Zadeva C-426/10 P

Bell & Ross BV

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Pritožba – Podpisan izvirnik tožbe, ki je bil vložen po izteku roka – Popravljiva napaka“

Povzetek sodbe

1.        Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Razlog, ki se nanaša na pogoje za vložitev tožbe pri Splošnem sodišču – Izpodbijani sklep, ki je sprejet brez zaslišanja strank – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 111)

2.        Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe pred potekom roka – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(6))

3.        Postopek – Roki za pritožbe – Prekluzija – Nepredvidene okoliščine ali višja sila – Pojem – Opravičljiva zmota – Pojem

(Statut Sodišča, člen 45(2))

1.        V okviru pritožbe zoper sklep Splošnega sodišča, ki je bil sprejet na podlagi člena 111 Poslovnika Splošnega sodišča, ki ne zahteva, da so stranke pred sprejetjem takega sklepa predhodno zaslišane, pritožnici ni mogoče očitati, da v tožbi ni navedla argumentov v zvezi s pogoji za njeno vložitev. V teh okoliščinah torej predmet pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev točke 57(b) Praktičnih navodil Splošnega sodišča za stranke, ni sprememba predmeta spora pred Splošnim sodiščem, zato je ta predmet dopusten.

(Glej točko 37.)

2.        Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe ni ena od pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti v skladu s členom 44(6) Poslovnika Splošnega sodišča. Tako tožba, ki je odvetnik ne podpiše, vsebuje napako, zaradi katere je ni dopustno vložiti po izteku procesnega roka, in ni predmet dopolnitve. Stroga uporaba teh procesnih pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju.

(Glej točki 42 in 43.)

3.        V zvezi z roki za vložitev tožbe je pojem opravičljive zmote treba razlagati ozko in tako, da se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta.

Pojem nepredvidenih okoliščin vsebuje objektivni element, ki se nanaša na neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez pretiranih žrtev. Subjekt mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost glede spoštovanja določenih rokov.

Za pripravo, nadzor in preverjanje procesnih listin, ki jih je treba vložiti v sodno tajništvo, je odgovoren odvetnik zadevne stranke. Zato tega, da je treba pomešanje izvirnika in prepisov tožbe pripisati tretjemu, ki ga je pritožnica pooblastila za izdelavo prepisov, ni mogoče šteti za izjemne okoliščine ali nenavadne dogodke, na katere pritožnica ni imela vpliva, ki bi v njenem primeru lahko upravičili opravičljivo zmoto ali nepredvidene okoliščine.

(Glej točke 47, 48 in 50.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 22. septembra 2011(*)

„Pritožba – Podpisan izvirnik tožbe, ki je bil vložen po izteku roka – Popravljiva napaka“

V zadevi C‑426/10 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 24. avgusta 2010,

Bell & Ross BV s sedežem v Zoetermeeru (Nizozemska), ki jo zastopa S. Guerlain, odvetnik,

pritožnica,

drugi stranki v postopku sta

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,

tožena stranka na prvi stopnji,

Klockgrossisten i Norden AB s sedežem v Upplands Väsbyju (Švedska),

intervenientka na prvi stopnji,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, A. Rosas, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh, sodniki, in P. Lindh (poročevalka), sodnica,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 9. junija 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Družba Bell & Ross BV (v nadaljevanju: Bell & Ross) s pritožbo zahteva razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 18. junija 2010 v zadevi Bell & Ross proti UUNT (T‑51/10, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je Splošno sodišče zavrglo njeno tožbo za razveljavitev odločbe tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 27. oktobra 2009 (zadeva R 1267/2008-3), ki se nanaša na postopek za ugotovitev ničnosti med družbama Klockgrossisten i Norden AB in Bell & Ross, kot očitno nedopustno, ker je bila prepozno vložena.

 Pravni okvir

 Statut Sodišča

2        Člen 21, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije še zlasti določa, da mora biti tožbi priložen, kjer je to primerno, akt, katerega razveljavitev se zahteva. Če tožbi ni priložen, „sodni tajnik zadevno stranko pozove, naj [ga] predloži v razumnem roku, pri čemer pa tožba ne more biti zavržena niti v primeru, če [so] dokazila […] predložena po izteku roka, predpisanega za vložitev tožbe.“

3        Člen 45 Statuta Sodišča določa:

„Roki, ki upoštevajo oddaljenost, se določijo s poslovnikom.

Potek roka ne škoduje pravicam, če zadevna stranka dokaže obstoj nepredvidenih okoliščin ali višje sile.“

 Poslovnik Splošnega sodišča

4        Člen 43 Poslovnika Splošnega sodišča določa:

„1.      Izvirnik vsakega procesnega akta mora podpisati zastopnik ali odvetnik stranke.

Izvirnik, ki so mu priložene vse v njem navedene priloge, se vloži skupaj s petimi prepisi za Splošno sodišče in s po enim prepisom za vsako drugo stranko. Prepise overi stranka, ki jih vloži.

[…]

6.      […] dan, ko sodno tajništvo po telefaksu ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja, ki je na voljo Splošnemu sodišču, prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta […] [se šteje] za datum vložitve akta le pod pogojem, da je podpisani izvirnik akta, ki so mu priloženi priloge in prepisi iz drugega pododstavka odstavka 1 zgoraj, vložen v sodnem tajništvu najpozneje deset dni pozneje. Člen 102(2) se ne uporablja za ta desetdnevni rok.

[…]“

5        Člen 44 Poslovnika Splošnega sodišča določa:

„[…]

3.      Odvetnik, ki zastopa stranko ali ji pomaga, mora sodnemu tajništvu predložiti potrdilo, iz katerega izhaja, da je upravičen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP.

4.      Po potrebi se tožbi priložijo listine iz drugega odstavka člena 21 Statuta.

5.      Tožbi, ki jo vloži pravna oseba zasebnega prava, je treba priložiti:

(a) akt o ustanovitvi ali novejši izpisek iz sodnega registra, registra društev ali kakšen drug dokaz o njenem pravnem statusu;

(b) dokaz, da je odvetnika pravilno pooblastila za to pooblaščena oseba.

5a.      Tožbi, vloženi na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi javnega ali zasebnega prava, ki jo je sklenila Unija ali je bila sklenjena za njen račun […], je treba priložiti izvod pogodbe, ki vsebuje to klavzulo.

6.      Če tožba ni v skladu z zahtevami iz odstavkov od 3 do 5 tega člena, sodni tajnik določi razumen rok, v katerem jih mora tožeča stranka izpolniti, bodisi tako, da dopolni tožbo samo ali da predloži zahtevane listine. Če tožeča stranka v tako določenem roku tožbe ne dopolni ali ne predloži zahtevanih listin, Splošno sodišče odloči, ali naj se zaradi nespoštovanja teh zahtev tožba zavrže iz formalnih razlogov.“

 Navodila sodnemu tajniku

6        Člen 7 Navodil sodnemu tajniku Splošnega sodišča z dne 5. julija 2007 (UL L 232, str. 1, v nadaljevanju: navodila sodnemu tajniku) določa:

„1.      Sodni tajnik skrbi za skladnost listin, vloženih v spis, z določbami Statuta, Poslovnika in praktičnih navodil za stranke ter s temi navodili.

Glede na okoliščine primera določi strankam rok, da se jim omogoči, da odpravijo oblikovne nepravilnosti vloženih listin.

Vročitev vloge se odloži, če niso upoštevane določbe Poslovnika iz točk 55 in 56 praktičnih navodil za stranke.

Neupoštevanje določb, povzetih v točkah 57 in 59 praktičnih navodil za stranke, povzroči oziroma lahko povzroči, odvisno od primera, zamudo pri vročitvi vloge.

[…]

3.      Brez vpliva na določbe člena 43(6) Poslovnika o pošiljanju listin po telefaksu ali drugem tehničnem sredstvu sporočanja in na sklep iz člena 43(7) Poslovnika o določitvi pogojev, pod katerimi se vloga, ki je bila elektronsko posredovana sodnemu tajništvu, šteje za izvirnik, sodni tajnik sprejme le listine, ki vsebujejo izvirnik podpisa odvetnika ali zastopnika stranke.

[…]“

 Praktična navodila za stranke

7        Praktična navodila Splošnega sodišča za stranke v različici z dne 5. julija 2007 (UL L 232, str. 7, v nadaljevanju: praktična navodila za stranke) v razdelku B, naslovljenem „Predstavitev vlog“, še zlasti določajo:

„[…]

7.      Izvirni podpis odvetnika ali zastopnika zadevne stranke na vlogi se mora nahajati na koncu vloge. Kadar je zastopnikov več, zadostuje, da vlogo podpiše eden izmed njih.

[…]

9. Prvo stran vsakega prepisa vseh procesnih aktov, ki jih morajo predložiti stranke v skladu s členom 43(1), drugi pododstavek, Poslovnika, mora odvetnik ali zastopnik zadevne stranke opremiti z navedbo, ki jo parafira in s katero potrjuje, da se prepis ujema z izvirnikom.“

8        Razdelek F praktičnih navodil za stranke, naslovljen „Dopolnitev vlog“, v točkah od 55 do 59 določa pogoje, pod katerimi se lahko tožbe dopolnijo.

9        V skladu z navedeno točko 55 je za dopolnitev tožbe, ki ne izpolnjuje spodaj navedenih pogojev, določenih v členu 44, od (3) do (5), Poslovnika Splošnega sodišča, določen razumen rok:

„a)      predložitev potrdila, iz katerega izhaja, da je odvetnik upravičen za zastopanje […];

b)      dokaz o pravnem obstoju pravne osebe zasebnega prava […];

c)      pooblastilo […];

d)      dokaz, da je odvetnika pravilno pooblastila za to pooblaščena oseba […];

e)      predložitev izpodbijanega akta (ničnostna tožba) […].“

10      Točka 56 praktičnih navodil za stranke določa:

„V zadevah s področja prava intelektualne lastnine, v katerih se izpodbija zakonitost odločbe odbora za pritožbe UUNT, se tožba, ki ne izpolnjuje naslednjih pogojev iz člena 132 Poslovnika, ne vroči drugi/drugim strankam, določi pa se primeren rok za njeno dopolnitev:

a)      imena strank v postopku pred odborom za pritožbe in naslovi, ki so jih te navedle zaradi vročitev, ki jih je bilo treba opraviti v tem postopku (člen 132(1), prvi pododstavek, Poslovnika);

b)      datum vročitve odločbe odbora za pritožbe (člen 132(1), drugi pododstavek, Poslovnika);

c)      izpodbijana odločba v prilogi (člen 132(1), drugi pododstavek, Poslovnika).“

11      Točka 57 teh navodil zlasti določa:

„Če tožba ne vsebuje naslednjih obličnostnih zahtev, se njena vročitev odloži in se določi razumen rok za njeno dopolnitev:

[…]

b)      izvirni podpis odvetnika ali zastopnika zadevne stranke na koncu tožbe (točka 7 praktičnih navodil);

[…]

o)      predloženi prepisi, ki se ujemajo s tožbo (člen 43(1), drugi pododstavek, Poslovnika; točka 9 praktičnih navodil).“

12      Točka 58 praktičnih navodil za stranke določa, da v primeru, če tožba ne izpolnjuje obličnostnih zahtev v zvezi z naslovom za vročanje, s potrdilom za vsakega dodatnega odvetnika, da je ta upravičen za zastopanje, s povzetkom tožbenih razlogov in s prevodom v jezik postopka, ki ga spremlja listina v drugem jeziku, kot je jezik postopka, se šteje za vročeno, določi pa se tudi razumen rok za njeno dopolnitev.

13      Točka 59 določa načelo ali možnost, odvisno od primera, tako poprave tožbe, katere število strani presega število strani, predpisanih v praktičnimi navodili, kot tudi odložitev vročitve tožbe v takem primeru.

 Dejansko stanje

14      Pritožnica je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 22. januarja 2010 po telefaksu vložila tožbo zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 27. oktobra 2009. Tožba je v sodno tajništvo prispela pred potekom roka za vložitev tožbe, ki je potekel 25. januarja 2010.

15      Pritožnica je z dopisom z dne 28. januarja 2010 pojasnila, da v sodno tajništvo Splošnega sodišča dostavlja izvirnik tožbe, ki jo je 22. januarja 2010 poslala po telefaksu, skupaj s prilogami, ter sedem izvodov iste tožbe, skupaj z listinami, zahtevanimi v členu 44, od (3) do (5), Poslovnika Splošnega sodišča.

16      Sodno tajništvo je 2. februarja 2010 pritožnico obvestilo, da med listinami, predloženimi 1. februarja 2010, ne more z gotovostjo prepoznati izvirnika.

17      Odvetnik pritožnice je z dopisom z dne 3. februarja 2010 v sodno tajništvo poslal izvod tožbe, ki je bil v njegovem spisu, ter pojasnil naslednje:

„Ker sem prepričan, da sem vam izvirnik dokumenta skupaj s fotokopijami že poslal, vam ne morem reči, ali je priloženi dokument izvirnik ali ne. Menim, da gre za izvod, ki smo ga ohranili v spisu. Prepuščam vam, da ga preučite in pričakujem vaše ugotovitve.“

18      Sodno tajništvo Splošnega sodišča je 5. februarja 2010 pritožnico obvestilo o ugotovitvi, da dokument šteje za izvirnik, saj se je po potegu vlažne krpe čez podpis črnilo črne barve rahlo razmazalo.

19      Sodno tajništvo Splošnega sodišča je tožbo vpisalo v vpisnik 5. februarja 2010, torej po poteku desetdnevnega roka, ki je začel teči s prenosom tožbe po telefaksu, skladno s členom 43(6) Poslovnika Splošnega sodišča.

20      Pritožnica se je v dopisu z dne 12. februarja 2010 sklicevala na opravičljivo zmoto, da bi upravičila vložitev podpisanega izvirnika tožbe po poteku zgoraj navedenega desetdnevnega roka.

21      Splošno sodišče tožbe ni vročilo UUNT.

 Izpodbijani sklep

22      Z izpodbijanim sklepom je Splošno sodišče na podlagi člena 111 Poslovnika tožbo zavrglo kot očitno nedopustno.

23      Splošno sodišče je opomnilo, da člen 43(6) Poslovnika določa desetdnevni rok za vložitev izvirnika tožbe, poslane po telefaksu. Ob upoštevanju tega dodatnega roka bi moral izvirnik tožbe prispeti v sodno tajništvo pred potekom tega roka, ki je 1. februarja 2010. Ker je bil izvirnik sodbe prejet 5. februarja 2010, je bila tožba prepozno vložena, pri čemer se ni mogoče sklicevati na opravičljivo zmoto iz teh razlogov:

„15      Tožba je v sodno tajništvo Splošnega sodišča prispela po telefaksu 22. januarja 2010, kar je pred potekom roka za vložitev.

16      V skladu s členom 43(6) Poslovnika se dan, ko sodno tajništvo po telefaksu prejme prepis podpisanega izvirnika vloge, šteje za datum vložitve vloge le, če sodno tajništvo Splošnega sodišča podpisan izvirnik vloge prejme najpozneje deset dni po prejetju telefaksa.

17      V tej zadevi je torej tožeča stranka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila sedem neoverjenih prepisov tožbe. Podpisan izvirnik tožbe je prispel v sodno tajništvo 5. februarja 2010, kar je po preteku desetdnevnega roka, ki ga določa člen 43(6) Poslovnika. V skladu z navedeno določbo je zato glede vprašanja, ali je bil upoštevan rok za vložitev tožbe, bistven zgolj datum vložitve podpisanega izvirnika tožbe, torej 5. februar 2010. Zaradi navedenega je treba šteti, da je bila tožba vložena prepozno (sklep Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2008 v zadevi PubliCare Marketing Communications proti UUNT (Publicare), T‑358/07, neobjavljen v ZOdl., točka 13).

18      Tožeča stranka se je v dopisu z dne 12. februarja 2010 sklicevala na opravičljivo zmoto, da bi upravičila vložitev podpisanega izvirnika tožbe po izteku zadevnega roka.

19      Pri tem je v zvezi z roki za vložitev tožbe treba opozoriti, da je pojem opravičljive zmote treba razlagati ozko in se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 29. maja 1991 v zadevi Bayer proti Komisiji, T‑12/90, Recueil, str. II‑219, točka 29, in sklep Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2006 v zadevi MMT proti Komisiji, T‑392/05, neobjavljen v ZOdl., točka 36 in navedena sodna praksa).

20      V obravnavani zadevi pritožnica zatrjuje, da si glede na to, da je izdelavo zahtevanih prepisov zaupala izvajalcu storitev, dejstva, da podpisan izvirnik tožbe ni bil predložen, ne more razlagati drugače, kot da gre za zamenjavo prepisa s podpisanim izvirnikom, ki se je med pripravo spisa, ki je bil vložen v sodno tajništvo Splošnega sodišča, pripetila izvajalcu storitev.

21      Dalje tožeča stranka navaja, da se običajno podpisuje s črnilom črne barve, kadar ni pravila, ki bi zapovedoval uporabo črnila druge barve.

22      Zato je bilo ob upoštevanju kakovosti pridobljenih kopij izjemno težko razlikovati med podpisanim izvirnikom in kopijo, saj je bil podpis enake barve kot kopija podpisa.

23      Tožeča stranka tudi pojasnjuje, da dejstvo, da je moralo sodno tajništvo Splošnega sodišča, zato da bi prepoznalo podpisan original tožbe, poskusiti razmazati črnilo podpisa, tako da je šlo čez podpis z vlažno krpo, pomeni skrbnost, kakršne od pritožnika ni mogoče sistematično zahtevati.

24      Tožeča stranka nazadnje dodaja, da točka 57(o) praktičnih navodil […] za stranke […], ki za tožbe, ki ne izpolnjujejo določenih obličnostnih zahtev, dopušča dopolnitev v razumnem roku, dovoljuje predložitev manjkajočih overjenih prepisov tožbe ter tako lahko zmanjšuje pazljivost tožečih strank pri razlikovanju med podpisanim izvirnikom tožbe in njenimi prepisi.

25      Tožeča stranka glede na zgoraj navedeno kljub vsemu ne dokazuje obstoja izjemnih okoliščin, prav tako pa ne dokazuje skrbnosti, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta v smislu sodne prakse, navedene v točki 19 zgoraj.

26      Tožeča stranka pravzaprav priznava lastno zmedenost pri pripravi spisa, namenjenega sodnemu tajništvu Splošnega sodišča.

27      Poleg tega ni razvidno, da težave v zvezi z razlikovanjem podpisanega izvirnika tožbe od njenih prepisov ne bi mogli preseči z nobeno metodo, ki bi omogočala, da bi podpisan izvirnik tožbe obravnavali posebej, s čimer bi se tako izognili temu, da bi bil ta v sodno tajništvo Splošnega sodišča vložen šele po preteku desetdnevnega roka, določenega v členu 43(6) Poslovnika.

28      Tako je po eni strani treba ugotoviti, da dejstvo, da podpisan izvirnik tožbe v sodno tajništvo Splošnega sodišča ni bil vložen v roku, ni eden od primerov dopolnitve tožbe, določenih v točkah od 55 do 59 praktičnih navodil […] za stranke, po drugi pa točka 57(o) navedenih navodil dovoljuje, da Splošno sodišče v interesu tožečih strank samo presoja pogoje za dopolnitev tožbe iz člena 43(1), drugi pododstavek, Poslovnika, po katerih je treba razlikovati med podpisanim izvirnikom tožbe in njenimi prepisi. Iz navedenega izhaja, da možnost dopolnitve, določena v zgoraj navedeni točki 57(o), ne bi smela zmanjševati pazljivost tožečih strank pri razlikovanju med podpisanim izvirnikom tožbe in njenimi prepisi.

29      Vsekakor mora med podpisanim izvirnikom tožbe in njenimi prepisi razlikovati tožeča stranka.

30      Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je tožba prepozna in jo je treba zavreči kot očitno nedopustno, ne da bi bilo treba o njej obvestiti UUNT.“

 Predlogi strank

24      Družba Bell & Ross s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razveljavi;

–        ugotovi, da je ničnostna tožba v zadevi T‑51/10 dopustna, in zato zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču ter

–        UUNT naloži plačilo stroškov pritožbe in prvostopenjskega postopka.

25      UUNT Sodišču predlaga, naj:

–        pritožbo zavrne in

–        pritožnici naloži plačilo stroškov.

 Pritožba

26      Pritožnica je v podporo pritožbi navedla šest pritožbenih razlogov.

 Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 111 Poslovnika Splošnega sodišča

27      Pritožnica trdi, da se generalni pravobranilec ni opredelil, kar je v nasprotju s členom 111 Poslovnika Splošnega sodišča.

28      V zvezi s tem pritožbenim razlogom je treba poudariti, da člen 111 Poslovnika Splošnega sodišča, na katerem temelji izpodbijani sklep, res določa opredelitev generalnega pravobranilca, vendar člen 2(2) tega poslovnika določa, da se sklicevanje na generalnega pravobranilca „uporablja le, kadar je za generalnega pravobranilca določen sodnik“. V obravnavani zadevi pa v postopku pred Splošnim sodiščem ni bil noben sodnik določen za generalnega pravobranilca.

29      Ta pritožbeni razlog je zato treba zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 43 Poslovnika Splošnega sodišča

 Trditve strank

30      Pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je napačno razlagalo člen 43 Poslovnika, ko je menilo, da je bila tožba vložena po poteku roka. Poudarja, da je v nasprotju z okoliščinami, na podlagi katerih je bil izdan zgoraj navedeni sklep Splošnega sodišča v zadevi PubliCare Marketing Communications proti UUNT (Publicare), omenjen v točki 17 izpodbijanega sklepa, sodno tajništvo prejelo sedem izvodov tožbe pred potekom roka za njeno vložitev. Pritožnica zatrjuje, da gre za vprašanje prepoznave izvirne tožbe. Navedeni člen 43 naj nikakor ne bi določal načinov podpisa tožbe (barva, vrsta pisala itd.). Preizkus z vlažno krpo, h kateremu naj bi se zateklo Splošno sodišče, naj bi bil sporen, ker se nekatera črnila ne razmažejo. Splošno sodišče naj bi torej v izpodbijanem sklepu, ne da bi navedlo metodo, ki mu je omogočila razlikovanje izvirnika od prepisa, dodalo pogoje, ki jih v členu 43 Poslovnika Splošnega sodišča ni.

31      UUNT meni, da je ta pritožbeni razlog očitno neutemeljen.

 Presoja Sodišča

32      V nasprotju s tem, kar zatrjuje pritožnica, izpodbijani sklep ne vsebuje nobene posebne zahteve v zvezi z načini podpisa tožbe, niti načinov preizkusa, s katerimi bi bilo mogoče potrditi, da gre za izvirnik podpisa, ki mora biti na tožbi.

33      Poleg tega nihče ni zatrjeval, da je izvod tožbe, ki je prispel v sodno tajništvo po preteku roka za vložitev tožbe, vseboval izvirnik podpisa odvetnika.

34      Ta pritožbeni razlog je zato neutemeljen.

 Tretji pritožbeni razlog: nespoštovanje člena 7(1) navodil sodnemu tajniku in točke 57(b) praktičnih navodil

 Trditve strank

35      Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče zmotno uporabilo pravo, ker ni dopustilo možnosti za dopolnitev tožbe v skladu s členom 7(1) navodil sodnemu tajniku in točko 57(b) praktičnih navodil strankam.

36      UUNT meni, da ta pritožbeni razlog ni dopusten, ker se pritožnica ni sklicevala na kršitev točke 57(b) praktičnih navodil strankam. UUNT meni, da ta pritožbeni razlog ni utemeljen.

 Presoja Sodišča

37      V zvezi z dopustnostjo tega pritožbenega razloga je treba poudariti, da je bil izpodbijani sklep sprejet na podlagi člena 111 Poslovnika Splošnega sodišča, ki ne zahteva, da so stranke pred sprejetjem takega sklepa predhodno zaslišane. V teh okoliščinah pritožnici ni mogoče očitati, da v tožbi ni navedla argumentov v zvezi s pogoji za njeno vložitev. Predmet tretjega pritožbenega razloga torej ni sprememba predmeta spora pred Splošnim sodiščem. Vsebinsko gledano je zato pritožbeni razlog dopusten.

38      Glede vsebine je treba poudariti, da je v izpodbijanem sklepu Splošno sodišče ugotovilo, da je podpisan izvirnik tožbe prispel v sodno tajništvo Splošnega sodišča po poteku roka (točka 17). Splošno sodišče je med drugim v točki 28 tega sklepa ugotovilo, da to, da podpisan izvirnik tožbe ni bil vložen v roku, ni eden od primerov dopolnitve tožbe, določenih v točkah od 55 do 59 praktičnih navodil za stranke.

39      Dejstvo je, da je izvirnik tožbe prispel v sodno tajništvo Splošnega sodišča šele po preteku roka za vložitev tožbe.

40      Člen 43(1) Poslovnika Splošnega sodišča zahteva, da je treba dostaviti izvirnik vsakega procesnega akta, ki ga je podpisal zastopnik stranke.

41      V skladu s členom 43(6) tega poslovnika se dan, ko sodno tajništvo Splošnega sodišča po telefaksu prejme prepis podpisanega izvirnika procesnega akta, šteje za datum vložitve akta le pod pogojem, da je podpisan izvirnik akta vložen v sodno tajništvo najpozneje deset dni po prejemu tega telefaksa.

42      Nepredložitev podpisanega izvirnika tožbe ni ena od pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti v skladu s členom 44(6) Poslovnika Splošnega sodišča. Tako tožba, ki je odvetnik ne podpiše, vsebuje napako, zaradi katere je ni dopustno vložiti po preteku procesnega roka, in ni predmet dopolnitve (glej v tem smislu sklep z dne 27. novembra 2007 v zadevi Diy-Mar Insaat Sanayi ve Ticaret in Akar proti Komisiji, C‑163/07 P, ZOdl., str. I‑10125, točki 25 in 26).

43      Treba je poudariti, da stroga uporaba teh procesnih pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju. V skladu s členom 45(2) Statuta Sodišča je od procesnih rokov mogoče odstopiti le izjemoma, zaradi nepredvidenih okoliščin ali višje sile (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 26. novembra 1985 v zadevi Cockerill-Sambre proti Komisiji, 42/85, Recueil, str. 3749, točka 10, in sklep z dne 8. novembra 2007 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, Recueil, str. I‑9757, točka 16).

44      Pritožbeni razlog je zato neutemeljen.

 Četrti in peti pritožbeni razlog: opravičljiva zmota in nepredvidene okoliščine

 Trditve strank

45      Pritožnica se sklicuje na opravičljivo zmoto. Ker je bil obseg zahtevanih prepisov (skupaj 2651 strani) znaten, se je morala, kot navaja, zateči k zunanjemu izvajalcu storitev. Ta naj bi v pošiljko za Splošno sodišče pozabil vključiti eno listino, to napako pa bi lahko odvetnik pravočasno popravil. Zamenjava izvirnika s prepisom je nastala kot posledica izjemnih zunanjih okoliščin, ki jih je mogoče pripisati pozabljivosti izvajalca storitve. Pritožnica meni, da je ravnala v dobri veri in s potrebno skrbnostjo. Vsi dokumenti, poslani v sodno tajništvo, naj bi bili podpisani in vloženi v rokih. Pritožnica tudi trdi, da zamenjava izvirnika s prepisom izvira iz neobičajnih okoliščin, na katere ni mogla vplivati, zato te pomenijo nepredvidene okoliščine, namreč to, da je izvajalec storitev zamešal izvirnik in prepis ter predložil nepopolno prilogo. Pritožnica naj bi uporabila vsa sredstva za odpravo teh težav.

46      UUNT meni, da se pojem opravičljive zmote nanaša samo na izjemne okoliščine, zlasti kadar je zadevna institucija ravnala tako, da je njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri zadevni stranki. Razlikovanje med izvirnikom in prepisom naj bi bilo zelo pomembno. Pritožnica bi morala jasno razločiti izvirnik od prepisov, na primer s podpisom izvirnika s pisalom z modrim črnilom. Če bi ukrepala hitreje, bi bila dopolnitev v roku za vložitev tožbe mogoča. UUNT meni, da gre zamenjavo izvirnika s prepisom pripisati pritožnici.

 Presoja Sodišča

47      Splošno sodišče je v točki 19 izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da je v zvezi z roki za vložitev tožbe pojem opravičljive zmote treba razlagati ozko in tako, da se lahko nanaša le na izjemne okoliščine, zlasti kadar je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta.

48      Pojem nepredvidenih okoliščin vsebuje objektivni element, ki se nanaša na neobičajne okoliščine, na katere subjekt nima vpliva, in subjektivni element, ki od subjekta zahteva, da se zavaruje pred posledicami neobičajnega dogodka s tem, da sprejme potrebne ukrepe brez pretiranih žrtev. Subjekt mora zlasti skrbno spremljati potek začetega postopka in predvsem izkazati potrebno skrbnost glede spoštovanja določenih rokov (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1994 v zadevi Bayer proti Komisiji, C‑195/91 P, Recueil, str. I‑5619, točka 32, in zgoraj navedeni sklep Belgija proti Komisiji, točka 17).

49      Pritožnica zatrjuje, da je treba zamenjavo izvirnika s prepisom pripisati posredovanju tretjega podjetja, kateremu je zaupala izdelavo velikega števila prepisov, potrebnih za vložitev tožbe.

50      Kakor je poudarila že generalna pravobranilka v točki 89 sklepnih predlogov, je za pripravo, nadzor in preverjanje procesnih listin, ki jih je treba vložiti v sodno tajništvo, odgovoren odvetnik zadevne stranke. Zato tega, da je treba pomešanje izvirnika in prepisa tožbe pripisati tretjemu, ki ga je pritožnica pooblastila za izdelavo prepisov, ter drugih okoliščin, ki jih zatrjuje, ni mogoče šteti za izjemne okoliščine ali nenavadne dogodke, na katere pritožnica ni imela vpliva, ki bi v njenem primeru lahko upravičili opravičljivo zmoto ali nepredvidene okoliščine.

51      Četrti in peti pritožbeni razlog torej nista utemeljena.

 Šesti pritožbeni razlog: kršitev načel sorazmernosti in zaupanja v pravo

 Trditve strank

52      Pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo načeli sorazmernosti in zaupanja v pravo, ker je tožbo razglasilo za nedopustno, čeprav je bilo sedem izvodov tožbe, ki jih je vse podpisal odvetnik, po telefaksu prejetih v roku. Tako navodila sodnemu tajniku (člen 7) kakor praktična navodila (točka 57(b)) dopuščajo dopolnitev tožbe tako, da je na njej izvirni podpis odvetnika.

53      UUNT poudarja, da stroga uporaba procesnih rokov in drugih bistvenih postopkovnih pravil ne vpliva na pravico do učinkovitega sodnega varstva. Nedopustnost zaradi prepozne vložitve tožbe naj ne bi bila niti v nasprotju z navedeno pravico niti nesorazmerna. Točka 57(b) praktičnih navodil naj ne bi mogla po naravi utemeljevati zaupanja v pravo v zvezi z dopolnitvijo tožbe, na kateri ni izvirnega podpisa, in nikakor ne bi mogla odstopati od jasne zahteve iz člena 43(6) Poslovnika Splošnega sodišča.

 Presoja Sodišča

54      Ker izvirnik tožbe ni bil predložen v zahtevanem roku, je bila tožba pritožnice nedopustna.

55      Sklicevanje pritožnice na načelo sorazmernosti na to ugotovitev ne vpliva. Kakor je bilo pravzaprav že poudarjeno v točki 43 te sodbe, stroga uporaba procesnih pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsaki diskriminaciji ali vsakemu samovoljnemu ravnanju v pravosodju.

56      V zvezi z zatrjevano kršitvijo načela zaupanja v pravo je treba opozoriti, da je Sodišče večkrat presodilo, da se pravica sklicevanja na načelo varstva upravičenih pričakovanj nanaša na vsako zadevno osebo, pri kateri je institucija Skupnosti ustvarila upravičena pričakovanja. Poleg tega se ne sme nihče sklicevati na kršitev tega načela brez natančnih zagotovil, ki bi mu jih dala uprava (sodba z dne 24. novembra 2005 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑506/03, točka 58). Kadar lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa Skupnosti, ki lahko vpliva na njegove interese, se v primeru njegovega sprejetja na to načelo ne more sklicevati (sodba z dne 11. marca 1987 v zadevi Van den Bergh en Jurgens in Van Dijk Food Products Lopik proti EGS, 265/85, Recueil, str. 1155, točka 44).

57      V obravnavani zadevi zadostuje ugotovitev, da pritožnica pritožbe ni utemeljila z nobeno navedbo, na podlagi katere bi bilo mogoče zaključiti, da je od Splošnega sodišča prejela natančna navodila glede pravilnosti njene tožbe.

58      Iz tega izhaja, da šesti pritožbeni razlog ni utemeljen.

59      Iz zgornjih navedb je razvidno, da je treba pritožbo v celoti zavrniti kot neutemeljeno.

 Stroški

60      V skladu s členom 69(2) Poslovnika Sodišča, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 tega poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

61      Ker je UUNT predlagal, naj se pritožnici naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Pritožba se zavrne.

2.      Družbi Bell & Ross BV se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: francoščina.