1

Družba Rose Vision SL s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 5. marca 2015, Rose Vision in Seseña/Komisija (T‑45/13, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2015:138), v delu, v katerem je z njo Splošno sodišče zavrnilo ničnostno in odškodninsko tožbo te družbe.

2

Rose Vision, gospodarska družba v stečaju, je z Evropsko komisijo, ki je delovala v imenu Evropske unije, sklenila pet dogovorov o subvencioniranju (v nadaljevanju: dogovori) v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), med katerimi je dogovor št. 246910 v zvezi s projektom „FutureNEM“.

3

V skladu z določbami splošnih pogojev „FP7“, ki se uporabljajo za te dogovore (v nadaljevanju: veljavni splošni pogoji), je Komisija svojim notranjim revizijskim službam med drugim dala nalogo finančne revizije, zlasti kar zadeva vodenje projekta „FutureNEM“ s strani pritožnice.

4

Osnutek revizijskega poročila, ki so ga pripravile notranje revizijske službe Komisije, z referenčno številko 11‑INFS‑025 je bil pritožnici posredovan 2. februarja 2012.

5

Iz tega osnutka revizijskega poročila je bilo razvidno, da računovodski izkazi pritožnice niso odražali upravičenih stroškov, računov in obresti, zaradi česar je bilo treba ugotoviti, da je pritožnica zadevni projekt finančno vodila na nesprejemljiv način in ni spoštovala obveznosti iz dogovora v zvezi s projektom „FutureNEM“.

6

Po dveh neuradnih sestankih je pritožnica podala svoje pripombe na ta osnutek in Komisiji 30. marca 2012, torej na dan izteka roka, ki ji je bil za to določen, posredovala dodatno dokumentacijo.

7

Komisija je 21. maja 2012 pritožnici poslala dopis, s katerim ji je posredovala svojo odločitev, da v skladu z veljavnimi splošnimi pogoji začasno ustavi plačila, ki zadevajo drugo obdobje projekta „FutureNEM“.

8

Komisija je 31. julija 2012 pritožnico obvestila, da niti dodatna dokumentacija niti pripombe, ki jih je podala na osnutek zadevnega revizijskega poročila, ne omajejo ugotovitev iz tega osnutka, da nekateri stroški niso bili upravičeni, saj niso bili dejanski, ekonomični in potrebni. Poleg tega je Komisija pritožnici dala možnost, da predloži nove pripombe, kar je ta storila 30. avgusta 2012.

9

Notranje revizijske službe Komisije so 9. oktobra 2012 dokončale revizijsko poročilo z referenco 11‑INFS‑025, v katerem so ugotovile, da nekateri stroški za osebje niso bili upravičeni, zlasti zaradi nespoštovanja več točk veljavnih splošnih pogojev.

10

V naslednjih mesecih je bilo glede posledic teh ugotovitev precej medsebojne komunikacije tako glede projekta „FutureNEM“ kot tudi drugih projektov, pri katerih je sodelovala pritožnica. Pritožnici je bil med drugim izdan bremepis za znesek, ki ga mora povrniti v okviru projekta „FutureNEM“.

11

Vsi dogovori vsebujejo arbitražno klavzulo, v skladu s katero sta Splošno sodišče oziroma, v primeru pritožbe, Sodišče izključno pristojna za spore med strankami glede veljavnosti, izpolnjevanja ali razlage teh pogodb in glede veljavnosti odločitev Komisije, s katerimi se nalagajo denarne sankcije.

12

Družba Rose Vision in njen upravitelj sta pri sodnem tajništvu Splošnega sodišča 29. januarja 2013 vložila tožbo med drugim zaradi povrnitve škode, ki naj bi nastala zaradi ravnanja Komisije, in sicer v višini 5.854.264 EUR.

13

Komisija je najprej zatrjevala nedopustnost tožbe družbe Rose Vision in njenega upravitelja, saj naj ne bi imela predmeta, zato je Splošno sodišče v točki 38 izpodbijane sodbe navedlo predmet spora, tako da je štelo, da je treba predloge, ki sta jih pred Splošnim sodiščem podali tožeči stranki, preučiti glede na revizijsko poročilo z referenco 11‑INFS‑025 in dopis Komisije z dne 21. maja 2012, s katerim je bilo na podlagi tega poročila odločeno, da se začasno ustavijo plačila v zvezi s projektom „FutureNEM“.

14

Ob tako razmejenem predmetu spora je Splošno sodišče glede na različne predloge preizkusilo druge razloge za nedopustnost, ki jih je navajala Komisija, in jih zavrnilo.

15

Glede različnih kršitev dogovorov, ki sta jih tožeči stranki zatrjevali pred Splošnim sodiščem, je to v točki 87 izpodbijane sodbe opozorilo, da se Komisiji v bistvu očita, da je kršila pogodbene obveznosti iz dogovora glede projekta „FutureNEM“, ki se nanašajo, prvič, na revizijski postopek, drugič, na začasno ustavitev plačil in, tretjič, na zaupnost revizij.

16

Konkretno, glede trditve domnevne kršitve pogodbenih obveznosti v zvezi z začasno ustavitvijo plačil je v točkah 99 in 101 izpodbijane sodbe navedeno, da iz preizkusa ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila z referenco 11-INFS‑025 izhaja, da so bile te zadostne za utemeljitev te začasne ustavitve. V teh ugotovitvah naj bi bil namreč že izpostavljen obstoj nekaterih stroškov za osebje, ki niso bili upravičeni, pa tudi nespoštovanje nekaterih pogodbenih obveznosti, kar je bilo potrjeno v končni različici tega revizijskega poročil, glede katerega pa naj pritožnica pred Splošnem sodišče ne bi predložila nobenega elementa, ki bi omajal ugotovitve iz tega poročila.

17

Zato je Splošno sodišče to trditev zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je zavrnilo tudi druge trditve, ki so mu bile predložene, je Splošno sodišče tožbo zavrnilo.

18

Družba Rose Vision Sodišču med drugim predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi.

19

Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in družbi Rose Vision naloži plačilo stroškov.

20

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja pet razlogov.

21

V konkretni zadevi je treba najprej obravnavati drugi pritožbeni razlog, in sicer neobrazložitev izpodbijane sodbe.

22

S tem drugim pritožbenim razlogom pritožnica navaja, da je Splošno sodišče z ugotovitvijo v točki 99 izpodbijane sodbe, da je v osnutku revizijskega poročila z referenco 11‑INFS‑025 z dne 2. februarja 2012 že izpostavljen obstoj nekaterih stroškov za osebje, ki niso bili upravičeni, in nespoštovanje nekaterih pogodbenih obveznosti, kar je bilo potrjeno v končni različici tega revizijskega poročila, napačno uporabilo pravo, ker ni podalo obrazložitve.

23

Komisija odgovarja, da je treba ta drugi pritožbeni razlog šteti za neutemeljen. V izpodbijani sodbi naj bi bili namreč izrecno predstavljeni argumenti strank, razvidno pa naj bi bilo tudi sklepanje Splošnega sodišča.

24

V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev sodbe jasno in nedvoumno izražati sklepanje Splošnega sodišča, tako da se zainteresirane stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločbe in da Sodišče opravi sodni nadzor (glej med drugim sodbo z dne 11. junija 2015, EMA/Komisija, C‑100/14P, neobjavljena, EU:C:2015:382, točka 67 in navedena sodna praksa).

25

Vendar obveznost obrazložitve Splošnemu sodišču ne nalaga, da poda navedbe, ki bi izčrpno in posamično sledile vsem izvajanjem strank v sporu; obrazložitev je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa omogoča, da razpolaga z dovolj elementi za izvajanje nadzora (sodbi z dne 22. oktobra 2014, British Telecommunications/Komisija, C‑620/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2309, točka 56, in z dne 11. junija 2015, EMA/Komisija, C‑100/14P, neobjavljena, EU:C:2015:382, točka 75).

26

Vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna ali pomanjkljiva, je pravno vprašanje, ki se kot tako sme uveljavljati v okviru pritožbe (glej med drugim sodbo z dne 19. decembra 2012, Planet/Komisija, C‑314/11P, EU:C:2012:823, točka 63).

27

Prvič, glede stroškov za osebje je Splošno sodišče v točki 99 izpodbijane sodbe navedlo, da ugotovitve iz osnutka revizijskega poročila z referenco 11‑INFS‑025 že izpostavljajo obstoj nekaterih stroškov za osebje, ki niso bili upravičeni.

28

Drugič, glede nespoštovanja nekaterih pogodbenih obveznosti, ki jih je Splošno sodišče izpostavilo v točki 99 izpodbijane sodbe, pa v tej sodbi ni nobenega pojasnila glede teh obveznosti.

29

Zlasti iz točke 101 izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je pritožnica prerekala revizijsko poročilo, na katerem je temeljila začasna ustavitev plačil v okviru projekta „FutureNEM“, tako da je v zvezi s tem navajala veliko število napak in nepravilnosti. Poleg tega je iz točke 32 izpodbijane sodbe razvidno, da je pritožnica med drugim zatrjevala, da je bila vsebina tega poročila v nasprotju s pravili glede revizije in zlasti s finančnim vodnikom.

30

Kljub temu se je Splošno sodišče v konkretnem primeru omejilo na navedbo, da pritožnica ni predložila nobenega elementa, ki bi omajal ugotovitve iz navedenega revizijskega poročila.

31

Zato je treba ugotoviti, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno in razumljivo razvidno sklepanje Splošnega sodišča (glej v zvezi s tem sodbo z dne 19. decembra 2012, Komisija/Planet, C‑314/11 P, EU:C:2012:823, točka 66), saj to nikakor ni navedlo razlogov, iz katerih očitki, ki jih je pritožnica navajala zoper ugotovitve iz zadevnega revizijskega poročila, teh niso mogli omajati. V teh okoliščinah razlogi izpodbijane sodbe zainteresiranim strankam ne omogočajo, da se seznanijo z utemeljitvami te sodbe, Sodišču pa ne omogočajo opravljanja sodnega nadzora. Zlasti pa taka obrazložitev, ki je navedena kot apodiktična, Sodišču preprečuje, da preizkusi, ali so razlogi za odločitev, ki jo je sprejelo Splošno sodišče, protislovni.

32

Iz tega izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve.

33

Zato je treba drugemu pritožbenemu razlogu ugoditi in – ne da bi bilo treba obravnavati druge razloge, ki jih pritožnica navaja v utemeljitev svoje pritožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 17. oktobra 2013, Isdin /Bial-Portela, C‑597/12 P, EU:C:2013:672, točka 30) – ugotoviti, da je ta utemeljena.

34

Zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem se nanaša na družbo Rose Vision.

35

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o sporu, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču. V tej zadevi je treba ugotoviti, da stanje postopka še ne dovoljuje dokončne odločitve.

36

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, odločitev o stroških pa pridržati.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: