28.12.2017

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/35

---

UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2017

o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Listinjenje vključuje transakcije, ki omogočajo kreditodajalcu ali upniku – ki je običajno kreditna institucija ali podjetje – da refinancira sklop posojil, izpostavljenosti ali denarnih terjatev, kot so stanovanjski krediti, krediti za nakup avtomobilov ali zakup avtomobilov, potrošniški krediti, kreditne kartice ali denarne terjatve iz trgovanja, tako da jih preoblikuje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje. Kreditodajalec v svojem portfelju združi kredite v skupine in jih preoblikuje ter jih razvrsti glede na različne kategorije tveganja za različne investitorje, s čimer investitorjem omogoči dostop do naložb v kredite in druge izpostavljenosti, do katerih običajno ne bi imeli neposrednega dostopa. Donos za investitorje ustvarjajo denarni tokovi iz naslova osnovnih posojil.

(2)

Komisija je v sporočilu z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo, objavila svojo namero, da ponovno zažene trge visokokakovostnega listinjenja, in sicer brez ponavljanja napak, storjenih pred finančno krizo leta 2008. Razvoj trga za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje predstavlja ključni element unije kapitalskih trgov ter prispeva k prednostnemu cilju Komisije, da spodbuja ustvarjanje delovnih mest in pripomore k povrnitvi trajnostne rasti.

(3)

Unija si prizadeva okrepiti zakonodajni okvir, uveden po finančni krizi za obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz zelo zapletenega, nepreglednega in tveganega listinjenja. Bistveno je zagotoviti, da se sprejmejo predpisi za boljše razlikovanje enostavnih, preglednih in standardiziranih produktov od zapletenih, nepreglednih in tveganih instrumentov ter za uporabo bonitetnega okvira, ki bi bolj upošteval tveganja.

(4)

Listinjenje je pomemben element dobro delujočih finančnih trgov. Preudarno strukturirano listinjenje je pomemben kanal za diverzifikacijo virov financiranja in širšo porazdelitev tveganja v finančnem sistemu Unije. Omogoča širšo porazdelitev tveganj v finančnem sektorju, lahko pa tudi pripomore k sprostitvi bilanc stanja originatorja, da se omogočijo dodatna posojila gospodarstvu. Na splošno lahko izboljša učinkovitost finančnega sistema in zagotovi dodatne možnosti za naložbe. Listinjenje lahko vzpostavi most med kreditnimi institucijami in kapitalskimi trgi s posrednimi koristmi za podjetja in državljane (na primer prek cenejših posojil in financiranja podjetij, kreditov za nepremičnine ter kreditnih kartic). Ta uredba pa pripoznava tudi tveganji večje medsebojne povezanosti in prekomernega finančnega vzvoda, ki ju ustvarja listinjenje, ter izboljšuje mikrobonitetni nadzor pristojnih organov nad udeležbo finančne institucije na trgu listinjenja, pa tudi makrobonitetni nadzor nad tem trgom s strani Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter nacionalnih pristojnih in imenovanih organov za makrobonitetne instrumente.

(5)

Za vzpostavitev bonitetnega okvira za enostavna, pregledna in standardizirana listinjenja (v nadaljnjem besedilu: listinjenja STS), ki bo bolj upošteval tveganja, mora Unija jasno opredeliti, kaj je listinjenje STS, saj bi bila sicer za kreditne institucije in zavarovalnice na voljo regulativna obravnava, ki bolj upošteva tveganja, za različne vrste listinjenja v različnih državah članicah. To bi povzročilo neenake pogoje in regulativno arbitražo, medtem ko je treba zagotoviti, da Unija deluje kot enotni trg za listinjenja STS in da poenostavlja čezmejne transakcije.

(6)

V skladu z obstoječimi opredelitvami pojmov v sektorski zakonodaji Unije je primerno, da se zagotovijo opredelitve vseh ključnih pojmov listinjenja. Za zajetje katerega koli posla ali sheme, pri katerem se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, je potrebna zlasti jasna in široka opredelitev listinjenja. Izpostavljenost, ki ustvari neposredno plačilno obveznost za posel ali shemo, ki se uporabi za financiranje ali upravljanje stvarnega premoženja, se ne bi smela šteti za izpostavljenost iz naslova listinjenja, tudi če so plačilne obveznosti v okviru posla ali sheme različnih nadrejenosti.

(7)

Sponzorju bi moralo biti omogočeno, da prenese naloge na serviserja, vendar bi moral biti še naprej odgovoren za obvladovanje tveganja. Sponzor zlasti ne bi smel prenesti na serviserja zahteve po zadržanju tveganja. Serviser bi moral biti regulirani upravljavec premoženja, kot so družba za upravljanje kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS) ali subjekt, iz Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: subjekt MiFID).

(8)

V tej uredbi je uvedena prepoved relistinjenja, za katero pa veljajo odstopanja v nekaterih primerih relistinjenja, ki se uporabljajo za zakonite namene, in v zvezi s katero se uporabijo pojasnila o tem, ali se programi komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem (v nadaljnjem besedilu: programi ABCP) obravnavajo kot relistinjenje. Relistinjenje bi lahko oviralo stopnjo preglednosti, ki jo ta uredba želi doseči. Kljub temu pa je v izjemnih okoliščinah relistinjenje lahko koristno za ohranjanje interesov investitorjev. Zato bi moralo biti dovoljeno le v posebnih primerih, kot je določeno v tej uredbi. Poleg tega je pomembno za financiranje realnega gospodarstva, da v celoti podprti programi ABCP, ki ne uvajajo nobenega ponovnega tranširanja nad posli, ki se financirajo iz programa, ostanejo izvzeti iz prepovedi relistinjenja.

(9)

Naložbe v listinjenja ali izpostavljenosti iz naslova listinjenj investitorja ne bodo le izpostavile kreditnemu tveganju, povezanemu z osnovnimi posojili ali izpostavljenostmi, ampak bi lahko strukturiranje postopka listinjenja povzročilo tudi druga tveganja, kot so agencijsko tveganje, modelsko tveganje, pravno in operativno tveganje, tveganje nasprotne stranke, tveganje servisiranja, likvidnostno tveganje in tveganje koncentracije. Zato je bistveno, da za institucionalne investitorje veljajo sorazmerne zahteve glede skrbnega pregleda, ki zagotavljajo, da ustrezno ocenijo tveganja, ki izhajajo iz vseh vrst listinjenja, v korist končnih investitorjev. Skrbni pregled lahko tako tudi poveča zaupanje v trg in med posameznimi originatorji, sponzorji in investitorji. Investitorji bi morali prav tako izvajati ustrezne skrbne preglede v zvezi z listinjenji STS. Seznanijo se lahko z informacijami, ki jih razkrijejo stranke, udeležene v listinjenju, zlasti z uradnim obvestilom o STS in povezanimi informacijami, razkritimi v okviru tega, kar bi moralo investitorjem zagotoviti vse potrebne informacije o tem, kako so izpolnjena merila za STS. Institucionalnim investitorjem bi moralo biti omogočeno, da se ustrezno zanesejo na obvestilo o STS in informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE) o tem, ali listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. Vendar pa se ne bi smeli izključno in sistematično zanašati na takšno obvestilo in takšne informacije.

(10)

Bistveno je, da so interesi originatorjev, sponzorjev in prvotnih kreditodajalcev, vključenih v listinjenje, usklajeni z interesi investitorjev. Da bi to dosegli, bi morali originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec zadržati pomemben delež v osnovnih izpostavljenostih v listinjenju. Zato je pomembno, da originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci zadržijo pomembno neto ekonomsko izpostavljenost zadevnim povezanim tveganjem. Na splošno posli listinjenja ne bi smeli biti strukturirani tako, da bi se izogibali uporabi zahteve po zadržanju. Takšno zahtevo bi bilo treba uporabiti v vseh okoliščinah, kjer obstaja ekonomska vsebina listinjenja, ne glede na to, kakšne pravne strukture ali instrumenti bi se uporabili. Večkratna uporaba zahteve po zadržanju ni potrebna. Za vsako listinjenje zadošča, da zahteva velja le za originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca. Podobno bi se morala zahteva po zadržanju uporabljati le za listinjenje, ki je predmet investicije, če posli listinjenja vsebujejo druge pozicije v listinjenju kot osnovne izpostavljenosti. Iz obvestila o STS bi moralo biti investitorjem razvidno, da originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalci zadržijo pomembno neto ekonomsko izpostavljenost do povezanih tveganj. Treba bi bilo sprejeti določene izjeme za primere, ko za listinjene izpostavljenosti v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo zlasti javni organi. Kadar je zagotovljena podpora iz javnih sredstev v obliki jamstev ali drugih sredstev, ta uredba ne posega v pravila o državni pomoči.

(11)

Originatorji ali sponzorji ne bi smeli izkoriščati dejstva, da bi lahko imeli več informacij kot investitorji ali potencialni investitorji o sredstvih, ki se prenesejo na SSPE, in na SSPE ne bi smeli brez vednosti investitorjev ali potencialnih investitorjev prenesti sredstva, katerih profil kreditnega tveganja je višji kot za primerljiva sredstva v bilanci stanja originatorjev. Za kršitev te obveznosti bi bilo treba uporabljati sankcije, ki jih določijo pristojni organi, vendar samo v primerih, če je kršitev namerna. V tem okviru sama malomarnost ne bi smela biti predmet sankcij. Ta obveznost pa nikakor ne bi smela na kakršen koli način posegati v pravico originatorjev ali sponzorjev do izbire sredstev, ki se prenesejo na SSPE in ki imajo predhodno višji profil kreditnega tveganja v primerjavi s povprečnim profilom kreditnega tveganja za primerljiva sredstva, ki ostanejo v bilanci stanja originatorja, pod pogojem, da se o tem višjem profilu kreditnega tveganja sredstev, ki se prenesejo na SSPE, jasno obvesti investitorje ali potencialne investitorje. Pristojni organi bi morali nadzorovati izpolnjevanje te obveznosti s primerjavo sredstev, ki so podlaga za listinjenje, in primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja. Primerjavo uspešnosti sredstev bi bilo treba narediti med sredstvi, za katere se predhodno pričakuje, da bodo podobno uspešna, na primer med slabimi hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki se prenesejo na SSPE, in slabimi hipotekami na stanovanjske nepremičnine v bilanci stanja originatorja. Ne predvideva se, da bi morala biti sredstva, ki so podlaga za listinjenje, podobno uspešna kot povprečna sredstva v bilanci stanja originatorja.

(12)

Sposobnost investitorjev in potencialnih investitorjev, da izvedejo skrbni pregled in tako ocenijo kreditno kakovost posameznih instrumentov listinjenja na podlagi informacij, je odvisna od njihovega dostopa do informacij o teh instrumentih. Pomembno je, da se na podlagi sedanjega pravnega reda Unije ustvari celovit sistem, v okviru katerega bodo imeli investitorji in potencialni investitorji dostop do vseh zadevnih informacij v celotnem obdobju trajanja poslov, da se zmanjšajo naloge poročanja za originatorje, sponzorje in SSPE ter se investitorjem olajša neprekinjen, preprost in brezplačen dostop do zanesljivih informacij o listinjenjih. Da bi povečali preglednost trga, bi bilo treba oblikovati okvir za repozitorije listinjenj za zbiranje zadevnih poročil, predvsem o osnovnih izpostavljenostih v listinjenju. Takšne repozitorije listinjenj bi moral odobriti in nadzorovati Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6). ESMA bi moral pri določanju podrobnosti takšnih nalog poročanja zagotoviti, da informacije, ki se posredujejo tem repozitorijem, čim bolj natančno odražajo obstoječe predloge za razkritje takšnih informacij.

(13)

Glavni namen splošne obveznosti originatorja, sponzorja in SSPE, da morajo dati na voljo informacije o listinjenju prek repozitorija listinjenj, je zagotoviti investitorjem enoten in nadzorovan vir podatkov, potrebnih za izvajanje skrbnega pregleda. Zasebna listinjenja so pogosto prilagojena. Pomembna so, ker omogočajo strankam sklepanje poslov listinjenja brez razkritja občutljivih poslovnih informacij o poslu (npr. razkritje dejstva, da določeno podjetje potrebuje finančna sredstva za razširitev proizvodnje ali da investicijsko podjetje vstopi na nov trg v okviru svoje strategije) in/ali informacij v zvezi z osnovnimi sredstvi (npr. o vrsti denarnih terjatev iz trgovanja, ki jih ustvari industrijsko podjetje) na trgu in konkurenci. V teh primerih so investitorji v neposrednem stiku z originatorjem in/ali sponzorjem in od njih neposredno prejmejo informacije, potrebne za izvajanje skrbnega pregleda. Zato bi bilo primerno, da bi zasebna listinjenja izvzeli iz zahteve, da morajo sporočiti informacije o poslu repozitoriju listinjenj.

(14)

Originatorji, sponzorji in prvotni kreditodajalci bi morali za izpostavljenosti, ki se listinijo, uporabljati ista zanesljiva in jasno opredeljena merila za odobritev kreditov, kot jih uporabljajo za nelistinjene izpostavljenosti. Vendar pa ni treba izpolnjevati meril za odobritev kreditov za denarne terjatve iz trgovanja, če denarne terjatve iz trgovanja niso v obliki posojila.

(15)	Instrumenti listinjenja na splošno niso primerni za neprofesionalne stranke v smislu Direktive 2014/65/EU.

(16)

Originatorji, sponzorji in SSPE bi morali poskrbeti, da so v poročilu investitorjem na voljo vsi pomembni podatki o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti, vključno s podatki, ki investitorjem omogočajo, da jasno ugotovijo nerednost plačil in neplačila prvotnih dolžnikov, prestrukturiranje dolga, oprostitev dolga, restrukturiranje, ponovni odkup, moratorije na odplačevanje dolga, izgube, prerazvrstitve med neplačane izpostavljenosti (charge off), izterjave in druge postopke za povečanje uspešnosti sredstev v skupini osnovnih izpostavljenosti. Poročilo investitorjem bi moralo vključevati, v primeru listinjenja, ki ni posel ABCP, tudi podatke o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti listinjenja, vključno z ločenim razkritjem prihodkov in izplačil iz pozicij v listinjenju, zlasti o načrtovani glavnici, načrtovanih obrestih, predčasno odplačani glavnici, zapadlih obrestih, pristojbinah in dajatvah, ter podatke, ki se nanašajo na vse sprožilne dogodke, ki povzročajo spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo katere koli nasprotne stranke, ter podatke o višini in obliki kreditne izboljšave, ki je na voljo za vsako tranšo. Čeprav so listinjenja, ki so enostavna, pregledna in standardizirana, v preteklosti dobro delovala, izpolnitev katere koli zahteve za STS ne pomeni, da je pozicija v listinjenju brez tveganja, niti to ne pove ničesar o kreditni kakovosti, na kateri temelji listinjenje. Namesto tega je treba razumeti, da to kaže, da bo lahko preudaren in skrben investitor analiziral tveganja pri listinjenju. Da bi omogočili različne strukturne značilnosti dolgoročnih listinjenj in kratkoročnih listinjenj (zlasti programov ABCP in poslov ABCP), bi morali obstajati dve vrsti zahtev za STS, in sicer ena za dolgoročna in ena za kratkoročna listinjenja, ki bi ustrezala obema različno delujočima tržnima segmentoma. Programi ABCP temeljijo na več poslih ABCP s kratkoročnimi izpostavljenostmi, ki jih je treba zamenjati, ko zapadejo. V poslu ABCP bi lahko listinjenje med drugim dosegli z dogovorom o različnih popustih pri odkupni ceni skupine osnovnih izpostavljenosti ali z izdajo nadrejenih in podrejenih dolžniških instrumentov s strani SSPE v strukturi sofinanciranja, pri čemer se nadrejeni dolžniški instrumenti potem prenesejo na odkupne subjekte enega ali več programov ABCP. Posli ABCP, ki štejejo za STS, pa ne bi smeli vključevati nobenega relistinjenja. Poleg tega bi morala merila za STS odražati tudi posebno vlogo sponzorja, ki zagotavlja likvidnostno podporo programu ABCP, zlasti za v celoti podprte programe ABCP.

(17)

Tako na mednarodni ravni kot na ravni Unije je bilo opravljenega že veliko dela za opredelitev listinjenja STS. V delegiranih uredbah Komisije (EU) 2015/35 (7) in (EU) 2015/61 (8) so bila že določena merila za STS listinjenje za posebne namene, za katero se uporablja bonitetna obravnava, ki bolj upošteva tveganja.

(18)

SSPE bi se lahko ustanovili samo v tistih tretjih državah, ki niso uvrščene na seznam držav in ozemelj z visokim tveganjem ter nekooperativnih jurisdikcij Projektne skupine za finančno ukrepanje(FATF). Če bo do začetka pregleda te uredbe Unija sprejela poseben seznam tretjih držav, ki ne izpolnjujejo standardov dobrega davčnega upravljanja, bi bilo treba ta seznam Unije upoštevati in bi lahko postal referenčni seznam tretjih držav, kjer ni dovoljeno ustanavljati SSPE.

(19)

Bistveno je, da se na podlagi obstoječih meril ter meril, ki sta jih sprejela Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) in Mednarodno združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) 23. julija 2015, za opredelitev enostavnih, preglednih in primerljivih listinjenj v okviru kapitalske ustreznosti za listinjenje ter zlasti na podlagi mnenja o evropskem okviru za kvalificirano listinjenje, objavljenega 7. julija 2015, Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) (EBA), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), oblikuje splošna opredelitev listinjenja STS, ki se uporablja za vse sektorje.

(20)

Izvajanje meril za STS v vsej Uniji ne bi smelo privesti do različnih pristopov. Različni pristopi bi ustvarili morebitne ovire za čezmejne investitorje, saj bi se le ti morali seznaniti s podrobnostmi okvirov posameznih držav članic, ter tako spodkopali zaupanje investitorjev v merila za STS. EBA bi moral torej pripraviti smernice, da bi zagotovili skupno in usklajeno razumevanje zahtev za STS v vsej Uniji ter obravnavali morebitne težave pri razlagi. Z enotnim tolmačenjem bi poenostavili sprejetje meril za STS s strani originatorjev, sponzorjev in investitorjev. Pri reševanju morebitnih težav pri tolmačenju bi moral imeti aktivno vlogo tudi ESMA.

(21)

Da bi preprečili različne pristope pri izvajanju meril za STS, bi morali trije evropski nadzorni organi (ESA) usklajevati svoje delo in delo pristojnih organov v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov, da se zagotovi usklajenost med sektorji in presojajo praktična vprašanja, ki bi se lahko pojavila v zvezi z listinjenji STS. Pri tem je treba zaprositi tudi za mnenja udeležencev na trgu in jih čim bolj upoštevati. Izid teh razprav bi moral biti javno dostopen na spletnih mestih ESA, da bi pomagal originatorjem, sponzorjem, SSPE in investitorjem pri oceni listinjenj STS pred izdajo ali vlaganjem v takšne pozicije. Takšen usklajevalni mehanizem bi bil zlasti pomemben v obdobju do izvajanja te uredbe.

(22)

V skladu s to uredbo se lahko le listinjenja s „pravo prodajo“ označijo kot STS. Pri listinjenju s pravo prodajo se lastništvo osnovnih izpostavljenosti prenese ali dejansko pripiše izdajateljskemu subjektu, ki je SSPE. Za prenos ali odstop osnovnih izpostavljenosti na SSPE ne bi smele veljati določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca, brez poseganja v določbe nacionalnega prava na področju insolventnosti, v skladu s katerimi je mogoče prodajo osnovnih izpostavljenosti, izvedeno v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca, pod strogimi pogoji razveljaviti.

(23)	S pravnim mnenjem usposobljenega pravnega svetovalca bi lahko potrdili pravo prodajo, odstop ali prenos osnovnih izpostavljenosti z enakim pravnim učinkom in izvršljivost te prave prodaje, odstopa ali prenosa z enakim pravnim učinkom v skladu z veljavnim pravom.

(24)

Pri listinjenjih, ki niso „prava prodaja“, se na izdajateljski subjekt, ki je SSPE, ne prenesejo osnovne izpostavljenosti, ampak se s pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu ali jamstvi prenese kreditno tveganje, povezano z osnovnimi izpostavljenostmi. S tem se uvedeta dodatno kreditno tveganje nasprotne stranke in morebitna kompleksnost, zlasti v zvezi z vsebino pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu. Zaradi tega merila za STS ne bi smela dovoljevati sintetičnega listinjenja. Treba bi bilo priznati napredek, ki ga je dosegel EBA v svojem poročilu iz decembra 2015, v katerem je predstavil morebiten sklop meril za STS za sintetično listinjenje ter opredelil „bilančno sintetično listinjenje“ in „arbitražno sintetično listinjenje“. Ko bo EBA jasno določil niz meril za STS, ki se bodo posebej uporabljala za bilančna sintetična listinjenja, in za spodbujanje financiranja realnega gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij, ki imajo od takšnih listinjenj največ koristi, bi morala Komisija pripraviti poročilo in po potrebi sprejeti zakonodajni predlog, da bi okvir STS razširili na ta listinjenja. Takšno razširjenje pa Komisija ne bi smela predlagati za arbitražna sintetična listinjenja.

(25)

Osnovne izpostavljenosti, prenesene s prodajalca na SSPE, bi morale izpolnjevati vnaprej določena in jasno opredeljena merila primernosti, ki ne dopuščajo diskrecijskega aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti. Zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zastopanja in jamstva, se načeloma ne bi smela šteti za aktivno upravljanje portfeljev.

(26)

Osnovne izpostavljenosti ne bi smele vključevati neplačanih izpostavljenosti ali izpostavljenosti do dolžnikov ali izdajateljev, ki so po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca v opredeljenih primerih kreditne nesposobnosti (na primer dolžniki, ki so bili razglašeni za plačilno nesposobne). Merilo „po najboljši vednosti“ naj bi bilo izpolnjeno na podlagi informacij v zvezi z nastankom izpostavljenosti, ki jih posredujejo dolžniki, informacij, pridobljenih s strani originatorja med njegovim servisiranjem izpostavljenosti ali informacij o njegovem postopku upravljanja tveganja ali informacij, ki jih originatorju sporoči tretja oseba. Za izpostavljenosti, ki so bile nedonosne in so bile pozneje prestrukturirane, bi bilo treba uporabljati preudaren pristop. Kljub temu ne bi smeli izključiti vključitve slednjih v skupino osnovnih izpostavljenosti v primerih, kadar te izpostavljenosti niso povzročile novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki mora biti izvedeno vsaj eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti SSPE. V takšnih primerih bi ustrezno razkritje zagotovilo popolno preglednost.

(27)

Da bi zagotovili, da investitorji izvajajo zanesljiv skrbni pregled, in za lažjo oceno povezanih tveganj je pomembno, da so posli listinjenja podprti s skupinami izpostavljenosti, ki so homogene po vrsti sredstev, kot so na primer skupine stanovanjskih kreditov ali skupine kreditov za podjetja, skupine kreditov za poslovne nepremičnine, zakupi in programi kreditiranja za podjetja iz iste kategorije ali skupine kreditov za nakup avtomobilov in zakup avtomobilov ali skupine programov kreditiranja za posameznike za osebno, družinsko ali gospodinjsko potrošnjo. Osnovne izpostavljenosti ne bi smele vključevati prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU. Da se upošteva, da je v nekaterih državah članicah običajna praksa, da kreditne institucije za kredite nefinančnim podjetjem uporabljajo obveznice namesto posojilnih pogodb, bi moralo biti mogoče vključiti takšne obveznice, če ne kotirajo na mestih trgovanja.

(28)

Treba je preprečiti ponovno pojavljanje modelov „odobritev in prodaja“. V teh primerih kreditodajalci odobrijo kredite na podlagi slabih in šibkih politik za izdajo komercialnih zapisov, saj vnaprej vedo, da bodo s tem povezana tveganja sčasoma prodana tretjim osebam. Zato bi bilo treba izpostavljenosti, ki se listinijo, izdati med običajnim potekom poslovanja originatorja ali prvotnega kreditodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki bi morali biti najmanj enako strogi kot tisti, ki jih originator ali prvotni kreditodajalec uporablja ob nastanku podobnih izpostavljenosti, ki niso listinjene. Pomembne spremembe v privzetih standardih bi morale biti v celoti razkrite potencialnim investitorjem ali, v primeru v celoti podprtih programov ABCP, sponzorju in drugim stranem, ki so neposredno izpostavljeni poslom ABCP. Originator ali prvotni kreditodajalec bi moral imeti dovolj izkušenj z odobritvijo izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim. V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne bi smela zajemati kreditov, ki so bili trženi in sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit, ali po potrebi posrednik, seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij. Ocena kreditne sposobnosti kreditojemalca bi morala po potrebi izpolnjevati tudi zahteve iz Direktive 2008/48/ES (10) ali 2014/17/EU (11) Evropskega parlamenta in Sveta ali enakovredne zahteve v tretjih državah.

(29)

Močna odvisnost odplačila pozicij v listinjenju od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovana osnovna sredstva, povzroča pomanjkljivosti, kot je slaba uspešnost delov trga vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na poslovnih nepremičninah (CMBS), med finančno krizo. Zato CMBS ne bi smeli obravnavati kot STS listinjenje.

(30)

Kadar so na voljo podatki o okoljskem vplivu osnovnih sredstev listinjenj, bi morala originator in sponzor takšnih listinjenj te podatke objaviti. Originator, sponzor in SSPE v listinjenjih STS, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, bi moral zato objaviti razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, ki se financirajo s takšnimi stanovanjskimi krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov.

(31)

Če želijo originatorji, sponzorji in SSPE pri svojih listinjenjih uporabljati oznako STS, bi morali biti investitorji, pristojni organi in ESMA obveščeni, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. Obvestilo bi moralo vključevati tudi pojasnilo, na kakšen način so bila upoštevana posamezna merila za STS. ESMA bi moral nato to objaviti na seznamu uradno sporočenih listinjenj STS, ki je na voljo na njegovem spletnem mestu v informativne namene. Vključitev izdaj listninjenja na seznam uradno sporočenih listinjenj STS, ki ga vodi ESMA, ne pomeni, da so ESMA ali drugi pristojni organi potrdili, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. Skladnost z zahtevami za STS je še vedno izključna odgovornost originatorjev, sponzorjev in SSPE. To bi moralo zagotoviti, da originatorji, sponzorji in SSPE prevzamejo odgovornost za svojo trditev, da je listinjenje STS in da je trg pregleden.

(32)

Kadar listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS, bi morali originator in sponzor o tem nemudoma uradno obvestiti ESMA in ustrezni pristojni organ. Poleg tega bi moral pristojni organ, kadar je naložil upravne sankcije v zvezi z listinjenjem, uradno sporočenim kot STS, nemudoma obvestiti ESMA, da jih vključi na seznam uradnih obvestil o STS, kar bi investitorjem omogočilo, da so obveščeni o takih sankcijah in o zanesljivosti uradnih obvestil o STS. Zato je v interesu originatorjev in sponzorjev, da zaradi posledic za ugled pošljejo dobro premišljena obvestila.

(33)

Investitorji bi morali izvesti svoj skrbni pregled naložb, sorazmeren s tveganji, vendar bi jim moralo biti omogočeno, da se lahko zanesejo na obvestila o STS in na informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o tem, ali listinjenje izpolnjuje zahteve za STS. Vendar pa se ne bi smeli izključno in sistematično zanašati na takšna obvestila in informacije.

(34)

Udeležba tretjih oseb kot pomoč pri preverjanju skladnosti listinjenja z zahtevami za STS bi lahko bila koristna za investitorje, originatorje, sponzorje in SSPE ter bi lahko pripomogla k povečanju zaupanja v trg za listinjenja STS. Originatorji, sponzorji in SSPE bi lahko za oceno skladnosti svojih listinjenj z merili za STS uporabljali tudi storitve tretjih oseb, odobrenih v skladu s to uredbo. Te tretje osebe bi morali odobriti pristojni organi. V uradnem obvestilu ESMA in poznejši objavi na spletnem mestu ESMA bi moralo biti navedeno, ali je skladnost s STS potrdila odobrena tretja oseba. Vendar je bistveno, da investitorji izvedejo svojo oceno, prevzamejo odgovornost za svoje naložbene odločitve in se ne zanašajo sistematično na take tretje osebe. Udeležba tretje osebe v nobenem primeru ne bi smela pomeniti, da originatorji, sponzorji in institucionalni investitorji niso več pravno obvezani obveščati in obravnavati posle listinjenja kot STS.

(35)

Države članice bi morale določiti pristojne organe in jim zagotoviti potrebna nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila. Upravne sankcije bi načeloma morale biti objavljene. Ker so lahko investitorji, originatorji, sponzorji, prvotni kreditodajalci in SSPE ustanovljeni v različnih državah članicah in jih nadzirajo različni sektorski pristojni organi, bi bilo treba zagotoviti tesno sodelovanje med zadevnimi pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) v zvezi s posebnimi nalogami, ki so nanjo prenesene v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 (12), in ESA z izmenjavo informacij ter pomočjo pri nadzornih dejavnostih. Pristojni organi bi morali uporabiti sankcije samo v primeru namernih kršitev ali kršitev iz malomarnosti. Izvajanje popravnih ukrepov ne bi smelo biti odvisno od dokazov o nameri ali malomarnosti. Pri določanju ustrezne vrste in stopnje sankcij ali popravnih ukrepov bi morali pristojni organi upoštevati finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe in zlasti celotne prihodke odgovorne pravne osebe ali letni prihodek in neto sredstva odgovorne fizične osebe.

(36)

Pristojni organi bi morali tesno usklajevati svoj nadzor in zagotoviti, da so odločitve dosledne, zlasti v primeru kršitev te uredbe. Če takšna kršitev zadeva netočno ali zavajajoče uradno obvestilo, bi moral pristojni organ, ki je ugotovil kršitev, o tem tudi obvestiti ESA in ustrezne pristojne organe zadevnih držav članic. V primeru nesoglasja med pristojnimi organi bi morala ESMA in po potrebi skupni odbor evropskih nadzornih organov izvajati svoja pooblastila glede zavezujočega posredovanja.

(37)

Zahteve za uporabo opredelitve „enostavno, pregledno in standardizirano (STS)“ listinjenje) so nove in bodo podrobneje določene pozneje v smernicah EBA in nadzorni praksi. Da bi preprečili nadaljnje odvračanje udeležencev na trgu od uporabe te opredelitve, bi morali imeti pristojni organi možnost, da originatorju, sponzorju in SSPE dovolijo trimesečno obdobje odloga za odpravo vseh morebitnih napačnih uporab te opredelitve, ki so jih storili v dobri veri. Dobra vera bi se morala predpostavljati, kadar originator, sponzor in SSPE niso mogli vedeti, da listinjenje ne izpolnjuje vseh meril za STS, da bi bilo lahko opredeljeno kot STS. V tem obdobju odloga bi moralo biti zadevno listinjenje še naprej obravnavano kot listinjenje skladno s STS in ne bi smelo biti izbrisano s seznama, ki ga pripravi ESMA v skladu s to uredbo.

(38)

Ta uredba spodbuja harmonizacijo več ključnih elementov na trgu listinjenja brez poseganja v dodatno dopolnilno harmonizacijo postopkov in praks na trgih listinjenja, ki upošteva potrebe trga. Zato je ključnega pomena, da si udeleženci na trgu in njihova strokovna združenja še naprej prizadevajo za nadaljnjo standardizacijo tržnih praks, zlasti za standardizacijo dokumentacije o listinjenjih. Komisija bi morala skrbno spremljati prizadevanja udeležencev na trgu za standardizacijo in o tem poročati.

(39)

Direktive 2009/65/ES (13), 2009/138/ES (14) in 2011/61/EU (15) Evropskega parlamenta in Sveta ter uredbi (ES) št. 1060/2009 (16) in (EU) št. 648/2012 (17) Evropskega parlamenta in Sveta se ustrezno spremenijo, da se zagotovi skladnost pravnega okvira Unije s to uredbo pri določbah, ki se nanašajo na listinjenje, katerih glavni namen je vzpostavitev in delovanje notranjega trga, zlasti z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu za vse institucionalne investitorje.

(40)

Kar zadeva spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012, za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), ki so jih sklenili SSPE, ne bi smela veljati obveznost kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji. Razlog za to je, da so nasprotne stranke za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene s SSPE, zavarovani upniki v okviru ureditev listinjenja in je običajno poskrbljeno za ustrezno zaščito pred tveganjem nasprotne stranke. Pri izvedenih finančnih instrumentih brez centralnega kliringa bi morale zahtevane ravni zavarovanja s premoženjem upoštevati tudi specifično strukturo ureditev listinjenja in zaščite, ki so že določene v njej.

(41)

Med kritimi obveznicami in listinjenji obstaja določena stopnja zamenljivosti. Zato bi bilo treba, da bi preprečili možnost izkrivljanja ali arbitraže med uporabo listinjenj in kritih obveznic zaradi različnega obravnavanja pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic ali SSPE, spremeniti Uredbo (EU) št. 648/2012, da bi zagotovili dosledno obravnavanje izvedenih finančnih instrumentov, povezanih s kritimi obveznicami, in izvedenih finančnih instrumentov, povezanih z listinjenjem, v zvezi z obveznostjo kliringa in zahtevami za kritje za izvedene finančne instrumente OTC brez opravljenega centralnega kliringa.

(42)

Da bi se harmonizirale pristojbine za nadzor, ki jih zaračuna ESMA, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi podrobnejšo opredelitvijo vrste pristojbin, zadevami, za katere jih je treba plačati, višino pristojbin in načinom njihovega plačila. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(43)

Za določitev zahteve glede zadržanja tveganja ter za podrobnejšo pojasnitev meril za homogenost in katere izpostavljenosti se štejejo za homogene na podlagi zahtev glede enostavnosti, ob hkratni zagotovitvi, da ni negativnega vpliva na listinjenje kreditov za mala in srednja podjetja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA, v zvezi z načini zadržanja tveganja, merjenjem ravni zadržanja, določenimi prepovedi v zvezi z zadržanim tveganjem, zadržanjem na konsolidirani podlagi in izjemo za določene posle ter opredelitvijo meril za homogenost ter izpostavljenostmi, ki se štejejo za homogene. Komisija bi morala sprejeti te regulativne tehnične standarde z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA bi se moral podrobno posvetovati z drugima dvema ESA.

(44)

Da se investitorjem olajša neprekinjen, preprost in brezplačen dostop do zanesljivih informacij o listinjenjih ter da se določijo pogoji v zvezi z obveznostjo sodelovanja in obveznostjo izmenjave informacij med pristojnimi organi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi s: primerljivimi informacijami o osnovnih izpostavljenostih in rednih poročilih investitorjem, seznamom zakonitih namenov za katere se dovoli prelistinjenje; postopki, ki jih uporabljajo repozitoriji listinjenj, da preverijo celovitost in točnost sporočenih podrobnosti; vlogo za registracijo in poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije; podrobnostmi listinjenja, ki se zagotovi iz razlogov preglednosti; potrebnimi operativnimi standardi za zbiranje, združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji listinjenj; informacijami do katerih imajo imenovani subjekti dostop ter pogoje tega neposrednega dostopa; informacijami, ki se jih zagotovi v primeru uradnega obvestila o STS; informacijami, ki se jih zagotovi pristojnim organom ob predložitvi vloge tretje osebe za dovoljenje za preverjanje; ter obveznostjo izmenjave informacij in ter vsebino in področjem uporabe obveznosti obveščanja. Komisija bi morala sprejeti te regulativne tehnične standarde z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi se moral podrobno posvetovati z drugima dvema ESA.

(45)

Da bi olajšali proces za investitorje, originatorje, sponzorje in SSPE, bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi s: predlogo, ki se uporablja za dajanje informacij na voljo imetnikom pozicij v listinjenju; obliko v kateri se predloži vloga za registracijo in vloga za razširitev obsega registracije repozitorija listinjenj; predlogo za zagotovitev informacij; predlogo, ki se uporabi za zagotovitev informacij repozitoriju listinjenj ob upoštevanju rešitev, ki so jih pripravili zbiratelji podatkov o listinjenjih; ter predlogo za uradna obvestila o STS, ki bo investitorjem in pristojnim organom zagotovila zadostne informacije za njihovo oceno skladnosti z zahtevami za STS. Komisija bi morala sprejeti te izvedbene tehnične standarde z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi se moral podrobno posvetovati z drugima dvema ESA.

(46)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve splošnega okvira za listinjenje in vzpostavitve posebnega okvira za STS listinjenja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, glede na to, da trgi listinjenja delujejo na svetovni ravni in da bi bilo treba na notranjem trgu zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse institucionalne investitorje in subjekte, vključene v listinjenje, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(47)	Ta uredba bi se morala uporabljati za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani na 1. januar 2019 ali po njem.

(48)

Za pozicije v listinjenju, ki so 1. januarja 2019 neporavnane, bi originatorji, sponzorji in SSPE lahko uporabljali oznako „STS“ pod pogojem, da listinjenje izpolnjuje zahteve za STS, in sicer za določene zahteve hkrati z obvestilom in za druge zahteve ob izvedbi listinjenja. Zato bi originatorji, sponzorji in SSPE lahko ESMA predložili obvestilo o STS v skladu s to uredbo. Vse poznejše spremembe listinjenja bi se morale sprejeti pod pogojem, da listinjenje še vedno izpolnjuje vse veljavne zahteve za STS.

(49)

Zahteve glede skrbnega pregleda, ki se uporabljajo v skladu z veljavnim pravom Unije pred datumom začetka uporabe te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati za listinjenja, izdana 1. januarja 2011 ali pozneje, in za listinjenja, izdana pred 1. januarjem 2011, če so bile po 31. decembru 2014 osnovne izpostavljenosti zamenjane ali so bile dodane nove. Ustrezne določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 625/2014 (19), ki določajo zahteve glede zadržanja tveganja za kreditne institucije in investicijska podjetja v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi se morali še naprej uporabljati do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov glede zadržanja tveganja v skladu s to uredbo. Zaradi pravne varnosti bi morali za kreditne institucije ali investicijska podjetja, zavarovalnice, pozavarovalnice in upravitelje alternativnih investicijskih skladov za pozicije v listinjenju, ki so na datum začetka uporabe te uredbe neporavnane, še naprej veljati člen 405 Uredbe (EU) št. 575/2013, poglavja I, II in III ter člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014, člena 254 in 255 Delegirane uredbe (EU) 2015/35 oziroma člen 51 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 (21). Da se zagotovi, da originatorji, sponzorji in SSPE izpolnjujejo svoje zahteve glede preglednosti, do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija v skladu s to uredbo, bi bilo treba javno objaviti informacije, navedene v prilogah I do VIII k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/3 (22), –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   V tej uredbi je določen splošni okvir za listinjenje. V njej je opredeljeno listinjenje in so določene zahteve v zvezi s skrbnim pregledom, zadržanjem tveganja in preglednostjo za stranke, udeležene v listinjenjih, določena so merila za odobritev kreditov, zahteve za prodajo listinjenj neprofesionalnim strankam, prepoved relistinjenja, zahteva za SSPE ter pogoji in postopki za repozitorije listinjenj. V njej je vzpostavljen tudi poseben okvir za enostavno, pregledno in standardizirano (STS) listinjenje.

2.   Ta uredba se uporablja za institucionalne investitorje ter za originatorje, sponzorje, prvotne kreditodajalce in subjekte s posebnim namenom pri listinjenju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„listinjenje“ pomeni posel ali shemo, pri katerem se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, z vsemi naslednjimi značilnostmi: (a) plačila v poslu ali shemi so odvisna od kakovosti izpostavljenosti ali skupine izpostavljenosti; (b) podrejenost tranš določa razporeditev izgub med trajanjem posla ali sheme; (c) posel ali shema ne ustvarja izpostavljenosti, ki imajo vse značilnosti navedene v členu 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(2)

„subjekt s posebnim namenom pri listinjenju“ ali „ SSPE“ pomeni korporacijo, trust ali drug subjekt, ki ni originator ali sponzor, ustanovljen za izvajanje enega ali več listinjenj, katerega dejavnosti so omejene na tiste, ki so primerne za doseganje navedenega cilja, katerega struktura je namenjena ločevanju obveznosti SSPE od obveznosti originatorja;

(3)

„originator“ pomeni subjekt, ki: (a) je sam ali prek povezanih subjektov neposredno ali posredno sodeloval pri prvotni pogodbi, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo izpostavljenosti, ki se listinijo, ali (b) za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini;

(4)	„relistinjenje“ pomeni listinjenje, kadar je vsaj ena od osnovnih izpostavljenosti pozicija v listinjenju;

(5)

„sponzor“ pomeni kreditno institucijo, v Uniji ali zunaj nje, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ki ni originator in: (a) ki ustanovi in upravlja program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali drugo listinjenje, ki odkupuje izpostavljenosti od subjektov tretjih oseb, ali (b) ki ustanovi program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali drugo listinjenje, ki vključuje odkup izpostavljenosti od subjektov tretjih oseb, in za vsakodnevno aktivno upravljanje portfeljev, vključenih v to listinjenje, pooblasti subjekt, ki ima dovoljenje za opravljanje takšne dejavnosti v skladu z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2011/61/EU ali Direktivo 2014/65/EU;

(6)

„tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, kjer pozicija v segmentu prevzema tveganje kreditne izgube, ki je večje ali manjše kot pri poziciji istega zneska v drugem segmentu, brez upoštevanja kreditnega zavarovanja, ki ga zagotavljajo tretje osebe neposredno imetnikom pozicij v segmentu ali drugih segmentih;

(7)	„program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „program ABCP“ pomeni program listinjenj, v katerem so vrednostni papirji pretežno izdani v obliki komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem z originalno zapadlostjo enega leta ali manj;

(8)	„posel v programu komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „posel ABCP“ pomeni listinjenje v okviru programa ABCP;

(9)	„tradicionalno listinjenje“ pomeni listinjenje, ki obsega prenos ekonomskega deleža izpostavljenosti, ki se listinijo, s prenosom lastništva teh izpostavljenosti od originatorja na SSPE ali prek podudeležbe SSPE, če izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti originatorja;

(10)	„sintetično listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali jamstev, izpostavljenosti, ki se listinijo, pa ostanejo izpostavljenosti originatorja;

(11)	„investitor“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pozicijo v listinjenju;

(12)

„institucionalni investitor“ pomeni investitorja, ki je eno od naslednjih: (a) zavarovalnica, kakor je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES; (b) pozavarovalnica, kakor je opredeljena v točki (4) člena 13 Direktive 2009/138/ES; (c) institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spada na področje uporabe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta (23) v skladu s členom 2 navedene direktive, razen če se je država članica odločila, da navedene direktive v celoti ali delno ne bo uporabljala za to institucijo v skladu s členom 5 navedene direktive; ali naložbeni upravitelj ali pooblaščeni subjekt, ki ga imenuje institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 32 Direktive (EU) 2016/2341; (d) upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor je opredeljen v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki upravlja in/ali trži alternativne investicijske sklade v Uniji; (e) družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kakor je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES; (f) KNPVP z notranjim upravljanjem, ki je investicijska družba, pooblaščena v skladu z Direktivo 2009/65/ES, in ki za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, pooblaščene na podlagi navedene direktive; (g) kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za namene navedene uredbe, ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (2) člena 4(1) navedene uredbe;

(13)	„serviser“ pomeni subjekt, ki dnevno upravlja skupino odkupljenih denarnih terjatev ali osnovne kreditne izpostavljenosti;

(14)	„okvirni likvidnostni kredit“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbenega sporazuma o financiranju za zagotavljanje pravočasnosti denarnih tokov investitorjem;

(15)	„obnavljajoča se izpostavljenost“ pomeni tisto izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski kreditojemalcev nihajo glede na njihove odločitve o koriščenju in odplačevanju kredita v dogovorjenih mejah;

(16)	„obnavljajoče se listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se obnavlja sama struktura listinjenja z dodajanjem ali odvzemanjem izpostavljenosti iz skupine izpostavljenosti, ne glede na to, ali se izpostavljenosti obnavljajo ali ne;

(17)	„določba o predčasnem odplačilu“ pomeni pogodbeno klavzulo, ki pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti ali obnavljajočem se listinjenju zahteva, da se ob nastopu določenih dogodkov pozicije investitorjev v listinjenju izplačajo pred prvotno navedeno zapadlostjo teh pozicij;

(18)	„tranša prve izgube“ pomeni najbolj podrejeno tranšo v listinjenju, tj. prvo tranšo, ki krije izgube, nastale pri listinjenih izpostavljenostih, in s tem zagotavlja zavarovanje tranšam druge izgube in po potrebi nadrejenim tranšam;

(19)	„pozicija v listinjenju“ pomeni izpostavljenost iz naslova listinjenja;

(20)	„prvotni kreditodajalec“ pomeni subjekt, ki je sam ali prek povezanih subjektov neposredno ali posredno sklenil prvotno pogodbo, s katero so nastale obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo listinjene izpostavljenosti;

(21)

„v celoti podprt program ABCP“ pomeni program ABCP, ki ga sponzor neposredno in v celoti podpira tako, da SSPE ali SSPE zagotovi enega ali več okvirnih likvidnostnih kreditov, in zajema vsaj vse naslednje: (a) vsa likvidnostna in kreditna tveganja programa ABCP; (b) vsa pomembna tveganja zmanjšanja vrednosti izpostavljenosti, ki se listinijo; (c) vse druge stroške na ravni posla ABCP in programa ABCP, če je to potrebno, da se investitorju zagotovi plačilo vseh zneskov v okviru ABCP;

(22)

„v celoti podprt posel ABCP“ pomeni posel ABCP, ki je podprt z okvirnim likvidnostnim kreditom, na ravni posla ABCP ali programa ABCP, ki zajema vsaj vse naslednje: (a) vsa likvidnostna in kreditna tveganja posla ABCP; (b) vsa pomembna tveganja zmanjšanja vrednosti izpostavljenosti, ki se listinijo v poslu ABCP; (c) vse druge stroške na ravni posla ABCP in programa ABCP, če je to potrebno, da se investitorju zagotovi plačilo vseh zneskov v okviru ABCP;

(23)	„repozitorij listinjenj“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in hrani evidence o listinjenjih. Za namene člena 10 te uredbe se sklicevanja na „repozitorij sklenjenih poslov“ v členih 61, 64, 65, 66, 73, 78, 79 in 80 Uredbe (EU) št. 648/2012 razumejo kot sklicevanja na „repozitorij listinjenj“.

Člen 3

Prodaja listinjenj neprofesionalnim strankam

1.   Prodajalec pozicije v listinjenju ne sme prodati te pozicije neprofesionalni stranki, kakor je opredeljena v točki 11 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	prodajalec pozicije v listinjenju je opravil presojo primernosti v skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU;

(b)	prodajalec pozicije v listinjenju se je na podlagi presoje iz točke (a) prepričal, da je pozicija v listinjenju primerna za to neprofesionalno stranko;

(c)	prodajalec pozicije v listinjenju nemudoma pošlje neprofesionalni stranki poročilo, v katerem ji sporoči izid presoje primernosti.

2.   Kadar so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni in portfelj finančnih instrumentov te neprofesionalne stranke ne presega 500 000 EUR, prodajalec na podlagi informacij, ki jih je neprofesionalna stranka zagotovila v skladu z odstavkom 3, zagotovi, da neprofesionalna stranka ne vloži skupnega zneska, ki bi presegal 10 % njenega portfelja finančnih instrumentov, v pozicije v listinjenju in da je začetni minimalni znesek, vložen v eno ali več pozicij v listinjenju, 10 000 EUR.

3.   Neprofesionalna stranka prodajalcu zagotovi natančne informacije o svojem portfelju finančnih instrumentov, vključno s kakršnimi koli naložbami v pozicije v listinjenju.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 portfelj finančnih instrumentov neprofesionalne stranke vključuje gotovinske vloge in finančne instrumente, finančni instrumenti, ki služijo kot zavarovanje, pa so izključeni.

Člen 4

Zahteve za SSPE

SSPE se ne ustanovijo v tretjih državah, za katere velja kar koli od naslednjega:

(a)	tretja država je uvrščena na seznam jurisdikcij z visokim tveganjem ter nekooperativnih jurisdikcij FATF;

(b)

tretja država ni podpisala sporazuma z državo članico, da se zagotovi, da ta tretja država v celoti izpolnjuje standarde, določene v členu 26 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o davku na dohodek in kapital ali v vzorčnem sporazumu OECD o izmenjavi davčnih informacij, in zagotavlja učinkovito izmenjavo davčnih informacij, vključno s kakršnimi koli večstranskimi davčnimi sporazumi.

POGLAVJE 2

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VSA LISTINJENJA

Člen 5

Zahteve glede skrbnega pregleda za institucionalne investitorje

1.   Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, preveri, da:

(a)

kadar originator ali prvotni kreditodajalec s sedežem v Uniji ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov v skladu s členom 9(1) te uredbe;

(b)

kadar ima originator ali prvotni kreditodajalec sedež v tretji državi, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov, da se zagotovi, da odobritev kredita temelji na natančni oceni kreditne sposobnosti dolžnika;

(c)	če ima sedež v Uniji, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v skladu s členom 6 in se zadržanje tveganja razkrije institucionalnemu investitorju v skladu s členom 7;

(d)	če ima sedež v tretji državi, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež, ki v vsakem primeru znaša najmanj 5 %, ugotovljenih v skladu s členom 6, in zadržanje tveganja razkrije institucionalnim investitorjem;

(e)	so originator, sponzor ali SSPE, kadar je to ustrezno, dali na voljo informacije, ki so zahtevane na podlagi člena 7, v skladu s pogostostjo in pogoji iz navedenega člena.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v zvezi z v celoti podprtimi posli ABCP se zahteva iz točke (a) odstavka 1 uporablja za sponzorja. V takšnih primerih sponzor preveri, ali originator ali prvotni kreditodajalec, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov v skladu s členom 9(1).

3.   Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, izvede oceno skrbnega pregleda, kar mu omogoči, da oceni povezana tveganja Ta ocena mora vključevati vsaj vse naslednje:

(a)	značilnosti tveganja posameznih pozicij v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti;

(b)

vse strukturne lastnosti listinjenja, ki lahko pomembno vplivajo na uspešnost pozicije v listinjenju, vključno s poravnavo pogodbenih obveznosti po prednostnem vrstnem redu in s tem povezanimi sprožilci, kreditno izboljšavo, izboljšavo likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilnimi opredelitvami neplačila;

(c)

v zvezi z listinjeninjem, uradno sporočenim kot STS v skladu s členom 27, skladnost tega listinjenja z zahtevami iz členov 19 do 22 ali iz členov 23 do 26 in iz člena 27. Institucionalni investitorji se lahko ustrezno zanesejo na uradno obvestilo o STS v skladu s členom 27(1) in na informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o skladnosti z zahtevami za STS, ne da bi se izključno ali sistematično zanašali na navedeno uradno obvestilo ali informacije.

Ne glede na točki (a) in (b) prvega pododstavka v primeru v celoti podprtega programa ABCP institucionalni investitorji v komercialnih zapisih, izdanih v okviru tega programa ACBP, upoštevajo značilnosti programa ABCP in polno likvidnostno podporo.

4.   Institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, in ima pozicijo v listinjenju, mora vsaj:

(a)

določiti ustrezne pisne postopke, ki so sorazmerni s profilom tveganja pozicije v listinjenju, in, kadar je to ustrezno, trgovalno in netrgovalno knjigo institucionalnega investitorja, da se redno spremlja skladnost z odstavkoma 1 in 3 ter uspešnost pozicije v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti. Kadar je glede na listinjenje in osnovne izpostavljenosti ustrezno, ti pisni postopki vključujejo spremljanje vrste izpostavljenosti, odstotka kreditov, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, kreditov v izvršilnem postopku, stopenj izterjave, ponovnih odkupov, sprememb kreditov, moratorijev na odplačevanje kredita, vrste zavarovanja s premoženjem in pokritosti ter frekvenčne porazdelitve kreditnih točk ali drugih meril kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti, panožne in geografske razpršitve, frekvenčne porazdelitve razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) s širino razredov, ki omogočajo ustrezno analizo občutljivosti. Kadar so osnovne izpostavljenosti same listinjenja, kakor je dovoljeno na podlagi člena 8, institucionalni investitorji spremljajo tudi osnovne izpostavljenosti teh pozicij;

(b)

v primeru drugih listinjenj, ki niso v celoti podprti programi ABCP, redno izvajati stresne teste v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj s premoženjem, ki krijejo osnovne izpostavljenosti ali, v primeru, da ni zadostnih podatkov v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj, stresne teste v zvezi s predpostavljenimi izgubami, ki upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost tveganja pri poziciji v listinjenju;

(c)	v primeru v celoti podprtega programa ABCP redno izvajati stresne teste v zvezi s solventnostjo in likvidnostjo sponzorja;

(d)	zagotoviti notranje poročanje svojim upravnim organom, da bodo upravni organi seznanjeni s pomembnimi tveganji, ki izhajajo iz pozicije v listinjenju in da se ta tveganja ustrezno upravljajo;

(e)

svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna pozicijo v listinjenju in njene osnovne izpostavljenosti ter da je uvedel pisna pravila in postopke za upravljanje tveganj v zvezi s pozicijami v listinjenju ter za hranjenje podatkov o preverjanjih in skrbnemu pregledu v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter vseh drugih relevantnih informacij; ter

(f)	v primeru izpostavljenosti iz naslova v celoti podprtega programa ABCP svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna kreditno kakovost sponzorja in pogoje zagotovljenega likvidnostnega kredita.

5.   Brez poseganja v odstavke 1 do 4 tega člena lahko v primeru, kadar institucionalni investitor drugega institucionalnega investitorja pooblasti za sprejemanje odločitev o upravljanju naložb, ki ga lahko izpostavijo listinjenju, institucionalni investitor temu upravljavcu lahko naroči, da izpolni njegove obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako izpostavljenostjo iz naslova listinjenja, ki izhaja iz teh odločitev. Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, ko je institucionalnemu investitorju v skladu s tem odstavkom naročeno, da izpolni obveznosti drugega institucionalnega investitorja, vendar tega ne stori, vse sankcije, ki se naložijo na podlagi členov 32 in 33, naložijo upravljavcu in ne institucionalnemu investitorju, ki je izpostavljen listinjenju.

Člen 6

Zadržanje tveganja

1.   Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja v listinjenju trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v višini najmanj 5 %. Ta delež se meri ob izdaji listinjenja in se za zunajbilančne postavke določi na podlagi nominalne vrednosti. Kadar se originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec niso sporazumeli o tem, kdo bo zadržal pomemben neto ekonomski delež, originator zadrži pomemben ekonomski delež. Za vsako posamezno listinjenje se zahteve po zadržanju ne uporabijo večkratno. Pomemben neto ekonomski delež se ne razdeli med različne vrste subjektov, ki zadržijo delež, in ni predmet kakršnega koli zmanjševanja kreditnega tveganja ali varovanja pred tveganjem.

Za namene tega člena se subjekt ne šteje za originatorja, če je bil ustanovljen ali posluje izključno z namenom listinjenja izpostavljenosti.

2.   Originatorji ne smejo izbrati sredstev, ki bodo prenesena na SSPE, z namenom, da bi povzročili izgube iz teh sredstev, prenesenih na SSPE – v času trajanja posla ali največ štiri leta, če posel traja več kot štiri leta –, ki bi bile večje od izgub iz primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja za isto obdobje. Kadar pristojni organ najde dokaze, na podlagi katerih bi lahko sklepali o kršitvi te prepovedi, mora raziskati učinkovitost sredstev, ki so bila prenesena na SSPE, in primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja. Če je uspešnost prenesenih sredstev bistveno nižja od primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja in je originator to naredil namerno, pristojni organ naloži sankcijo v skladu s členoma 32 in 33.

3.   Za zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v višini najmanj 5 % v smislu odstavka 1 velja samo naslednje:

(a)	zadržanje vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake tranše, prodane investitorjem ali prenesene nanje;

(b)	v primeru obnavljajočih se listinjenj ali listinjenj obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake od listinjenih izpostavljenosti;

(c)	zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, kadar bi bile take nelistinjene izpostavljenosti sicer listinjene v listinjenju, če je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izdaji listinjenja najmanj 100;

(d)

zadržanje tranše prve izgube in, kadar tako zadržanje ne dosega 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, po potrebi drugih tranš z enakim ali strožjim profilom tveganja, kot ga imajo tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti; ali

(e)	zadržanje izpostavljenosti prve izgube v višini vsaj 5 % vsake listinjene izpostavljenosti v listinjenju.

4.   Kadar mešani finančni holding s sedežem v Uniji v smislu Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24), nadrejena institucija ali finančni holding s sedežem v Uniji, ali ena izmed njihovih podrejenih družb v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 v vlogi originatorja ali sponzorja listini izpostavljenosti ene ali več kreditnih institucij, investicijskih podjetij ali drugih finančnih institucij, ki so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, se lahko zahteve iz odstavka 1 izpolnijo na podlagi konsolidiranega položaja povezane nadrejene institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, izpolnjujejo zahteve iz člena 79 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25) ter originatorju ali sponzorju in nadrejeni kreditni instituciji Unije, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Uniji, pravočasno predložijo informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz člena 5 te uredbe.

5.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar gre pri listinjenih izpostavljenostih za izpostavljenosti do naslednjih subjektov oziroma izpostavljenosti, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednji subjekti:

(a)	enote centralne ravni držav ali centralne banke;

(b)	regionalne oblasti, lokalne oblasti in osebe javnega sektorja držav članic v smislu točke (8) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	institucije, ki se jim v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 dodeli utež tveganja 50 % ali manj;

(d)	nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v smislu točke (3) člena 2 Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (26); ali

(e)	multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117 Uredbe (EU) št. 575/2013.

6.   Odstavek 1 se ne uporablja za posle, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, če so osnovni referenčni subjekti popolnoma enaki tistim, ki sestavljajo indeks subjektov, s katerim se trguje v velikem obsegu, ali če so to drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje, ki niso pozicije v listinjenju.

7.   EBA bo v tesnem sodelovanju z ESMA ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (27) pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi bo podrobneje določil zahtevo po zadržanju tveganja, zlasti glede:

(a)	načinov zadržanja tveganja v skladu z odstavkom 3, vključno z izpolnitvijo prek sintetične ali pogojne oblike zadržanja;

(b)	merjenja ravni zadržanja iz odstavka 1;

(c)	prepovedi varovanja tveganja ali prodaje zadržanega deleža;

(d)	pogojev za zadržanje na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 4;

(e)	pogojev za izvzetje poslov, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, iz odstavka 6.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 7

Zahteve glede preglednosti za originatorje, sponzorje in SSPE

1.   Originator, sponzor in SSPE listinjenja v skladu z odstavkom 2 tega člena imetnikom pozicije v listinjenju, pristojnim organom iz člena 29 in, na zahtevo, potencialnim investitorjem dajo na razpolago vsaj naslednje informacije:

(a)	informacije o osnovnih izpostavljenostih vsako četrtletje ali v primeru ABCP informacije o osnovnih denarnih terjatvah ali kreditnih terjatvah enkrat mesečno;

(b)

vso osnovno dokumentacijo, nujno potrebno za razumevanje posla, med drugim, vendar ne izključno, če je primerno, tudi naslednje dokumente: (i) končno ponudbeno dokumentacijo ali prospekt skupaj z dokumenti o zaključku posla, razen pravnih mnenj; (ii) pri tradicionalnem listinjenju pogodbo o prodaji sredstva, pogodbo o odstopu, novaciji ali prenosu in vse ustrezne izjave o zaupanju; (iii) dogovore o izvedenih finančnih instrumentih in jamstvih ter vse ustrezne dokumente o dogovorih o zavarovanju s premoženjem, če izpostavljenosti, ki se listinijo, ostanejo izpostavljenosti originatorja; (iv) pogodbe o servisiranju, nadomestnem servisiranju, administrativnih storitvah in upravljanju z denarjem; (v) skrbniško pogodbo, pogodbe o zavarovanju, zastopstvu, bančnem računu, zajamčenih vlogah, pogodbo o vključenih pogojih ali okvirno pogodbo o centralnem skladu ali okvirno pogodbo o opredelitvah ali pravno dokumentacijo enakovredne pravne veljavnosti; (vi) vse zadevne dogovore med upniki, dokumentacijo o izvedenih finančnih instrumentih, pogodbe o podrejenih kreditih, pogodbe o kreditih za ustanovitev podjetja in pogodbe o okvirnih likvidnostnih kreditih. Ta osnovna dokumentacija vključuje podroben opis vrstnega reda plačil listinjenja;

(c)

kadar prospekt ni bil pripravljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), povzetek posla ali pregled glavnih značilnosti listinjenja, po potrebi vključno z: (i) podrobnostmi v zvezi s strukturo posla, vključno s strukturnimi diagrami, ki vsebujejo pregled posla, denarnih tokov in lastniške strukture; (ii) podrobnostmi v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi, izgubami po kaskadnem načelu, kreditno izboljšavo in značilnostmi likvidnostne podpore; (iii) podrobnostmi v zvezi z glasovalnimi pravicami imetnikov pozicije v listinjenju in njihovim razmerjem do drugih zavarovanih upnikov; (iv) seznamom vseh sprožilcev in dogodkov, navedenih v dokumentih, ki so predloženi v skladu s točko (b) in bi lahko pomembno vplivali na uspešnost pozicije v listinjenju;

(d)	v primeru listinjenj STS uradno obvestilo o STS iz člena 27;

(e)

četrtletna poročila investitorjem ali v primeru ABCP mesečna poročila investitorjem, ki vsebujejo: (i) vse potrebne pomembne podatke o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti; (ii) informacije o dogodkih, ki sprožijo spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo kakršne koli nasprotne stranke, in v primeru listinjenja, ki ni posel ABCP, podatke o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti iz listinjenja; (iii) informacije o zadržanem tveganju, vključno z informacijami, za katere se uporablja ureditev iz člena 6(3), v skladu s členom 6;

(f)	vse notranje informacije v zvezi z listinjenjem, ki jih morajo originator, sponzor ali SSPE razkriti javnosti v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (29) o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji;

(g)

kadar se ne uporablja točka (f), pomembne dogodke, kot so: (i) pomembna kršitev obveznosti iz dokumentov, danih na voljo v skladu s točko (b), vključno s pravnim sredstvom, opustitvijo ali privoljenjem, predloženim pozneje v zvezi s tako kršitvijo; (ii) sprememba strukturnih lastnosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja; (iii) sprememba značilnosti tveganja listinjenja ali osnovnih izpostavljenosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja; (iv) v primeru listinjenj STS, če listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS ali če so pristojni organi sprejeli popravne ali upravne ukrepe; (v) kakršna koli pomembna sprememba v dokumentaciji posla.

Informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen.

Informacije iz točk (a) in (e) prvega pododstavka se dajo na razpolago sočasno vsako četrtletje, najpozneje mesec dni po roku zapadlosti plačila obresti, v primeru poslov ABCP pa najpozneje mesec po koncu obdobja, ki ga zajema poročilo.

V primeru ABCP se informacije iz točk (a), (c)(ii) in (e)(i) prvega pododstavka v združeni obliki dajo na razpolago imetnikom pozicij v listinjenju in, na zahtevo, potencialnim investitorjem. Sponzorju in, na zahtevo, pristojnim organom se dajo na razpolago podatki na ravni posameznega kredita.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 je treba informacije iz točk (f) in (g) prvega pododstavka dati na razpolago brez odlašanja.

Originator, sponzor in SSPE listinjenja pri izpolnjevanju določb tega odstavka upoštevajo nacionalno pravo in pravo Unije, ki ureja varstvo zaupnosti informacij in obdelavo osebnih podatkov, da bi se izognili morebitnim kršitvam tega prava in obveznosti glede zaupnosti v odnosu do stranke, prvotnega kreditodajalca ali zaupnosti informacij o dolžniku, razen če so takšne zaupne informacije anonimizirane ali združene.

Zlasti v zvezi z informacijami iz točke (b) prvega pododstavka lahko originator, sponzor in SSPE zagotovi povzetek zadevne dokumentacije.

Pristojni organi iz člena 29 lahko zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz te uredbe zahtevajo predložitev takšnih zaupnih informacij.

2.   Originator, sponzor in SSPE listinjenja med seboj izberejo subjekt, ki bo izpolnjeval zahteve v zvezi z informacijami na podlagi točk (a), (b), (d), (e), (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1.

Subjekt, določen v skladu s prvim pododstavkom, da informacije o poslu listinjenja na razpolago prek repozitorija listinjenj.

Obveznost iz drugega in četrtega pododstavka se ne uporablja za listinjenja, za katera ni treba pripraviti prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.

Kadar ni registriranega repozitorija v skladu s členom 10, subjekt, določen za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 tega člena, da informacije na razpolago prek spletnega mesta, ki:

(a)	vključuje dobro delujoč sistem za nadzor kakovosti podatkov;

(b)	je v skladu z ustreznimi standardi upravljanja in vzdrževanjem ter delovanjem ustrezne organizacijske strukture, ki zagotavlja urejeno delovanje spletnega mesta brez prekinitev;

(c)	je v skladu z ustreznimi sistemi, nadzorom in postopki, ki zagotavljajo identifikacijo vseh zadevnih virov operativnega tveganja;

(d)	vključuje sisteme, ki zagotavljajo zaščito in celovitost prejetih informacij ter sprotno beleženje informacij; ter

(e)	omogoča hranjenje informacij najmanj pet let po datumu zapadlosti listinjenja.

V dokumentaciji o listinjenju sta navedena subjekt, odgovoren za poročanje o informacijah, in repozitorij listinjenj, v katerem so informacije na razpolago.

3.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi katere informacije morajo zagotoviti originator, sponzor in SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti iz točk (a) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 ob upoštevanju koristnosti informacij za imetnika pozicije v listinjenju, ali je pozicija v listinjenju kratkoročne narave, in v primeru poslov ABCP, ali jo sponzor v celoti podpira.

ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe informacij, ki se določijo v skladu z odstavkom 3, ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov v katerih določi obliko teh informacij prek standardiziranih predlog.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Prepoved relistinjenja

1.   Osnovne izpostavljenosti, ki se uporabljajo pri listinjenju, ne vključujejo pozicij v listinjenju.

Kot odstopanje se prvi pododstavek ne uporablja za:

(a)	vsa listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019; in

(b)	vsa listinjenja, ki se uporabljajo za zakonite namene, določene v odstavku 3, katerih vrednostni papirji so bili izdani na ali po 1. januarju 2019.

2.   Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 29(2), (3) ali (4), kot je ustrezno, lahko izda dovoljenje subjektu pod njegovim nadzorom, da vključi pozicije v listinjenju kot osnovne izpostavljenosti v listinjenju, kadar ta pristojni organ meni, da se relistinjenje uporablja v zakonite namene, kakor je določeno v odstavku 3 tega člena.

Kadar je takšen nadzorni organ kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se pristojni organ iz prvega pododstavka tega odstavka posvetuje z organom za reševanje ali katerim koli drugim organom, pristojnim za ta subjekt, pred izdajo dovoljenja za vključitev pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju. Takšno posvetovanje ne sme trajati dlje kot 60 dni od datuma, ko pristojni organ obvesti organ za reševanje ali kateri koli drug organ, pristojen za ta subjekt, o tem, da je potrebno posvetovanje.

Kadar se po posvetovanju sprejme odločitev, da se izda dovoljenje za uporabo pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju, pristojni organ o tem obvesti ESMA.

3.   Za namene tega člena za zakonite namene štejejo:

(a)	poenostavitev likvidacije kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije;

(b)	zagotovitev vzdržnosti kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije v času rednega poslovanja z namenom preprečiti njihovo likvidacijo; ali

(c)	kadar so osnovne izpostavljenosti nedonosne, ohranjanje interesov investitorjev.

4.   V celoti podprti program ABCP ne šteje kot relistinjenje za namene tega člena, če noben posel ABCP v tem programu ni relistinjenje in kreditna izboljšava ne vzpostavlja druge ravni tranširanja na ravni programa.

5.   Da bi upoštevali razvoj trga drugih relistinjenj, ki so izvedeni v zakonite namene in ob upoštevanju splošnih ciljev finančne stabilnosti in ohranjanja najboljših interesov investitorjev, lahko ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za dopolnitev seznama zakonitih namenov iz odstavka 3.

ESMA predloži vse osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9

Merila za odobritev kredita

1.   Originatorji, sponzorji in prvotni kreditodajalci za izpostavljenosti, ki se listinijo, uporabljajo ista zanesljiva in jasno opredeljena merila za odobritev kreditov, kot jih uporabljajo za nelistinjene izpostavljenosti. V ta namen uporabljajo enake natančno opredeljene postopke za odobritev ter, kadar je to ustrezno, za spreminjanje, obnavljanje in refinanciranje kreditov. Originatorji, sponzorji in prvotni kreditodajalci vzpostavijo učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov, da bi zagotovili, da se krediti odobrijo na podlagi temeljite ocene kreditne sposobnosti dolžnika, pri čemer se ustrezno upoštevajo dejavniki, ki so pomembni za preverjanje verjetnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe.

2.   V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, odobreni po začetku veljavnosti Direktive 2014/17/EU, skupina teh kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kjer je to ustrezno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril informacij, ki jih je zagotovil prosilec za kredit.

3.   Kadar originator za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini, pri tem preveri, da subjekt, ki je neposredno ali posredno sodeloval pri prvotni pogodbi, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti, ki se listinijo, izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja, če:

(a)	je bila prvotna pogodba, iz katere izvirajo obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, sklenjena pred začetkom veljavnosti Direktive 2014/17/EU; in

(b)	originator, ki odkupi izpostavljenosti tretje osebe za svoj račun in jih nato olistini, izpolnjuje obveznosti, ki so se pred 1. januarjem 2019 zahtevale za institucije v vlogi originatorja na podlagi člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014.

POGLAVJE 3

POGOJI IN POSTOPKI ZA REGISTRACIJO REPOZITORIJA LISTINJENJ

Člen 10

Registracija repozitorija listinjenj

1.   Repozitorij listinjenj se za namene iz člena 5 registrira pri ESMA pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

2.   Da se repozitorij listinjenj lahko registrira na podlagi tega člena, mora biti pravna oseba s sedežem v Uniji, mora uporabljati postopke za preverjanje celovitosti in točnosti informacij, ki so na mu voljo na podlagi člena 7(1) te uredbe, in izpolnjevati zahteve iz členov 78, 79 in 80(1) do (3), (5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 v členih 78 in 80 navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na člen 5 te uredbe.

3.   Registracija repozitorija listinjenj velja za vse ozemlje Unije.

4.   Registrirani repozitorij listinjenj mora ves čas izpolnjevati pogoje za registracijo. Repozitorij listinjenj brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

5.   Repozitorij listinjenj ESMA predloži eno od naslednjega:

(a)	vlogo za registracijo;

(b)	vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 7 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

6.   ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij listinjenj predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij listinjenj.

7.   Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o vsem naslednjem:

(a)	postopkih iz odstavka 2 tega člena, ki jih morajo uporabljati repozitoriji listinjenj, da preverijo celovitost in točnost informacij, ki so jim na voljo na podlagi člena 7(1);

(b)	vlogi za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(c)	poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.   Za zagotovitev enakih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko obojega:

(a)	vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(b)	vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko, da se prepreči podvajanje postopkov.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Uradna obvestitev pristojnih organov in posvetovanje s pristojnimi organi pred registracijo ali pred razširitvijo obsega registracije

1.   Kadar je repozitorij listinjenj, ki zaprosi za registracijo ali za razširitev obsega registracije kot repozitorij sklenjenih poslov, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer ima sedež, ESMA pred registracijo ali razširitvijo obsega registracije repozitorija listinjenj brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ta pristojni organ in se z njim posvetuje.

2.   ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo ali za razširitev obsega registracije repozitorija listinjenj ter za nadzorovanje ali subjekt izpolnjuje pogoje za registracijo ali izdajo dovoljenja v državi članici, kjer ima sedež.

Člen 12

Preučitev vloge

1.   ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 10(6) preuči vlogo za registracijo ali za razširitev obsega registracije na podlagi skladnosti repozitorija listinjenj s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep, s katerim odobri ali zavrne registracijo ali razširitev obsega registracije.

2.   Sklep, ki ga ESMA izda v skladu z odstavkom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 13

Uradno obvestilo o sklepih ESMA v zvezi z registracijo ali razširitvijo obsega registracije

1.   Kadar ESMA sprejme sklep, kakor je navedeno v členu 12, ali razveljavi registracijo, kakor je navedeno v členu 15(1), o tem v petih delovnih dneh uradno obvesti repozitorij listinjenj z izčrpno obrazložitvijo svojega sklepa.

ESMA o svojem sklepu brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ iz člena 11(1).

2.   ESMA brez nepotrebnega odlašanja sporoči vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, Komisiji.

3.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev listinjenj, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Člen 14

Pooblastila ESMA

1.   Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68 ter členoma 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, v povezavi s prilogama I in II k navedeni uredbi, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo. Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 v Prilogi I k navedeni uredbi se razumejo kot sklicevanja na člen 17(1) te uredbe.

2.   Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na katere koli uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 15

Razveljavitev registracije

1.   Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija listinjenj, kadar:

(a)	se repozitorij listinjenj izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)	je repozitorij listinjenj pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način; ali

(c)	repozitorij listinjenj ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bil registriran.

2.   ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija listinjenj brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti zadevni pristojni organ iz člena 11(1).

3.   Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij listinjenj izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, naj preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija listinjenj izpolnjeni. Kadar se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija listinjenj, mora svojo odločitev podrobno utemeljiti.

4.   Pristojni organ iz odstavka 3 tega člena je organ, imenovan na podlagi člena 29 te uredbe.

Člen 16

Pristojbine za nadzor

1.   ESMA repozitorijem listinjenj zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena.

Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija listinjenj in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj ter poplačilo vseh stroškov, ki jih imajo pristojni organi zaradi prenosa nalog v skladu s členom 14(1) te uredbe. V delu, v katerem se člen 14(1) te uredbe nanaša na člen 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se sklicevanja na člen 72(3) navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

Kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365, se pristojbine iz prvega pododstavka tega odstavka prilagodijo le tako, da odražajo dodatne potrebne stroške v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 47 za dopolnitev te uredbe, da se podrobneje opredelijo vrsta pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, višina pristojbin in način njihovega plačila.

Člen 17

Dostopnost podatkov, shranjenih pri repozitoriju listinjenj

1.   Brez poseganja v člen 7(2) repozitorij listinjenj zbira in hrani podrobne podatke o listinjenjih. Zagotavlja brezplačen neposreden in takojšen dostop vsem naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti, nalog in obveznosti:

(a)

ESMA;

(b)

EBA;

(c)

EIOPA;

(d)

ESRB;

(e)	zadevnim članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(f)	zadevnim organom, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo posle, trge, udeležence in sredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(g)	organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31);

(h)	enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (32);

(i)	organom iz člena 29;

(j)	investitorjem in potencialnim investitorjem.

2.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA in ob upoštevanju potrebe subjektov iz odstavka 1 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem določi:

(a)	podrobne podatke o listinjenjih iz odstavka 1, ki jih morajo posredovati originator, sponzor ali SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti iz člena 7(1);

(b)	zahtevane operativne standarde, da se omogoči pravočasno, strukturirano in celovito: (i) zbiranje podatkov s strani repozitorijev listinjenj; in (ii) združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji listinjenj;

(c)	podrobnosti o informacijah, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 1, ob upoštevanju njihovih nalog in njihovih posebnih potreb;

(d)	pogoje, pod katerimi lahko subjekti iz odstavka 1 neposredno in takoj dostopajo do podatkov, shranjenih pri repozitorijih listinjenj.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 2, ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za vzpostavitev standardiziranih predlog, s katerimi originator, sponzor ali SSPE zagotovijo informacije repozitoriju listinjenj, ob upoštevanju obstoječih rešitev, ki so jih pripravili zbiratelji podatkov o listinjenjih.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 4

ENOSTAVNO, PREGLEDNO IN STANDARDIZIRANO LISTINJENJE

Člen 18

Uporaba oznake „enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje“

Originatorji, sponzorji in SSPE lahko za listinjenje uporabljajo oznako „STS“ oziroma „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, samo, če:

(a)	listinjenje izpolnjuje vse zahteve iz oddelka 1 ali 2 tega poglavja in je bil o tem uradno obveščen ESMA v skladu s členom 27(1) ter

(b)	je listinjenje vključeno v seznam iz člena 27(5).

Originator, sponzor in SSPE, vključeni v listinjenje, ki šteje za STS, morajo imeti sedež v Uniji.

ODDELEK 1

Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, ki ni listinjenje ABCP

Člen 19

Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje

1.   Za listinjenje STS se šteje listinjenje, ki izpolnjuje zahteve, določene v členih 20, 21 in 22, razen programov ABCP in poslov ABCP.

2.   Do 18. oktobra 2018 EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 20, 21 in 22.

Člen 20

Zahteve glede enostavnosti

1.   SSPE pridobi lastništvo osnovnih izpostavljenosti s pravo prodajo, odstopom ali prenosom, ki ima enake pravne učinke, na način, ki je izvršljiv proti prodajalcu ali kateri koli tretji osebi. Za prenos lastništva na SSPE ne veljajo stroge določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca.

2.   Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:

(a)	določbe, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi tega, da je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca;

(b)	določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.

3.   Za namene odstavka 1 določbe o vračilu sredstev v nacionalnem pravu na področju insolventnosti, ki likvidacijskemu upravitelju ali sodišču dovoljujejo razveljavitev prodaje osnovnih izpostavljenosti v primeru goljufivih prenosov, nepoštenih predsodkov do upnikov ali prenosov, katerih namen je neprimerno dajanje prednosti določenim upnikom pred drugimi, ne pomenijo strogih določb o vračilu sredstev.

4.   Kadar prodajalec ni prvotni kreditodajalec, prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, osnovnih izpostavljenosti prodajalcu izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3, ne glede na to, ali je bila navedena prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, neposredna ali opravljena prek enega ali več vmesnih korakov.

5.   Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:

(a)	resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;

(b)	insolventnost prodajalca in

(c)	kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, za katere niso bili sprejeti popravni ukrepi, vključno z neplačilom prodajalca.

6.   Prodajalec predloži zagotovila in jamstva, da osnovne izpostavljenosti, zajete v listinjenju, po njegovi najboljši vednosti niso obremenjene ali v kakšnem drugačnem stanju, ki bi lahko škodovalo izvršljivosti prave prodaje, odstopa ali prenosa, ki ima enake pravne učinke.

7.   Osnovne izpostavljenosti, ki se prenesejo s prodajalca na SSPE ali jih prodajalec odstopi SSPE, izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji. Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila in jamstva, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev. Prenos izpostavljenosti na SSPE po zaključku posla mora izpolnjevati merila primernosti, ki se uporabljajo za začetne osnovne izpostavljenosti.

8.   Listinjenje ima podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev. Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in po potrebi izdajateljev jamstev.

Osnovne izpostavljenosti imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.

9.   Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo nobenih pozicij v listinjenju.

10.   Osnovne izpostavljenosti se odobrijo med običajnim poslovanjem originatorja ali prvotnega kreditodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki so najmanj enako strogi kot tisti, ki jih je originator ali prvotni kreditodajalec uporabil ob odobritvi podobnih izpostavljenosti, ki niso listinjene. Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za izdajo komercialnih zapisov, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za izdajo komercialnih zapisov.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali odstavkov 1 do 4, točke (a) odstavka 5 in odstavka 6 člena 18 Direktive 2014/17/EU ali, kadar je to ustrezno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

11.   Osnovne izpostavljenosti se takoj po izbiri brez nepotrebnega odlašanja prenesejo na SSPE in v času izbire ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)

bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi z njegovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če: (i) prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE; (ii) so v informacijah, ki so jih zagotovili originator, sponzor in SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)	je bil ob izdaji listinjenja, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu; ali

(c)	njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.

12.   V času prenosa izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen v primeru obnavljajočih se listinjenj na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite.

13.   Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti strukturirana tako, da bi bila pretežno odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. Ta določba ne preprečuje, da bi se taka sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

Za poravnavo obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju, katerih osnovne izpostavljenosti so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti varovana z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, se ne šteje, da je odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane navedene osnovne izpostavljenosti.

14.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 21

Zahteve glede standardiziranosti

1.   Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.

2.   Obrestno in valutno tveganje iz listinjenja se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred obrestnim ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

3.   Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz listinjenja se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

4.   Kadar je bilo izdano obvestilo o izvršbi ali zahtevek o takojšnjem plačilu:

(a)

SSPE ne smejo zadrževati nobenih denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(b)	se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo pozicij v listinjenju;

(c)	odplačilo obveznosti iz naslova pozicij v listinjenju ne sme biti izvedena v obratnem vrstnem redu glede na njihovo nadrejenost in

(d)	ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.

5.   V poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, se uporabljajo sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Takšni sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti pod vnaprej določeni prag.

6.   V dokumentaciji posla so zajete ustrezne določbe predčasnega odplačila oziroma, če je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, sprožilci prekinitve obdobja obnovitve, med njimi vsaj:

(a)	poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)	pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi z originatorjem ali serviserjem;

(c)	vrednost osnovnih izpostavljenosti, ki jih ima SSPE, pade pod vnaprej določen prag (dogodek predčasnega odplačila); in

(d)	nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki dosegajo vnaprej določeno kreditno kakovost (sprožilec prekinitve obdobja obnovitve).

7.   V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)	pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(b)	postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti s strani serviserja ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja, kot je pogodbena določba, ki omogoča nadomestitev serviserja v takšnih primerih; in

(c)	določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih, ponudnikov likvidnosti in banke, pri kateri je odprt račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in, če je to ustrezno, drugih določenih dogodkov.

8.   Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

9.   V dokumentaciji posla so jasno in dosledno navedene opredelitve, pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačili dolžnikov, prestrukturiranjem dolga, odpisom dolga, dopuščanjem neplačevanja, moratorijem na odplačevanje, izgubami, prerazvrstitvami, izterjavami in drugimi ukrepi za izboljšanje uspešnosti sredstev. V dokumentaciji posla so jasno določeni vrstni red plačil, dogodki, zaradi katerih se spremeni ta vrstni red plačil, in obveznost poročanja o takih dogodkih. Vsako spremembo vrstnega reda plačil, ki bistveno negativno vpliva na odplačilo obveznosti pozicije v listinjenju, se nemudoma sporoči investitorjem.

10.   Dokumentacija posla mora vključevati jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev, glasovalne pravice so jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Člen 22

Zahteve glede preglednosti

1.   Originator in sponzor potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen dasta na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Ti podatki zajemajo obdobje vsaj petih let.

2.   Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred izdajo vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz listinjenja, s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so razkriti podatki v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi točni.

3.   Originator ali sponzor pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na razpolago model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, sponzorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in SSPE, ter po oblikovanju cen takšen model investitorjem da na razpolago redno, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

4.   V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator, sponzor in SSPE objavijo razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takšnimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup avtomobilov ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).

5.   Originator in sponzor sta odgovorna za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) do (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

ODDELEK 2

Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ABCP

Člen 23

Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ABCP

1.   Posel ABCP šteje za STS, kadar izpolnjuje zahteve na ravni poslov iz člena 24.

2.   Program ABCP šteje za STS, kadar izpolnjuje zahteve iz člena 26 in sponzor programa ABCP izpolnjuje zahteve iz člena 25.

Za namene tega oddelka „prodajalec“ pomeni „originatorja“ ali „prvotnega kreditodajalca“.

3.   Do 18. oktobra 2018 EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 24 in 26 te uredbe.

Člen 24

Zahteve na ravni poslov

1.   SSPE pridobi lastništvo osnovnih izpostavljenosti s pravo prodajo, odstopom ali prenosom, ki ima enake pravne učinke, na način, ki je izvršljiv proti prodajalcu ali kateri koli tretji osebi. Za prenos lastništva na SSPE ne veljajo stroge določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca.

2.   Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:

(a)	določbe, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi tega, da je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca;

(b)	določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.

3.   Za namene odstavka 1 določbe o vračilu sredstev v nacionalnem pravu na področju insolventnosti, ki likvidacijskemu upravitelju ali sodišču dovoljujejo razveljavitev prodaje osnovnih izpostavljenosti v primeru goljufivih prenosov, nepoštenih predsodkov do upnikov ali prenosov, katerih namen je neprimerno dajanje prednosti določenim upnikom pred drugimi, ne pomenijo strogih določb o vračilu sredstev.

4.   Kadar prodajalec ni prvotni kreditodajalec, prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke osnovnih izpostavljenosti prodajalcu, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3, ne glede na to, ali je bila navedena prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, neposredna ali opravljena prek enega ali več vmesnih korakov.

5.   Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:

(a)	resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;

(b)	insolventnost prodajalca in

(c)	kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, vključno z neplačilom prodajalca.

6.   Prodajalec predloži zagotovila in jamstva, da osnovne izpostavljenosti, zajete v listinjenju, po njegovi najboljši vednosti niso obremenjene ali v kakšnem drugačnem stanju, ki bi lahko škodovalo izvršljivosti prave prodaje, odstopa ali prenosa, ki ima enake pravne učinke.

7.   Osnovne izpostavljenosti, ki se prenesejo s prodajalca na SSPE ali jih prodajalec odstopi SSPE, izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji. Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila in jamstva, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev. Prenos izpostavljenosti na SSPE po zaključku posla mora izpolnjevati merila primernosti, ki se uporabljajo za začetne osnovne izpostavljenosti.

8.   Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo kakršnih koli pozicij v listinjenju.

9.   Osnovne izpostavljenosti se takoj po izbiri brez nepotrebnega odlašanja prenesejo na SSPE in v času izbire ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)

bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi z njegovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če: (i) prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE, in (ii) so v informacijah, ki jih je zagotovil originator, sponzor in subjekt SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)	je bil ob izdaji listinjenja, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu; ali

(c)	njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.

10.   V času prenosa izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen v primeru obnavljajočih se listinjenj na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite.

11.   Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti strukturirana tako, da bi bila pretežno odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. To ne preprečuje, da bi se taka sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

Za poravnavo obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju, katerih osnovne izpostavljenosti so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti varovana z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, se ne šteje, da je odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane navedene osnovne izpostavljenosti.

12.   Obrestno in valutno tveganje iz listinjenja se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za varovanje pred obrestnim tveganjem ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

13.   V dokumentaciji posla so jasno in dosledno navedene opredelitve, pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačili dolžnikov, prestrukturiranjem dolga, odpisom dolga, dopuščanjem neplačevanja, moratorijem na odplačevanje, izgubami, prerazvrstitvami, izterjavami in drugimi ukrepi za izboljšanje uspešnosti sredstev. V dokumentaciji posla so jasno določeni vrstni red plačil, dogodki, zaradi katerih se spremeni ta vrstni red plačil, in obveznost poročanja o takih dogodkih. Vsaka sprememba vrstnega reda plačil, ki bistveno negativno vpliva na odplačilo obveznosti pozicije v listinjenju, se nemudoma sporoči investitorjem.

14.   Originator in sponzor potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen dasta na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Če sponzor nima dostopa do takih podatkov, pridobi od prodajalca dostop do statičnih ali dinamičnih podatkov in podatkov o pretekli uspešnostih, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za izpostavljenosti, ki so bistveno podobne tistim, ki so predmet listinjenja. Ti podatki zajemajo obdobje, ki ni krajše od petih let, razen za podatkih o denarnih terjatvah do kupcev in drugih kratkoročnih denarnih terjatvah, ko preteklo obdobje ni krajše od treh let.

15.   Posli ABCP imajo podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati značilnosti, povezane z denarnimi tokovi različnih vrst sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila.

Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev. Preostali tehtani povprečni čas trajanja skupine osnovnih izpostavljenosti ni daljši od enega leta, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od treh let.

Z odstopanjem od drugega pododstavka imajo skupine kreditov za nakup avtomobila, zakup avtomobilov in posli zakupa opreme preostali tehtani povprečni čas trajanja, ki ni daljši od treh let in pol, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od šestih let.

Osnovne izpostavljenosti ne vključujejo kreditov, zavarovanih s stanovanjskimi hipotekami ali hipotekami na poslovne nepremičnine, ali v celoti zajamčenih stanovanjskih kreditov iz točke (e) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov z opredeljenimi tokovi plačil za najemnino, glavnico, obresti ali v zvezi s katero koli drugo pravico do prejema dohodka iz premoženja, ki upravičuje taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.

16.   Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz posla ABCP se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente. Plačila obresti z referenčno obrestno mero na podlagi obveznosti iz posla ABCP lahko temeljijo na obrestnih merah, ki odražajo stroške financiranja programa ABCP.

17.   Po neplačilu prodajalca ali če mu je izdan zahtevek o takojšnjem plačilu:

(a)

SSPE ne smejo zadrževati denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(b)	se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje, ki imajo pozicije v listinjenju, prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo posamezne pozicije v listinjenju; in

(c)	ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.

18.   Osnovne izpostavljenosti se odobrijo med običajnim poslovanjem prodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki so najmanj enako strogi kot tisti, ki jih prodajalec porabi ob odobritvi podobnih izpostavljenosti, ki niso olistinjene. Sponzorju in drugim stranem, ki so neposredno izpostavljene poslu ABCP, se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za izdajo komercialnih zapisov, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za izdajo komercialnih zapisov. Prodajalec mora imeti strokovno znanje na področju odobritve izpostavljenosti, podobnih tistim, ki se listinijo.

19.   Kadar je posel ABCP obnavljajoče se listinjenje, vsebuje dokumentacija posla sprožilce za prenehanje obdobja obnovitve, med drugim vsaj naslednje:

(a)	poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag; in

(b)	pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi s prodajalcem ali serviserjem;

20.   V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)	pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(b)	postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neplačevanje ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;

(c)	določbe, ki zagotavljajo nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih opredeljenih dogodkov, kadar je to ustrezno;

(d)	kako sponzor izpolnjuje zahteve iz člena 25(3).

21.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 15 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke tehničnih regulativnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 25

Sponzor programa ABCP

1.   Sponzor programa ABCP je kreditna institucija, za katero velja nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

2.   Sponzor programa ABCP je ponudnik okvirnih likvidnostnih kreditov in podpira vse pozicije v listinjenju na ravni programa ABCP s pokrivanjem vseh likvidnostnih in kreditnih tveganj ter vseh morebitnih pomembnih tveganj zmanjšanja vrednosti olistinjenih izpostavljenosti, pa tudi vse druge stroške na ravni posla in programa, če je to potrebno za zagotovitev investitorju celotnega plačila kakršnega koli zneska na podlagi ABCP s takšno podporo. Sponzor razkrije opis podpore, ki jo na ravni poslov zagotovi investitorjem, vključno z opisom zagotovljenih okvirnih likvidnostnih kreditov.

3.   Preden lahko kreditna institucija sponzorira program STS ABCP, svojemu pristojnemu organu dokaže, da njena vloga v skladu z odstavkom 2 ne ogroža njene solventnosti in likvidnosti niti v izredno stresnih razmerah na trgu.

Zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka šteje za izpolnjeno, kadar pristojni organ na podlagi pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97(3) Direktive 2013/36/EU ugotovi, da ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih izvaja navedena kreditna institucija, ter njen kapital in likvidnost zagotavljajo dobro upravljanje in kritje tveganj, s katerimi se sooča.

4.   Sponzor opravi lasten skrbni pregled ter preveri skladnost z zahtevami iz člena 5(1) in (3) te uredbe, kot je ustrezno. Prepriča se tudi, da ima prodajalec vzpostavljene zmožnosti servisiranja in procese izterjave, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (h) do (p) člena 265(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali enakovredne zahteve v tretjih državah.

5.   Prodajalec na ravni posla ali sponzor na ravni programa ABCP izpolnjuje zahteve po zadržanju tveganja iz člena 6.

6.   Sponzor je odgovoren za skladnost na ravni programa ABCP s členom 7 in za to, da potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen na njihovo zahtevo da na razpolago:

(a)	združene informacije, zahtevane v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1); in

(b)	informacije, zahtevane v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka člena 7(1), vsaj v obliki osnutka ali začetne različice.

7.   Če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja okvirnega likvidnostnega kredita pred iztekom njegove veljavnosti, se okvirni likvidnostni kredit izčrpa, zapadli vrednostni papirji pa poplačajo.

Člen 26

Zahteve na ravni programa

1.   Vsi posli ABCP v okviru programa ABCP morajo izpolnjevati zahteve iz člena 24(1) do (8) in (12) do (20).

Največ 5 % celotnega zneska osnovnih izpostavljenosti poslov ABCP, ki se financirajo iz programa ABCP, lahko začasno ni skladnih z zahtevami iz člena 24(9), (10) in (11), ne da bi to vplivalo na status STS programa ABCP.

Za namene drugega pododstavka tega odstavka je vzorec osnovnih izpostavljenosti redno predmet zunanjega preverjanja skladnosti s strani ustrezne in neodvisne osebe.

2.   Preostali ponderirani povprečni čas trajanja osnovnih izpostavljenosti programa ABCP ne sme biti daljši od dveh let.

3.   Sponzor v skladu s členom 25(2) v celoti podpira program ABCP.

4.   Program ABCP ne vsebuje nikakršnega relistinjenja, kreditna izboljšava pa ne vzpostavlja druge ravni tranširanja na ravni programa.

5.   Vrednostni papirji, izdani v okviru programa ABCP, ne vsebujejo nakupnih opcij, možnosti podaljšanja ali drugih določb, ki vplivajo na njihovo končno zapadlost, kadar take opcije ali možnosti po svoji presoji lahko uveljavi prodajalec, sponzor ali SSPE.

6.   Obrestno in valutno tveganje na ravni programa ABCP se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred obrestnim tveganjem ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

7.   Dokumentacija v zvezi s programom ABCP jasno opredeljuje:

(a)	odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi obveznostmi, če obstajajo, do investitorjev;

(b)	pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, ki ima strokovno znanje na področju postopka odobritve kredita, skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(c)	postopke in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;

(d)	določbe za nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun na ravni programa ABCP, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih specifičnih dogodkov, kadar okvirni likvidnostni kredit ne krije takšnih dogodkov;

(e)	da se ob določenih dogodkih, neizpolnjevanju obveznosti ali insolventnosti sponzorja zagotovijo popravni ukrepi, kot je to ustrezno, za zavarovanje obveznosti financiranja ali zamenjavo ponudnika okvirnega likvidnostnega kredita; in

(f)	da se okvirni likvidnostni kredit izčrpa in se zapadli vrednostni papirji poplačajo v primeru, če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja okvirnega likvidnostnega kredita pred njegovim iztekom.

8.   Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter ima dobro dokumentirane politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

ODDELEK 3

Uradno obvestilo o STS

Člen 27

Zahteve za uradno obvestilo o STS

1.   Originatorji in sponzorji s predlogo iz odstavka 7 tega člena skupaj uradno obvestijo ESMA, kadar listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22 ali členov 23 do 26 (v nadaljnjem besedilu: „uradno obvestilo o STS“). V primeru programa ABCP je za uradno obvestilo o navedenem programu in, v okviru tega programa, poslih ABCP, skladnih s členom 24, odgovoren samo sponzor.

Uradno obvestilo o STS vključuje pojasnilo originatorja in sponzorja o tem, kako je bila zagotovljena skladnost s posameznimi merili za STS, določenimi v členih 20 do 22 ali členih 24 do 26.

ESMA uradno obvestilo o STS objavi na svojem uradnem spletnem mestu na podlagi odstavka 5. Originatorji in sponzorji listinjenja obvestijo svoje pristojne organe o uradnem obvestilu o STS ter med seboj izberejo subjekt, ki je prva kontaktna točka za investitorje in pristojne organe.

2.   Originator, sponzor ali SSPE lahko uporabi storitev tretje osebe, pooblaščene v skladu s členom 28, da preveri, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22 ali členi 23 do 26. Uporaba takšne storitve pa v nobenem primeru ne vpliva na odgovornost originatorja, sponzorja ali SSPE glede njihovih pravnih obveznosti na podlagi te uredbe. Uporaba takšne storitve ne vpliva na obveznosti, ki veljajo za institucionalne investitorje, kakor je določeno v členu 5.

Kadar originator, sponzor ali SSPE uporablja storitev tretje osebe, pooblaščene v skladu s členom 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22 ali členi 23 do 26, uradno obvestilo o STS vključuje izjavo, da je skladnost z merili za STS potrdila navedena pooblaščena tretja oseba. Uradno obvestilo vključuje ime pooblaščene tretje osebe, njen sedež ter naziv pristojnega organa, ki jo je pooblastil.

3.   Kadar originator ali prvotni kreditodajalec ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, s sedežem v Uniji, je treba uradnemu obvestilu v skladu z odstavkom 1 tega člena priložiti naslednja dokumenta:

(a)

potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca, da njegov postopek za odobritev kreditov temelji na zanesljivih in jasno opredeljenih merilih ter jasno vzpostavljenih postopkih za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje kreditov ter da ima originator ali prvotni kreditodajalec vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo takšnih postopkov v skladu s členom 9 te uredbe; in

(b)	potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca o tem, ali je postopek za odobritev kreditov iz točke (a) pod nadzorom.

4.   Originator in sponzor nemudoma uradno obvesti ESMA in obvesti svoj pristojni organ, ko listinjenje ne izpolnjuje več zahtev iz členov 19 do 22 ali členov 23 do 26.

5.   ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vodi seznam vseh listinjenj, glede katerih so ga originatorji in sponzorji uradno obvestili, da izpolnjujejo zahteve iz členov 19 do 22 ali členov 23 do 26. ESMA vsako tako uradno sporočeno listinjenje nemudoma doda na ta seznam in posodobi seznam, kadar se na podlagi odločitve pristojnih organov ali uradnega obvestila s strani originatorja ali sponzorja listinjenja ne štejejo več za STS. Kadar pristojni organ naloži upravne sankcije v skladu s členom 32, o tem nemudoma uradno obvesti ESMA. ESMA na seznamu nemudoma navede, da je pristojni organ naložil upravne sankcije v zvezi z zadevnim listinjenjem.

6.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in v njih navede informacije, ki jih morajo originator, sponzor in SSPE zagotoviti, da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za vzpostavitev predlog, ki se uporabijo za predložitev informacij iz odstavka 6.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 28

Preverjanje skladnosti z merili za STS s sodelovanjem tretje osebe

1.   Pristojni organ pooblasti tretjo osebo iz člena 27(2) za ocenjevanje skladnosti listinjenj z merili za STS, določenimi v členih 19 do 22 ali členih 23 do 26. Pristojni organ dovoljenje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	tretja oseba originatorjem, sponzorjem ali SSPE, vključenim v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, zaračuna le nediskriminatorne in na stroških temelječe pristojbine, brez diferenciranih pristojbin, ki jih pogojujejo ali so povezane z rezultati njene ocene;

(b)	tretja oseba ni niti regulirana oseba, kakor je opredeljena v točki (4) člena 2 Direktive 2002/87/ES, niti bonitetna agencija, kakor je opredeljena v točki (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009, in izvajanje drugih dejavnosti tretje osebe ne ogroža neodvisnosti ali neoporečnosti njene ocene;

(c)	tretja oseba originatorju, sponzorju ali SSPE, vključenemu v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, ne zagotavlja svetovanja, revizije ali enakovrednih storitev v kakršni koli obliki;

(d)	člani vodstvenega organa tretje osebe imajo poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje, ki zadostujejo za nalogo tretje osebe, ter dober sloves in integriteto;

(e)	v vodstvenem organu tretje osebe sodeluje vsaj ena tretjina neodvisnih direktorjev, a ne manj kot dva;

(f)

tretja oseba sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila, da na preverjanje skladnosti s STS ne vplivajo obstoječa ali morebitno nasprotje interesov ali poslovni odnos, ki vključuje tretjo osebo, njene deležnike ali člane, vodje, zaposlene ali druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo tretji osebi ali jih ta nadzoruje. V ta namen vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira učinkovit sistem notranjega nadzora, s katerim ureja izvajanje politik in postopkov za ugotavljanje in preprečevanje morebitnih nasprotij interesov. Ugotovljena morebitna ali obstoječa nasprotja interesov je treba nemudoma odpraviti ali jih zmanjšati in razkriti. Tretja oseba vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira ustrezne postopke in procese za zagotavljanje neodvisnosti ocene skladnosti s STS. Te politike in postopke redno spremlja in pregleduje, da bi ocenila njihovo učinkovitost in potrebo po njihovi posodobitvi; in

(g)	tretja oseba lahko dokaže, da ima vzpostavljene ustrezne operativne zaščitne ukrepe in notranje postopke, na podlagi katerih lahko izvaja oceno skladnosti s STS.

Pristojni organ dovoljenje odvzame, kadar meni, da tretja oseba v bistvenih elementih ne izpolnjuje pogojev iz prvega pododstavka.

2.   Tretja oseba, pooblaščena v skladu z odstavkom 1, svoj pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti o vseh bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu z navedenim odstavkom, ali vseh drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno pristojnega organa.

3.   Pristojni organ lahko tretji osebi iz odstavka 1 zaračuna na stroških temelječe pristojbine za pokritje nujnih izdatkov, povezanih z oceno zahtevkov za dovoljenje in z naknadnim spremljanjem skladnosti s pogoji, določenimi v odstavku 1.

4.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih navede informacije, ki jih je treba zagotoviti pristojnim organom ob predložitvi vloge tretje osebe za dovoljenje v skladu z odstavkom 1.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 5

NADZOR

Člen 29

Imenovanje pristojnih organov

1.   Skladnost z obveznostmi, določenimi v členu 5 te uredbe, nadzorujejo naslednji pristojni organi v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo na podlagi ustreznih pravnih aktov:

(a)	za zavarovalnice in pozavarovalnice pristojni organ, imenovan v skladu s točko (10) člena 13 Direktive 2009/138/ES;

(b)	za upravitelje alternativnih investicijskih skladov pristojni organ, imenovan v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU;

(c)	za KNPVP in družbe za upravljanje KNPVP pristojni organ, imenovan v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(d)	za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojni organ, imenovan v skladu s točko (g) člena 6 Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(e)	za kreditne institucije ali investicijska podjetja pristojni organ, imenovan v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.

2.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor sponzorjev v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti sponzorjev, ki so določene v členih 6, 7, 8 in 9 te uredbe.

3.   Kadar so originatorji, prvotni kreditodajalci in SSPE nadzorovani subjekti v skladu z direktivami 2003/41/ES, 2009/138/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU in 2013/36/EU ter Uredbo (EU) št. 1024/2013, ustrezni pristojni organi, imenovani v skladu z navedenimi akti, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti iz členov 6, 7, 8 in 9 te uredbe.

4.   Za originatorje, prvotne kreditodajalce in SSPE s sedežem v Uniji, ki niso zajeti v zakonodajnih aktih Unije iz odstavka 3, države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za nadzor izpolnjevanje obveznosti iz členov 6, 7, 8 in 9. Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom do 1. januarja 2019. Ta obveznost se ne uporablja za tiste subjekte, ki zgolj prodajajo izpostavljenosti v okviru programa ABCP ali kakšnega drugega posla ali sheme listinjenja in dejavno ne odobrijo izpostavljenosti z glavnim namenom njihovega rednega listinjenja.

5.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za nadzor skladnosti originatorjev, sponzorjev in SSPE s členi 18 do 27 ter skladnosti tretjih oseb s členom 28. Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom do 18. januarja 2019.

6.   Odstavek 5 tega člena se ne uporablja za tiste subjekte, ki zgolj prodajajo izpostavljenosti v okviru programa ABCP ali kakšnega drugega posla ali sheme listinjenja in dejavno ne odobrijo izpostavljenosti z glavnim namenom njihovega rednega listinjenja. V takšnem primeru originator ali sponzor preveri, ali navedeni subjekti izpolnjujejo zadevne obveznosti, določene v členih 18 do 27.

7.   ESMA zagotovi dosledno uporabo in uveljavljanje obveznosti iz členov 18 do 27 te uredbe v skladu z nalogami in pooblastili, določenimi v Uredbi (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja trg listinjenja v Uniji v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (34) ter po potrebi uporabi svoja pooblastila za začasno poseganje v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 600/2014.

8.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi in ažurira seznam pristojnih organov iz tega člena.

Člen 30

Pooblastila pristojnih organov

1.   Vsaka država članica zagotovi, da ima pristojni organ, imenovan v skladu s členom 29(1) do (5), vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila, potrebna za opravljanje njegovih nalog v skladu s to uredbo.

2.   Pristojni organ redno pregleduje ureditve, procese in mehanizme, ki jih izvajajo originatorji, sponzorji, SSPE in prvotni kreditodajalci, da bodo skladni s to uredbo.

Pregled iz prvega pododstavka vključuje:

(a)	procese in mehanizme za pravilno merjenje in trajno zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža, zbiranje in pravočasno razkritje vseh informacij, ki se dajo na razpolago v skladu s členom 7, ter merila za odobritev kreditov v skladu s členom 9;

(b)	za listinjenja STS, ki niso listinjenja v okviru programa ABCP, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členom 20(7) do (12), členom 21(7) in členom 22; in

(c)	za listinjenja STS, ki so listinjenja v okviru programa ABCP, procese in mehanizme, s katerimi se v zvezi s posli ABCP zagotavlja skladnost s členom 24, v zvezi s programi ABCP pa skladnost s členom 26(7) in (8).

3.   Pristojni organi zahtevajo, da se tveganja zaradi poslov listinjenja, vključno s tveganjem izgube dobrega imena, ovrednotijo in obravnavajo z ustreznimi politikami in postopki originatorjev, sponzorjev, SSPE in prvotnih kreditodajalcev.

4.   Pristojni organ v okviru bonitetnega nadzora na področju listinjenja po potrebi spremlja posebne učinke, ki jih ima sodelovanje na trgu listinjenja na stabilnost finančne institucije, ki deluje kot prvotni kreditodajalec, originator, sponzor ali investitor, pri tem pa brez poseganja v strožje sektorsko urejanje upošteva:

(a)	obseg kapitalskega blažilnika;

(b)	obseg likvidnostnih blažilnikov; in

(c)	likvidnostno tveganje za investitorje zaradi neusklajene zapadlosti med financiranjem in naložbami.

V primerih, kadar pristojni organ ugotovi pomembno tveganje za finančno stabilnost finančne institucije ali celotnega finančnega sistema, ne glede na svoje obveznosti v skladu s členom 36 sprejme ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, svoje ugotovitve pa sporoči imenovanemu organu, pristojnemu za makrobonitetne instrumente v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in ESRB.

5.   Pristojni organ spremlja morebitno izogibanje obveznostim iz člena 6(2) in zagotovi, da se sankcije uporabljajo v skladu s členoma 32 in 33.

Člen 31

Makrobonitetni nadzor trga listinjenja

1.   ESRB je v okviru svojih pooblastil odgovoren za makrobonitetni nadzor trga listinjenja v Uniji.

2.   ESRB stalno spremlja razvoj na trgih listinjenja, da bi prispeval k preprečevanju ali zmanjšanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja v okviru finančnega sistema, in ob upoštevanju makroekonomskega razvoja, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Da bi izpostavil tveganja za finančno stabilnost, ESRB v sodelovanju z EBA objavi poročilo o posledicah trga listinjenja za finančno stabilnost, kadar meni, da je to potrebno, ali vsaj vsaka tri leta. Če so opažena pomembna tveganja, ESRB zagotovi opozorila in po potrebi izda priporočila za popravne ukrepe kot odziv na ta tveganja v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010, vključno z informacijami o ustreznosti spreminjanja ravni zadržanja tveganja, ali za sprejetje drugih makrobonitetnih ukrepov; priporočila so naslovljena na Komisijo, ESA in države članice. Komisija, ESA in države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 sporočijo ESRB, Evropskemu parlamentu in Svetu ukrepe, sprejete v odziv na priporočila, ter zagotovijo ustrezno utemeljitev morebitnega neukrepanja v treh mesecih od datuma posredovanja priporočil naslovnikom.

Člen 32

Upravne sankcije in popravni ukrepi

1.   Brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 34, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah, v primeru malomarnosti ali namerne kršitve, in popravnih ukrepih, ki se uporabljajo vsaj v primerih, kadar:

(a)	originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil zahtev iz člena 6;

(b)	originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 7;

(c)	originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil meril iz člena 9;

(d)	originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 18;

(e)	listinjenje šteje za STS ter originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ni izpolnil zahtev iz členov 19 do 22 ali členov 23 do 26;

(f)	originator ali sponzor pošlje zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 27(1);

(g)	originator ali sponzor ni izpolnil zahtev iz člena 27(4); ali

(h)	tretja oseba, pooblaščena v skladu s členom 28, ni poslala uradnega obvestila o bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s členom 28(1), ali kakršnih koli drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno njenega pristojnega organa.

Države članice poleg tega zagotovijo učinkovito izvajanje upravnih sankcij in/ali popravnih ukrepov.

Navedene sankcije in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje sankcije in ukrepe:

(a)	javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 37 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)	odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z določenim ravnanjem in naj tega ravnanja več ne ponovi;

(c)	začasno prepoved kateremu koli članu vodstvenega organa originatorja, sponzorja ali SSPE ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, da v teh družbah opravlja vodstvene funkcije;

(d)	v primeru kršitve iz točke (e) ali (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasno prepoved originatorju in sponzorju, da v skladu s členom 27(1) pošlje uradno obvestilo o tem, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22 ali členov 23 do 26;

(e)	če gre za fizično osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018;

(f)

če gre za pravno osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018 ali do 10 % skupnega letnega neto prometa pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (35) pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se za zadevni skupni čisti prihodek šteje skupni čisti prihodek ali ustrezna oblika prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja;

(g)	najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi, kadar je slednjo mogoče opredeliti, čeprav presega najvišja zneska iz točk (e) in (f);

(h)	v primeru kršitve iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasni odvzem dovoljenja iz člena 28 tretji osebi, pooblaščeni za preverjanje skladnosti listinjenja s členi 19 do 22 ali členi 23 do 26.

3.   Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, članom organa upravljanja in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, naložijo upravne sankcije in popravne ukrepe, določene v odstavku 2.

4.   Države članice zagotovijo, da je kakršna koli odločitev o naložitvi upravnih sankcij ali popravnih ukrepov, določenih v odstavku 2, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

Člen 33

Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov

1.   Pristojni organi izvajajo pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov iz člena 32 v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom, kot je to ustrezno:

(a)	neposredno;

(b)	v sodelovanju z drugimi organi;

(c)	v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe;

(d)	z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.   Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne sankcije ali popravnega ukrepa, naloženega na podlagi člena 32, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti ter vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)	pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)	stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)	finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;

(d)	pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;

(e)	izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče določiti;

(f)	raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da ta oseba izroči pridobljeni dobiček ali preprečeno izgubo;

(g)	prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 34

Kazenske sankcije

1.   Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile predpisov o upravnih sankcijah ali popravnih ukrepih za kršitve, za katere se v njihovem nacionalnem pravu uporabljajo kazenske sankcije.

2.   Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitve iz člena 32(1), zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah iz člena 32(1), in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter ESMA, EBA in EIOPA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti glede sodelovanja za namene te uredbe.

Člen 35

Dolžnosti uradnega obveščanja

Države članice Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA do 18. januarja 2019 uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.

Člen 36

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESA

1.   Pristojni organi iz člena 29 ter ESMA, EBA in EIOPA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s členi 30 do 34.

2.   Pristojni organi tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvoj in spodbujanje najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru morebitnih nesoglasij.

3.   V okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov se ustanovi poseben odbor za listinjenja, v okviru katerega pristojni organi tesno sodelujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s členi 30 do 34.

4.   Kadar pristojni organ ugotovi, da je bila kršena ena ali več zahtev na podlagi členov 6 do 27, ali ima razlog za takšno domnevo, o svojih ugotovitvah dovolj podrobno obvesti pristojni organ subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum takšne kršitve. Zadevni pristojni organi tesno sodelujejo pri usklajevanju svojega nadzora, da bi zagotovili doslednost odločitev.

5.   Kadar se kršitev iz odstavka 4 tega člena nanaša zlasti na napačno ali zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 27(1), pristojni organ, ki to kršitev ugotovi, o svojih ugotovitvah brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ subjekta, ki je bil v skladu s členom 27(1) imenovan za prvo kontaktno točko. Pristojni organ subjekta, ki je bil v skladu s členom 27(1) imenovan za prvo kontaktno točko, zatem obvesti ESMA, EBA in EIOPA ter upošteva postopek iz odstavka 6 tega člena.

6.   Pristojni organ subjekta, za katerega obstaja sum kršitve, v 15 delovnih dneh po prejetju informacij iz odstavka 4 sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljene kršitve in o tem uradno obvesti druge vpletene pristojne organe, zlasti pristojne organe pri originatorju, sponzorju in SSPE ter pristojne organe pri imetniku pozicije v listinjenju, kadar je ta znan. Če se pristojni organ ne strinja z drugim pristojnim organom v zvezi s postopkom ali vsebino njegovega ukrepanja ali neukrepanja, o svojem nestrinjanju brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti vse druge vpletene pristojne organe. Če navedenega nesoglasja ni mogoče rešiti v treh mesecih od dneva, ko so uradno obveščeni vsi vpleteni pristojni organi, se zadeva predloži ESMA v skladu s členom 19 in, kadar je to ustrezno, členom 20 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Rok za spravo iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 je en mesec.

Kadar zadevni pristojni organi v spravnem obdobju iz prvega pododstavka ne sklenejo dogovora, ESMA v enem mesecu sprejme odločitev iz člena 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. V postopku iz tega člena se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27 te uredbe, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 te uredbe in ostane na tem seznamu.

Kadar se zadevni pristojni organi strinjajo, da se kršitev nanaša na neskladnost s členom 18 v dobri veri, lahko odločijo, da originatorju, sponzorju in SSPE odobrijo obdobje do treh mesecev za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko pristojni organ obvesti originatorja, sponzorja in SSPE o kršitvi. V tem obdobju se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 in ostane na tem seznamu.

Kadar eden ali več vpletenih pristojnih organov meni, da kršitev ni ustrezno odpravljena v obdobju, določenem v tretjem pododstavku, se uporabi prvi pododstavek.

7.   ESMA tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe opravi medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o izvajanju meril, določenih v členih 19 do 26 te uredbe.

8.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo splošna obveznost sodelovanja, informacije, ki se izmenjajo na podlagi odstavka 1, ter obveznosti uradnega obveščanja v skladu z odstavkoma 4 in 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 37

Objava upravnih sankcij

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsaj vsako odločitev o naložitvi upravne sankcije zaradi kršitve členov 6, 7, 9 ali 27(1), zoper katero pritožba ni mogoča, potem ko je o njej uradno obveščen naslovnik sankcije.

2.   Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter naloženih sankcijah.

3.   Kadar je v primeru pravnih oseb objava identitete ali v primeru fizičnih oseb objava identitete in osebnih podatkov po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po njegovem mnenju ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali kadar bi objava, kolikor je to mogoče ugotoviti, vpleteni osebi povzročila nesorazmerno škodo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)	odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati,

(b)	odločitev o naložitvi upravne sankcije objavijo anonimno, v skladu z nacionalnim pravom; ali

(c)

sploh ne objavijo odločitve o naložitvi upravne sankcije, če možnosti, določene v točkah (a) in (b), štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili: (i) da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena; ali (ii) da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

4.   V primeru odločitve, da se sankcija objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Kadar pristojni organ objavi odločitev o naložitvi upravne sankcije, zoper katero je mogoča pritožba pred ustreznimi sodnimi organi, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu poleg tega nemudoma dodajo te informacije in vse poznejše informacije o izidu takšne pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi odločitev o naložitvi upravne sankcije.

5.   Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu pristojnega organa, in sicer toliko časa, kolikor je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

6.   Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh naloženih upravnih sankcijah, tudi, kadar je to ustrezno, o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb.

7.   ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah, o katerih je obveščen. Do te zbirke podatkov imajo dostop le ESMA, EBA, EIOPA in pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo pristojni organi v skladu z odstavkom 6.

POGLAVJE 6

SPREMEMBE

Člen 38

Sprememba Direktive 2009/65/ES

Člen 50a Direktive 2009/65/ES se nadomesti z naslednjim:

Člen 39

Sprememba Direktive 2009/138/ES

Direktiva 2009/138/ES se spremeni:

(1)

v členu 135 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim: „2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a te direktive za dopolnitev te direktive, v katerih opredeli podrobnosti okoliščin, v katerih se lahko uvedejo sorazmerne dodatne kapitalske zahteve, če so kršene zahteve iz člena 5 ali 6 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), brez poseganja v člen 101(3) te direktive. 3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2 tega člena EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo metodologije za izračun v njem navedenih sorazmernih dodatnih kapitalskih zahtev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010. (*2)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;"

(2)	člen 308b(11) se črta.

Člen 40

Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009

Uredba (ES) št. 1060/2009 se spremeni:

(1)

v uvodnih izjavah 22, 34, 40 in 41, v členu 8(4), členu 8c, členu 10(3) in členu 39(4), v petem odstavku točke 2 oddelka A Priloge I, v točki 5 oddelka B Priloge I ter v naslovu, točki 1 in točki 2 dela II oddelka D Priloge I, v točkah 8, 24 in 45 dela I Priloge III in v točki 8 dela III Priloge III se besedna zveza „strukturirani finančni instrument“ v ustreznem številu in sklonu nadomesti z besedno zvezo „instrument listinjenja“ v ustreznem številu in sklonu;

(2)	kar zadeva slovensko različico, zajeto v točki 1;

(3)	v členu 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „V tej uredbi so določene tudi obveznosti izdajateljev in povezanih tretjih oseb, ustanovljenih v Uniji, glede instrumentov listinjenja.“;

(4)	v členu 3(1) se točka (l) nadomesti z naslednjim: „(l) ‚instrument listinjenja‘ pomeni finančni instrument ali drugo sredstvo, ki je rezultat posla ali sheme listinjenja iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2017/2402[uredba o listinjenju]“;

(5)	člen 8b se črta;

(6)	v točki (b) člena 4(3), točki (b) drugega pododstavka člena 5(6) in členu 25a se črta sklicevanje na člen 8b.

Člen 41

Sprememba Direktive 2011/61/EU

Člen 17 Direktive 2011/61/EU se nadomesti z naslednjim:

Člen 42

Sprememba Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)	v členu 2 se dodata naslednji točki: „(30) ,krita obveznica‘ pomeni obveznico, ki izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013; (31) ,subjekt krite obveznice‘ pomeni izdajatelja ali kritno premoženje krite obveznice.“;

(2)

v členu 4 se dodata naslednja odstavka: „5.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem, v smislu Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (*4), pod pogojem, da: (a) v primeru subjektov s posebnim namenom pri listinjenju subjekt s posebnim namenom pri listinjenju izdaja izključno listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju]; (b) se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabljajo samo za zavarovanje obrestnih ali valutnih neusklajenosti v okviru kritih obveznic ali listinjenja; in (c) dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti kritih obveznic ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi s kritimi obveznicami ali listinjenjem. 6.   Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena in ob upoštevanju potrebe po preprečitvi regulativne arbitraže, evropski nadzorni organi pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila za določitev, kateri dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotne stranke v smislu odstavka 5. Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb(EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010. (*4)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;"

(3)

v členu 11 se odstavek 15 nadomesti z naslednjim: „15.   Za zagotovitev enotne uporabe tega člena evropski nadzorni organi pripravijo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo: (a) postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto zavarovanja in ločevanja, ki se zahtevajo za zagotavljanje skladnosti z odstavkom 3; (b) postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjeme iz odstavkov 6 do 10; (c) veljavna merila iz odstavkov 5 do 10, vključno zlasti z določitvijo, kaj se šteje za dejansko ali pravno oviro za takojšen prenos lastnih sredstev in odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami. Raven in vrsta zahtevanega zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem v smislu te uredbe ter ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(5) te uredbe in zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju], se določita ob upoštevanju vseh morebitnih ovir pri izmenjavi zavarovanja v zvezi z obstoječimi dogovori o zavarovanju v okviru kritih obveznic ali listinjenja. Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018. Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.“.

Člen 43

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani 1. januarja 2019 ali pozneje, ob upoštevanju odstavkov 7 in 8.

2.   V zvezi z listinjenji, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, lahko originatorji, sponzorji in SSPE oznako „STS“ ali „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na ta izraza, uporabljajo samo, kadar so izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.

3.   Listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, razen pozicij v listinjenju v zvezi s poslom ABCP ali programom ABCP, štejejo za „STS“, če:

(a)	so ob izdaji teh vrednostnih papirjev izpolnjevala zahteve iz člena 20(1) do (5), (7) do (9) in (11) do (13) ter člena 21(1) in (3); ter

(b)	ob datumu uradnega obvestila v skladu s členom 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 20(6) in (10), člena 21(2) in (4) do (10) ter člena 22(1) do (5).

4.   Za namene točke (b) odstavka 3 velja naslednje:

(a)	besedilo „pred izdajo“ v členu 22(2) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(b)	besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ v členu 22(3) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(c)

v členu 22(5): (i) besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“; (ii) besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“; (iii) zahteva iz četrtega stavka se ne uporablja; (iv) sklicevanja na skladnost s členom 7 se razlagajo kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).

5.   Kar zadeva listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani 1. januarja 2011 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2019, in listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2011, pri katerih so bile nove osnovne izpostavljenosti dodane ali zamenjane po 31. decembru 2014, se zahteve glede skrbnega pregleda iz Uredbe (EU) št. 575/2013, Delegirane uredbe (EU) 2015/35 oziroma Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013, še naprej uporabljajo v različici, ki se je uporabljala 31. decembra 2018.

6.   Kar zadeva listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, kreditne institucije ali investicijska podjetja, kot so opredeljeni v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zavarovalnice, kot so opredeljene v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, pozavarovalnice, kot so opredeljene v točki (4) člena 13 Direktive 2009/138/ES, in upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kot so opredeljeni v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, še naprej uporabljajo člen 405 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter poglavja I, II in III ter člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014, člena 254 in 255 Delegirane uredbe (EU) 2015/35 oziroma člen 51 Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013, in sicer v različici, ki se je uporabljala 31. decembra 2018.

7.   Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 6(7) te uredbe, originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalec za namen izpolnjevanja obveznosti iz člena 6 te uredbe za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani 1. januarja 2019 ali pozneje, uporabljajo poglavja I, II in III ter člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014.

8.   Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 7(3) te uredbe, originatorji, sponzorji in SSPE za namen izpolnjevanja obveznosti iz točk (a) in (e) prvega pododstavka člena 7(1) te uredbe informacije, navedene v prilogah I do VIII k Delegirani uredbi (EU) 2015/3, dajo na razpolago v skladu s členom 7(2) te uredbe.

9.   Za namene tega člena se v primeru listinjenj, ki ne vključujejo izdaje vrednostnih papirjev, vsa sklicevanja na „listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani“ razumejo kot „listinjenja, katerih začetne pozicije listinjenja so ustvarjene“, pod pogojem, da se ta uredba uporablja za vsa listinjenja, ki ustvarjajo nove pozicije listinjenja 1. januarja 2019 ali po tem datumu.

Člen 44

Poročila

Skupni odbor evropskih nadzornih organov do 1. januarja 2021, nato pa vsaka tri leta, objavi poročilo o:

(a)	izvajanju zahtev za STS, kakor je določeno v členih 18 do 27;

(b)	oceni ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi glede morebitnih novonastalih pomembnih tveganj in ranljivosti ter ravnanja udeležencev na trgu, z namenom nadaljnje standardizacije dokumentacije o listinjenju;

(c)	delovanju zahtev glede skrbnega pregleda iz člena 5 in zahtev glede preglednosti iz člena 7 ter ravni preglednosti trga listinjenja v Uniji, tudi o tem, ali zahteve glede preglednosti iz člena 7 pristojnim organom omogočajo zadosten pregled nad trgom za izpolnitev svojih nalog;

(d)	zahtevah iz člena 6, vključno z njihovim izpolnjevanjem s strani udeležencev na trgu in načini zadržanja tveganja v skladu s členom 6(3).

Člen 45

Sintetična listinjenja

1.   EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA do 2. julija 2019 objavi poročilo o izvedljivosti posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na sintetično listinjenje bilanc stanja.

2.   Komisija na podlagi poročila EBA iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 2. januarja 2020 predloži poročilo o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na sintetično listinjenje bilanc stanja, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 46

Pregled

Komisija do 1. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o delovanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

V tem poročilu se upoštevajo zlasti ugotovitve iz poročil iz člena 44 in oceni:

(a)	učinke te uredbe, vključno z uvedbo oznake za listinjenje STS, na delovanje trga listinjenja v Uniji, prispevek listinjenja k realnemu gospodarstvu, zlasti v zvezi z dostopom do kreditov za MSP ter naložbami, ter medsebojna povezanost finančnih institucij in stabilnosti finančnega sektorja;

(b)

razlike pri uporabi postopkov iz člena 6(3) na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s točko (e)(iii) prvega pododstavka člena 7(1). Če je iz ugotovitev razvidno morebitno povečanje bonitetnih tveganj, do katerega bi prišlo zaradi uporabe postopkov iz točk (a), (b), (c) in (e) člena 6(3), je treba določiti primerne odškodnine;

(c)	ali se je od začetka uporabe te uredbe nesorazmerno povečalo število transakcij iz tretjega pododstavka člena 7(2) in ali udeleženci na trgu strukturirajo posle na način, da bi obšli obveznost iz člena 7, v skladu s katero morajo dati informacije na razpolago prek repozitorijev listinjenj;

(d)	ali je treba razširiti zahteve po razkritju na podlagi člena 7, tako da bi zajemale posle iz tretjega pododstavka člena 7(2) in pozicije investitorjev;

(e)	ali bi bilo mogoče na področju listinjenj STS za originatorje, sponzorje in SSPE iz tretjih držav uvesti režim enakovrednosti, pri čemer bi upoštevali mednarodni razvoj na področju listinjenja, zlasti pobude za enostavna, pregledna in primerljiva listinjenja;

(f)	izvajanje zahtev iz člena 22(4) in ali jih je treba razširiti na listinjenje, kadar osnovne izpostavljenosti niso stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, z namenom vključevanja razkritij v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

(g)

ustreznost ureditve za preverjanje skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, kakor je določena v členih 27 in 28, ter ali sistem izdajanja dovoljenj za tretje osebe iz člena 28 spodbuja zadostno konkurenco med tretjimi osebami in ali je treba uvesti spremembe v nadzorni okvir za zagotovitev finančne stabilnosti; ter

(h)

potrebo po dopolnitvi okvira za listinjenje, določenega v tej uredbi, z vzpostavitvijo sistema bank z omejenimi licencami, ki opravljajo funkcije SSPE ter imajo izključno pravico do nakupa izpostavljenosti od originatorjev in prodaje terjatev, podprte s kupljenimi izpostavljenostmi do investitorjev.

Člen 47

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. januarja 2018.

3.   Prenos pooblastila iz člena 16(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 48

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019.

---

(1)  UL C 219, 17.6.2016, str. 2.

(2)  UL C 82, 3.3.2016, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. novembra 2017.

(4)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(5)  Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(6)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(10)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(11)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

(12)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(13)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(14)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(15)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(17)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(18)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(19)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 625/2014 z dne 13. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve za institucije v vlogah investitorja, sponzorja, prvotnega kreditodajalca in originatorja v zvezi z izpostavljenostmi prenesenemu kreditnemu tveganju (UL L 174, 13.6.2014, str. 16).

(20)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(21)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).

(22)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/3 z dne 30. septembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev o razkritju za strukturirane finančne instrumente (UL L 2, 6.1.2015, str. 57).

(23)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(24)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(25)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(26)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(27)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(28)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(29)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(30)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(31)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(32)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(33)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

(34)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(35)  Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

---