(1)

Kot je Komisija napovedala v sporočilu Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope z dne 19. februarja 2020, so digitalne rešitve ključne, da bi Evropi pomagale doseči digitalno preobrazbo, ki deluje v korist državljanov in podjetij v skladu z vrednotami Unije. V ta namen je bistveno, da: tehnologija koristi ljudem; je zagotovljen enotni trg brez meja, na katerem lahko podjetja vseh velikosti konkurirajo pod enakimi pogoji; se uveljavljajo demokratične vrednote, spoštovanje temeljnih pravic ter trajnostno, podnebno nevtralno in z viri gospodarno gospodarstvo. V tem okviru je radiofrekvenčni spekter ključni javni vir, ki se vse pogosteje uporablja za širok nabor komercialnih in javnih storitev.

(2)

Politika radijskega spektra v Uniji se oblikuje in izvaja tako, da se spoštujejo in spodbujajo svoboda izražanja, vključno s svobodo mišljenja ter svobodo prejemanja in razširjanja informacij ter zamisli tudi čez mejo, ter svoboda in pluralnost medijev v skladu z vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Za zagotovitev pluralnosti in svobode obveščanja je pomembno, da ima dostop do trga več operaterjev.

(3)

Odločba Komisije 2009/766/ES (3) usklajuje tehnične pogoje za uporabo radiofrekvenčnega spektra v frekvenčnih pasovih 880–915 MHz in 925–960 MHz („frekvenčni pas 900 MHz“) ter v frekvenčnih pasovih 1 710–1 785 MHz in 1 805–1 880 MHz („frekvenčni pas 1 800 MHz“) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v Uniji, vključno z brezžičnimi širokopasovnimi storitvami. Zagotavlja skladnost s členom 1(1) Direktive Sveta 87/372/EGS (4) glede soobstoja prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve s sistemi GSM v pasu 900 MHz.

(4)

Člen 6(3) Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) od držav članic zahteva, da ponudnikom elektronskih komunikacij pomagajo pri redni nadgradnji njihovih omrežij z najnovejšo in najučinkovitejšo tehnologijo, da bi v skladu z načeloma storitvene in tehnološke nevtralnosti ustvarili svoje dividende spektra. Zato bi bilo treba v skladu s cilji regulativnega okvira EU in zakonodajo EU olajšati uporabo frekvenčnih pasov 900 MHz in 1 800 MHz z velikimi bloki velikosti vsaj 5 MHz v podporo prizemnim brezžičnim sistemom naslednje generacije (5G).

(5)

Sporočilo Komisije „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (6) določa nove cilje povezljivosti za Unijo, posodobljene s sporočilom Komisije „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“ (7). Navedene cilje je treba doseči s široko razširjeno uvedbo in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij. Sporočilo Komisije „Akcijski načrt za 5G v Evropi“ (8) določa koordinirane ukrepe na ravni Unije, vključno z določitvijo in uskladitvijo spektra za 5G na podlagi mnenja skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra, da se uresniči neprekinjena pokritost 5G v vseh mestnih območjih in na glavnih prizemnih prometnih poteh do leta 2025.

(6)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je v svojih dveh mnenjih z dne 16. novembra 2016 (9) in 30. januarja 2019 (10) o strateškem načrtu za prehod na 5G v Evropi opredelila potrebo po zagotovitvi, da so tehnični in regulativni pogoji za vse pasove, ki so že usklajeni za mobilna omrežja, primerni za uporabo 5G, vključno s frekvenčnima pasovoma 900 MHz in 1 800 MHz, ki se v Uniji že uporabljata predvsem za drugo (GSM), tretjo (UMTS) in četrto (LTE) generacijo mobilnih sistemov.

(7)

Komisija je 14. julija 2017 v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: CEPT) izdala pooblastilo za pregled usklajenih tehničnih pogojev za uporabo pasov 900 MHz in 1 800 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, da bi se smela uporabljati tudi za internet stvari (IoT).

(8)

V odgovor na to pooblastilo je CEPT 13. marca 2018 sprejel Poročilo CEPT št. 66, ki opredeljuje brezžične tehnologije interneta stvari v povezavi z mobilnimi širokopasovnimi (tj. celičnimi) komunikacijskimi sistemi in usklajene tehnične pogoje za uporabo v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz. Te tehnologije interneta stvari vključujejo IoT z razširjeno pokritostjo z GSM (v nadaljnjem besedilu: EC-GSM-IoT), strojne komunikacije v LTE (v nadaljnjem besedilu: LTE-MTC), napredne strojne komunikacije v LTE (v nadaljnjem besedilu: LTE-eMTC) in ozkopasovni internet stvari (v nadaljnjem besedilu: NB-IoT). Poročilo CEPT št. 66 še ugotavlja, da je EC-GSM-IoT sestavni del sistema GSM v skladu z Direktivo 87/372/EGS. EC-GSM-IoT zato izpolnjuje tehnične pogoje, ki se uporabljajo za sistem GSM, in teh pogojev ni treba spreminjati.

(9)

Komisija je 12. julija 2018 v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru CEPT izdala pooblastilo za pregled usklajenih tehničnih pogojev za nekatere usklajene frekvenčne pasove na ravni EU, vključno s frekvenčnima pasovoma 900 MHz in 1 800 MHz, in razvoj najmanj omejevalnih usklajenih tehničnih pogojev, primernih za prizemne brezžične sisteme naslednje generacije (5G).

(10)

V odgovor na to pooblastilo je CEPT 5. julija 2019 sprejel poročilo CEPT št. 72 (Poročilo A), v katerem ugotavlja, da bodo sistemi GSM in ozkopasovni prizemni sistemi, vključno s celičnimi sistemi interneta stvari, v bližnji prihodnosti še naprej delovali v frekvenčnem pasu 900 MHz. To poročilo za delovanje v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz določa potrebo po frekvenčnem ločevanju 200 kHz, med sistemi GSM in ozkopasovni prizemni sistemi, vključno s celičnimi sistemi interneta stvari. Poleg tega to poročilo vsebuje tudi informacije o izvedljivosti uporabe frekvenčnih pasov 900 MHz in 1 800 MHz za 5G, vključno z morebitnimi omejitvami iz direktive o GSM za frekvenčni pas 900 MHz.

(11)

V odgovor na to pooblastilo je CEPT 2. julija 2021 sprejel Poročilo CEPT št. 80 (poročilo B), v katerem predlaga usklajen načrt pasov in najmanj omejevalne usklajene tehnične pogoje za soobstoj ozkopasovnih in širokopasovnih prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve s frekvenčnima pasovoma 900 MHz in 1 800 MHz, temelječe na konceptu maske robov spektralnega bloka. Ti pogoji so bistveni za zagotavljanje tehnološke nevtralnosti v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz.

(12)

V poročilu CEPT št. 80 je opredeljena maska robov spektralnega bloka za ozkopasovne in širokopasovne prizemne sisteme, ki uporabljajo neaktivne antenske sisteme, in druga maska robov spektralnega bloka za širokopasovne prizemne sisteme, ki uporabljajo aktivne antenske sisteme. GSM in EC-GSM-IoT nista zajeta v teh maskah robov spektralnega bloka in sta tehnično označena s sklicevanji na standarde ETSI. Na tej podlagi poročilo CEPT št. 80 določa najmanj omejevalne tehnične pogoje za soobstoj različnih ozkopasovnih in širokopasovnih prizemnih sistemov (11), ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz. Določa tudi pogoje za soobstoj teh sistemov s sistemom GSM v frekvenčnem pasu 900 MHz v skladu z Direktivo Sveta 87/372/EGS.

(13)

Maske robov spektralnega bloka pokrivajo ozkopasovne prizemne sisteme s pasovno širino kanala 200 kHz, vendar brez GSM in EC-GSM-IoT. Pokrivajo tudi širokopasovne prizemne sisteme s pasovno širino kanala, večjo od 200 kHz. Razlikovanje med ozkopasovnimi in širokopasovnimi prizemnimi sistemi je potrebno za izvajanje frekvenčnega ločevanja v nekaterih scenarijih na nacionalni ravni. V zvezi s tem poročilo CEPT št. 80 določa frekvenčno ločevanje med nominalnimi robovi kanalov sosednjih ozkopasovnih in širokopasovnih prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ter med nominalnimi robovi kanalov različnih sosednjih ozkopasovnih prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ter GSM in EC-GSM-IoT. Izvajanje frekvenčnega ločevanja bi bilo treba upravljati na nacionalni ravni. Odvisno od robov spektra sosednjih prizemnih sistemov in ustreznih nacionalnih politik bi se lahko izvajali različni pristopi. Poročilo CEPT št. 80 vključuje zbirko orodij za izvajanje frekvenčnega ločevanja.

(14)

Poročilo CEPT št. 80 določa najmanj omejevalne tehnične pogoje za soobstoj ozkopasovnih in širokopasovnih prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve s sistemi v sosednjih frekvenčnih pasovih, zlasti s sistemi za železniške mobilne radijske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: RMR). V zvezi s tem se lahko v nekaterih scenarijih uporabi frekvenčno ločevanje 200 kHz med nominalnima roboma kanala prizemnega sistema, ki lahko zagotavlja elektronske komunikacijske storitve, in sistemom RMR, ki meji na frekvenco. Soobstoj sistemov GSM in RMR bi bilo treba upravljati na nacionalni ravni v skladu z obstoječim regulativnim okvirom.

(15)

Tehnična podlaga za ta sklep so usklajeni tehnični pogoji, določeni v Poročilu CEPT št. 80. Nadomestiti bi morali usklajene tehnične pogoje iz Odločbe 2009/766/ES, ki temeljijo na sklicih na standarde ETSI, hkrati pa zagotavljati skladnost s temi pogoji in njihovo spremembo. To bi moralo spodbujati pravno varnost in tehnično zbliževanje po vsej Uniji v podporo ekonomiji obsega opreme in interoperabilnih storitev na enotnem trgu.

(16)

Obstoječe pravice uporabe spektra v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz, za katere velja Odločba 2009/766/ES, se med državami članicami razlikujejo v smislu dodeljenih velikosti blokov, frekvenčnih ureditev ali trajanja teh pravic. Zato je treba zaradi različnih nacionalnih razmer in ciljev politike ohraniti prožnost za nacionalno izvajanje usklajenih tehničnih pogojev v skladu s tem sklepom. Nacionalna prožnost bi morala biti časovno omejena v skladu s členom 53 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (12), da se omogoči koordiniran prehod obstoječih individualnih pravic uporabe spektra na navedene usklajene tehnične pogoje. Vse nove ali podaljšane pravice uporabe spektra, podeljene po sprejetju te odločbe, bi morale biti skladne s temi usklajenimi tehničnimi pogoji. To bi spodbudilo vseevropski ekosistem opreme in storitev ter uvajanje 5G v obeh frekvenčnih pasovih ter zagotovilo nadaljnje zagotavljanje storitev GSM v skladu z direktivo o GSM.

(17)

Ta sklep bi mora zato nadomestiti Odločbo Komisije 2009/766/ES. Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Odločbo Komisije 2009/766/ES razveljaviti. Njena priloga in ustrezna določba, ki dovoljujeta uporabo spektra v frekvenčnih pasovih 900 MHz in 1 800 MHz za druge sisteme, ki niso navedeni v Prilogi, bi se morali še naprej uporabljati v prehodnem obdobju.

(18)

Potrebni so lahko sporazumi o čezmejni koordinaciji med državami članicami ter med državami članicami in državami, ki niso članice EU, s katerimi bi se izognili škodljivemu motenju ter izboljšali učinkovitost spektra in nerazdrobljenost pri uporabi spektra v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2018/1972.

(19)

Pojem „določitev in dajanje na voljo“ frekvenčnih pasov 900 MHz in 1 800 MHz v okviru tega sklepa se nanaša na naslednje korake: (i) prilagoditev nacionalnega pravnega okvira za razporeditev frekvenc z vključitvijo nameravane uporabe teh pasov pod usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa, (ii) začetek izvajanja vseh potrebnih ukrepov, da se v potrebnem obsegu zagotovi soobstoj z obstoječo uporabo teh pasov, (iii) začetek izvajanja ustreznih ukrepov, podprtih z začetkom posvetovanja z deležniki, da se omogoči uporaba teh pasov po veljavnem pravnem okviru na ravni Unije, vključno z usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa.

(20)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –