1,380 649 × 10–23, izražena v enoti J K–1, kar je enako kg m2 s–2 K–1, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν Cs.

Enota za množino snovi

Mol, simbol mol, je enota SI za množino snovi. En mol vsebuje natanko 6,022 140 76 × 1023 osnovnih delcev. Ta številka je nespremenljiva številčna vrednost Avogadrove konstante N A, izražena v enoti mol–1 in imenovana Avogadrovo število.

Množina snovi, simbol n, sistema je meritev števila določenih osnovnih delcev. Osnovni delec je lahko atom, molekula, ion, elektron, kakršen koli drug delec ali določena skupina delcev.

Enota za svetilnost

Kandela, simbol cd, je enota SI za svetilnost v določeni smeri. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost svetilne učinkovitosti monokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, K cd, ki je 683, izražena v enoti lm W–1, kar je enako cd sr W–1 ali cd sr kg–1 m–2 s3, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν Cs.

1.1.1 Posebno ime in simbol izpeljane enote SI za temperaturo za izražanje temperature po Celziju

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol
temperatura po Celziju	stopinja Celzija	°C

Temperatura po Celziju t je opredeljena kot razlika t = T – T0 med dvema termodinamičnima temperaturama T in T 0, pri čemer je T 0 = 273,15 K. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota „stopinja Celzija“ je enakovredna enoti „kelvin“.

▼M4

1.2 Izpeljane enote SI

▼M4 —————

▼M4

1.2.2 Splošno pravilo za izpeljane enote SI

Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.

1.2.3 Izpeljane enote SI s posebnimi imeni in simboli

Veličina	Enota		Izraženo
Veličina	Ime	Simbol	z drugimi enotami SI	z osnovnimi enotami SI
ravninski kot	radian	rad		m · m–1
prostorski kot	steradian	sr		m2 · m–2
frekvenca	herc, hertz	Hz		s–1
sila	njuten, newton	N		m · kg · s–2
tlak, napetost	paskal, pascal	Pa	N · m–2	m–1 · kg · s–2
energija, delo, toplota	džul, joule	J	N · m	m2 · kg · s–2
moč (1), energijski tok	Vat, watt	W	J · s–1	m2 · kg · s–3
Elektrina, električni naboj	kulon, coulomb	C		s · A
Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost	volt	V	W · A–1	m2 · kg · s–3 · A–1
Električna upornost	ohm	Ω	V · A–1	m2 · kg · s–3 · A–2
Prevodnost	simens, siemens	S	A · V–1	m–2 · kg–1 · s3 · A2
Kapacitivnost	farad	F	C · V–1	m–2 · kg–1 · s4 · A2
Magnetni pretok	veber, weber	Wb	V · s	m2 · kg · s–2 · A–1
Gostota magnetnega pretoka	tesla	T	Wb · m–2	kg · s–2 · A–1
Induktivnost	henri, henry	H	Wb · A–1	m2 · kg · s–2 · A–2
Svetlobni tok	lumen	lm	cd · sr	cd
Osvetljenost	luks, lux	lx	lm · m–2	m–2 · cd
Aktivnost (radionuklida)	bekerel, becquerel	Bq		s–1
Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze	grej, gray	Gy	J · kg–1	m2 · s–2
Ekvivalentna doza	sivert, sievert	Sv	J · kg–1	m2 · s–2
Katalitična aktivnost	katal	kat		mol · s–1
(1) Posebni imeni za enoto moči: ime volt-amper (simbol „VA“), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in var (simbol „var“), kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. „Var“ ni vključen v resolucije CGPM.

Enote izpeljane iz osnovnih enot SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v poglavju I.

Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m–1 · kg · s–1 or N · s · m–2 or Pa · s.

▼B

1.3 Predpone in pripadajoči simboli, ki se uporabljajo za določanje posameznih desetiških večkratnikov in manjkratnikov

▼M3

Faktor	Predpona	Simbol
1024	jota	Y
1021	zeta	Z
1018	eksa	E
1015	peta	P
1012	tera	T
109	giga	G
106	mega	M
103	kilo	k
102	hekto	h
101	deka	da
10-1	deci	d
10-2	centi	c
10-3	mili	m
10-6	mikro	μ
10-9	nano	n
10-12	piko	p
10-15	femto	f
10-18	ato	a
10-21	zepto	z
10-24	jokto	y

▼B

Imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enote za maso se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi „gram“ in pripadajočih simbolov k simbolu „g“.

Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči večkratniki in manjkratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh delih.

Sestavljene predpone, t. j. predpone, ki so sestavljene iz več, zgoraj navedenih predpon, ki so postavljene ena poleg druge, se ne smejo uporabljati.

1.4 Posebna dovoljena imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol	Vrednost
Prostornina	liter	l ali L (1)	1 l = 1 dm3 = 10-3 m3
Masa	tona	T	1 t = 1 Mg = 103 kg
tlak, napetost	bar	bar (2)	1 bar = 105 Pa
(1) Za enoto liter se lahko uporabljata simbola „l“ in „L“. (2) Enota, ki je v knjižici Mednarodnega urada za uteži in mere uvrščena med enote, ki so začasno dovoljene.

Opomba:Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.

2. ENOTE, KI SO DEFINIRANE NA PODLAGI ENOT SI, A NISO DESETIŠKI VEČKRATNIKI OZIROMA MANJKRATNIKI LE-TEH

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol	Vrednost
ravninski kot	Revolucija* (1), ()		1 revolucija = 2 π rad
	Stopinja* ali gon*	gon*
	Stopinja	°
	kotna minuta	′
	kotna sekunda	′′
čas	Minuta	min	1 min = 60 s
	Ura	h	1 h = 3 600 s
	Dan	d	1 d = 86 400 s
(1) Znak (*) za imenom enote oziroma simbolom pomeni, da se ta ne pojavlja v seznamih CGPM, CIPM ali BIPM. To velja za celotni Dodatek. (2) Mednarodni simbol ne obstaja.

Opomba:Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni „stopinja“ ali „gon“ ter s simbolom „gon“.

▼M3

3. ENOTI, UPORABLJENI V SISTEMU SI, KATERIH VREDNOST V SI JE DOBLJENA Z EKSPERIMENTOM

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol	Definicija
energija	elektronvolt	eV	Elektronvolt je kinetična energija, ki nastane ob prehodu elektrona skozi vakuum z razliko potenciala 1 volt.
masa	poenotena atomska masna enota	u	Poenotena atomska masna enota je enaka 1/12 mase atoma nuklida 12C.

Opomba: Skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma se lahko uporabljajo predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3.

▼B

4. ENOTE IN IMENA ENOT, KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH

Veličina	Enota
Veličina	Ime	Simbol	Vrednost
lomnost optičnih sistemov	dioptrija*		1 dioptrija = 1 m-1
masa dragih kamnov	metrski karat		1 metrični karat = 2 × 10-4 kg
ploščina kmetijskega in zazidalnega zemljišča	ar	a	1 a = 102 m2
dolžinska masa tekstilne preje in sukanca	teks*	tex*	1 tex = 10-6 kg · m-1
▼M1
krvni tlak in tlak drugih telesnih tekočin	milimeter živega srebra*	mmHg*	1 mmHg = 133,322 Pa
presek	barn	b	1 b = 10-28 m2
▼B

Opomba: ►M1 Predpone in njihovi simboli, našteti pod točko 1.3, se razen milimetra živega srebra in njegovega simbola lahko uporabljajo skupaj z zgornjimi enotami in simboli. Večkratnik 102a pa se imenuje „hektar“. ◄

5. SESTAVLJENE ENOTE

Kombinacije enot, naštetih v poglavju I, tvorijo sestavljene enote.

▼M2

POGLAVJE II

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(b), KI SO DOVOLJENE SAMO ZA DOLOČENO UPORABO

Področje uporabe	Enota
Področje uporabe	Ime	Približna vrednost		Simbol
cestnoprometni znaki, merjenje razdalje in hitrosti	milja	1 milja =	1 609 m	mile
	jard	1 yd =	0,9144 m	yd
	čevelj	1 ft =	0,3048 m	ft
	cola, palec	1 in =	2,54 × 10-2 m	in
prodaja točenega piva in jabolčnika; mleko v povratni posodi	pint	1 pt =	0,5683 × 10-3 m3	pt
▼M4 —————
▼M2
promet s plemenitimi kovinami	unča	1 oz tr =	31,10 × 10-3 kg	oz tr

▼M4

Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

▼B

POGLAVJE III

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(c)

VELIČINE, IMENA ENOT, SIMBOLI IN PRIBLIŽNE VREDNOSTI

▼M2 —————

Dolžina
cola, palec	1 in = 2,54 × 10-2 m
čevelj	1 ft = 0,3048 m
▼M2 —————
▼B
milja	1 mile = 1 609 m
jard	1 yard = 0,9144 m
Ploščina
kvadratni čevelj	1 sq ft = 0,929 × 10-1 m2
aker	1 ac = 4 047 m2
kvadratni jard	1 sq yd = 0,8361 m2
Prostornina
tekočinska unča	1 fl oz = 28,41 × 10-6 m3
gill	1 gill = 0,1421 × 10-3 m3
pint	1 pt = 0,5683 × 10-3 m3
kvart	1 qt = 1,137 × 10-3 m3
galona	1 gal = 4,546 × 10-3 m3
Masa
unča (angl. utežna mera)	1 oz = 28,35 × 10-3 kg
unča (za plemenite kovine)	1 oz tr = 31,10 × 10-3 kg
funt	1 lb = 0,4536 kg
Energija
Kalorija	1 kalorija = 105,506 × 106 J

Do datuma, ki se določi po členu 1(c), se lahko enote, naštete v poglavju III, medsebojno in z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

▼M2

POGLAVJE IV

ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(d), KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH

Področje uporabe	Enota
Področje uporabe	Ime	Približna vrednost		Simbol
pomorska navigacija	seženj	1 fm =	1,829 m	fm
pivo, jabolčnik, vode, limonade in sadni sokovi v povratni posodi	pint	1 pt =	0,5683 × 10-3 m3	pt
	tekočinska unča	1 fl oz =	28,41 × 10-6 m3	fl oz
žgane pijače	gill	1 gill =	0,142 × 10-3 m3	gill
blago, ki se prodaja razsuto	unča (avoir dupois)	1 oz =	28,35 × 10-3 kg	oz
blago, ki se prodaja razsuto	funt	1 lb =	0,4536 kg	lb
oskrba s plinom	kalorija	1 therm =	105,506 × 105 J	therm

Enote, naštete v tem poglavju, se lahko do datuma, ki se določi po členu 1(d), medsebojno ali z enotami iz. poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.

( 1 ) UL L 202, 6.9.1971, str. 1.

Top

Choose the experimental features you want to try