Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023BP1972

    Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2023/1972 z dne 10. maja 2023 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo za proračunsko leto 2021

    UL L 242, 29.9.2023, p. 570–575 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2023/1972/oj

    29.9.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 242/570


    RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2023/1972

    z dne 10. maja 2023

    s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo za proračunsko leto 2021

    EVROPSKI PARLAMENT,

    ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo za proračunsko leto 2021,

    ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0089/2023),

    A.

    ker je bilo Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljevanju: Skupno podjetje) ustanovljeno oktobra 2018 za obdobje do 31. decembra 2026 (1) in je postalo samostojno septembra 2020;

    B.

    ker je Svet julija 2021 sprejel novo ustanovno uredbo, s katero je podaljšal življenjsko dobo skupnega podjetja v sklopu večletnega finančnega okvira 2021–2027, in sicer za obdobje do 31. decembra 2033 (2), z nalogo, da v Uniji razvije, uvede, razširi in ohrani ekosistem združene, varne in hiperpovezane infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva ter storitvene in podatkovne infrastrukture, podpre razvoj in uvedbo v povpraševanje usmerjenih in uporabniško naravnanih inovativnih in konkurenčnih superračunalniških sistemov na podlagi dobavne verige, ki bodo zagotovili sestavne dele, tehnologije in znanje, s katerimi se bo omejilo tveganje motenj, ter razvoj širokega nabora aplikacij, optimiziranih za te sisteme, prav tako pa naj razširi uporabo te superračunalniške infrastrukture na veliko javnih in zasebnih uporabnikov ter podpre dvojni prehod in razvoj ključnih znanj in spretnosti za evropsko znanost in industrijo;

    C.

    ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, sodelujoče države (3) in dva zasebna partnerja, ki ju zastopata Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo in združenje Big Data Value Association; ker je upravni odbor skupnega podjetja konec leta 2021 sprejel prošnjo za članstvo tretjega zasebnega partnerja, konzorcija European Quantum Industry Consortium;

    D.

    ker najvišji finančni prispevek Unije za skupno podjetje (vključno z odobritvami EGP) v skladu z Uredbo (EU) 2021/1173 znaša do 3,081 milijarde EUR, vključno z 92 milijoni EUR za upravne stroške, če je prispevek sodelujočih držav enak temu znesku ali večji od njega;

    Splošno

    1.

    pozdravlja dejstvo, da je v poročilu Računskega sodišča ugotovljeno, da zaključni račun skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021, v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2021 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in spremembe čistih sredstev za končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije; poudarja, da so transakcije, povezane z letnim zaključnim računom, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne;

    2.

    kljub temu ugotavlja, da je Računsko sodišče tveganje za zanesljivost letnih računovodskih izkazov ocenilo kot srednje, ker postopki za pripoznavanje in upravljanje sredstev še niso bili vzpostavljeni in ker je treba izpolniti zahteve za poročanje in dvojno potrjevanje stvarnih prispevkov članov;

    3.

    je seznanjen, da bo skupno podjetje za podporo pridobitvi, uvedbi, nadgradnji in delovanju infrastrukture za superračunalnike in kvantne računalnike prejelo dodatna sredstva v višini približno 2 milijard EUR iz programa Digitalna Evropa in 200 milijonov EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope;

    4.

    priznava, da program Obzorje Evropa 2020 za skupno podjetje določa ambiciozne cilje, ki jih bo moč doseči le, če bodo zasnovane in izvedene učinkovite rešitve za odpravo pomanjkljivosti v sistemih notranje kontrole in pripravo na prihodnje izzive, ki izhajajo iz večjih pristojnosti, na primer na področju upravljanja človeških virov in načrtovanja; v zvezi s tem poudarja, da zelo zapleteni in obremenjujoči izračuni in zahteve glede poročanja predstavljajo veliko tveganje napak, zato poziva, naj se preučijo možnosti poenostavitev, kjer je to mogoče in združljivo z obstoječim pravnim okvirom;

    5.

    je seznanjen, da je bilo leto 2021 prvo polno leto delovanja skupnega podjetja, odkar je postalo samostojno septembra 2020;

    6.

    ugotavlja, da skupna podjetja nimajo usklajene opredelitve upravnih stroškov, ki bi bila podlaga za izračun finančnih prispevkov njihovih članov in pogoj za to, da bi bilo te stroške mogoče primerjati; ob upoštevanju tega poziva, naj se za vsa skupna podjetja oblikujejo skupne smernice, da bi sprejeli usklajen pristop za razvrstitev nekaterih kategorij odhodkov za upravne stroške, kot so odhodki za posvetovanja, študije, analize, vrednotenja in tehnično pomoč;

    Proračunsko upravljanje in finančno poslovodenje

    7.

    ugotavlja, da je proračun za leto 2021 v novih odobritvah plačil znašal 207,5 milijona EUR (v primerjavi s 181,5 milijona EUR leta 2020), v novih odobritvah za prevzem obveznosti pa 722,4 milijona EUR (v primerjavi s 509,1 milijona EUR leta 2020); ugotavlja, da je razpoložljivi proračun za plačila znašal 348,2 milijona EUR (v primerjavi s 181,5 milijona EUR leta 2020), razpoložljivi proračun, za katerega so bile prevzete obveznosti, pa 753,4 milijona EUR (v primerjavi s 509,1 milijona EUR leta 2020); je seznanjen, da razpoložljivi proračun vključuje neporabljene odobritve proračunskih sredstev iz prejšnjih let, ki jih je skupno podjetje ponovno vneslo v proračun za tekoče leto, namenske prihodke in prerazporeditve v naslednje proračunsko leto;

    8.

    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče tveganje za upravljanje proračuna za skupno podjetje opredelilo kot srednje zaradi slabosti, ugotovljenih pri načrtovanju in spremljanju proračuna, ter zapletenosti in večletne narave njegovih pogodb in ukrepov v zvezi z nepovratnimi sredstvi; poziva skupno podjetje, naj to vprašanje obravnava v prihodnjih proračunskih in nadzornih postopkih;

    9.

    ugotavlja, da je skupno podjetje ob koncu leta 2021 že namenilo 180 milijonov EUR za 50-odstotno sofinanciranje nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje 2020, kar je minimalni cilj iz Uredbe (EU) 2018/1488, in da sodelujoče države financirajo preostalih 50 % skupnih stroškov projekta, zasebni člani pa prispevajo znesek, ki presega najvišje upravičene stroške ukrepov, za katere se dodelijo nepovratna sredstva; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so do zadevnega datuma zasebni člani poročali o stvarnih prispevkih v višini samo 4,2 milijona EUR. je seznanjen, da Računsko sodišče meni, da obstaja veliko tveganje, da ciljna vrednost glede prispevkov zasebnih članov v višini 420 milijonov EUR, kot je zahtevano na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, do konca izvajanja projekta, ki se financira z nepovratnimi sredstvi, ne bo dosežena;

    10.

    ugotavlja, da mora v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2021/1173 skupno podjetje izvesti projekte v vrednosti 7 milijard EUR, od katerih bo treba z učinkom finančnega vzvoda od sodelujočih držav pridobiti 3,1 milijarde EUR, od zasebnih članov pa 900 milijonov EUR denarnih ali stvarnih prispevkov; poudarja, da je to znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom, v okviru katerega je moralo skupno podjetje izvesti projekte v višini približno 1,4 milijarde EUR, zato se je tveganje, da skupno podjetje ne bo doseglo ciljev za prispevke drugih članov v skladu z Uredbo (EU) 2021/1173, znatno povečalo;

    11.

    ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja operativnih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v okviru proračuna skupnega podjetja, ki je bil za leto 2021 na voljo za operativne projekte, 2 % oziroma 47 %; ugotavlja, da je zelo nizka stopnja izvrševanja za odobritve za prevzem obveznosti v veliki meri posledica tega, da je začelo skupno podjetje v večletnem finančnem okviru 2021–2027 delovati šele julija 2021, ter tega, da so Komisija in sodelujoče države decembra 2021 v skupno podjetje prerazporedile sredstva v višini 700 milijonov EUR; je seznanjen, da so k nizki stopnji izvrševanja prispevale tudi zamude gostiteljskih subjektov in težave z dobavo ključnih komponent zaradi svetovne pandemije pri gradnji stavb (podatkovnih centrov), ki so potrebne za gostovanje in upravljanje že pridobljenih superračunalnikov;

    12.

    je seznanjen, da je bila nizka stopnja izvrševanja operativnih odobritev plačil predvsem posledica zamude pri začetku izvajanja nekaterih novih infrastrukturnih projektov, zaradi katere je prišlo do zamude pri plačilih predhodnega financiranja, načrtovanih za leto 2021, in nepričakovanega dodatnega časa, ki je bil potreben za predhodne kontrole končnih rezultatov v zvezi s prvimi vmesnimi plačili nepovratnih sredstev za projekte programa Obzorje 2020;

    13.

    ugotavlja, kar zadeva upravne odobritve za prevzem obveznosti in plačila, da skupno podjetje pri načrtovanju upravnega proračuna za leto 2021 ni dovolj upoštevalo prerazporeditve znatnih zneskov neporabljenih odobritev plačil iz prejšnjih let; poleg tega ugotavlja, da prerazporejene proračunske odobritve iz prejšnjih let niso bile porabljene pred novimi odobritvami za tekoče leto;

    14.

    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da skupno podjetje še vedno nima zanesljivih postopkov za preverjanje in potrjevanje stvarnih prispevkov, o katerih poročajo njegovi zasebni člani in sodelujoče države, ter da je edino skupno podjetje, ki nima strateškega izvedbenega načrta za doseganje prispevkov drugih članov; poziva skupno podjetje, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o ukrepih, sprejetih za odpravo pomanjkanja tega načrta; poudarja, da bi moralo skupno podjetje izvajati zanesljive postopke za dvojno potrjevanje stvarnih prispevkov ter strateški izvedbeni načrt (časovni načrt) z realističnimi mejniki in letnimi ciljnimi vrednostmi glede prispevkov sodelujočih držav in zasebnih članov na ravni programa. ugotavlja tudi, da je skupno podjetje potrdilo ukrepe, ki jih je predlagalo Računsko sodišče, in da se je zavezalo, da bo to zadevo pravočasno obravnavalo;

    15.

    ugotavlja, da sta v večletnem finančnem okviru 2021–2027 glavni vir financiranja skupnih podjetij še naprej programa Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, iz katerih so bila za sofinanciranje njihovih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti dodeljena sredstva v skupnem znesku 15,1 milijarde EU, ter da skupna podjetja izvršujejo 11,6 milijarde EUR, kar je približno 12 % skupnega proračuna programa Obzorje Evropa v višini 95,5 milijarde EUR; po drugi strani pozdravlja dejstvo, da bosta skupno podjetje in prihodnje Skupno podjetje za čipe (4) izvajala obsežne projekte za krepitev zmogljivosti, uvajanje in naložbe, povezane s strategijo za enotni evropski digitalni trg v okviru programa za digitalno Evropo, ter da bosta skupno podjetje in prihodnje Skupno podjetje za čipe za izvajanje teh dejavnosti prejela 3,4 milijarde EUR sredstev Unije iz programa Digitalna Evropa, kar je 39 % skupnih sredstev programa v višini 8,6 milijarde EUR;

    16.

    na podlagi poročila sodišča ugotavlja, da mora skupno podjetje v skladu z uredbama (EU) 2021/695 (5) in (EU) 2021/1173 uvesti nov postopek centraliziranega upravljanja, t. i. sistem centralnega upravljanja finančnih prispevkov, za upravljanje finančnih prispevkov sodelujočih držav;

    17.

    ugotavlja, da se lahko v okviru načrtovanega sistema centralnega upravljanja finančnih prispevkov vsaka sodelujoča država odloči, da bo skupnemu podjetju plačala finančne prispevke na ravni projekta za upravičence, ki imajo v tej državi sedež, in da ima med tem postopkom tudi vsaka sodelujoča država pravico veta na vsa vprašanja v zvezi z uporabo lastnih nacionalnih finančnih prispevkov, ki jih je skupnemu podjetju izplačala za vložnike s sedežem na njenem ozemlju, v skladu s finančnimi pravili in pravili konkurence Unije, kar sodelujoči državi omogoča, da se na podlagi nacionalnih strateških prednostnih nalog odloči, ali bo podprla nacionalnega upravičenca izbranega in odobrenega raziskovalnega in inovacijskega projekta; po drugi strani je seznanjen, da bo moralo skupno podjetje izvršiti plačila sofinanciranja za vse sodelujoče države, ki so se ga odločile pooblastiti za izvrševanje plačil njihovih finančnih prispevkov; ugotavlja, da bo moralo skupno podjetje upravljati in nadzirati dva različna procesa v zvezi s podpornimi upravnimi sporazumi s sodelujočimi državami; ugotavlja, da mora nacionalni organ za financiranje vsake sodelujoče države s skupnim podjetjem podpisati sporazum, v skladu s katerim skupno podjetje pooblasti za plačilo nacionalnih prispevkov ali usklajuje nacionalne sporazume o prenosu sredstev za plačila upravičencem in poročanje o prispevkih; ugotavlja, da bi bilo treba v skladu s časovnico skupnega podjetja sporazume podpisati, preden je to podpisalo svoje prve vzorčne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev za razpise, objavljene v večletnem finančnem okviru 2021–2027; poziva skupno podjetje, naj preuči poenostavitve za ta obremenjujoči postopek in organ za podelitev razrešnice obvesti o možnih rešitvah;

    18.

    je na podlagi ugotovitev Računskega sodišča seznanjen, da Komisija ni ocenila potreb po dodatnih virih za izvajanje načrtovanega sistema centralnega upravljanja finančnih prispevkov, poleg tega pa te potrebe niso bile vključene v prvotne ocene kadrovskih virov skupnega podjetja za izvajanje njegovega novega programa na področju raziskav in inovacij; je seznanjen, da lahko to pomanjkanje načrtovanja pri uvedbi tega sistema skupaj s stanjem na področju človeških virov ter pomanjkanjem orodij in podpore IT negativno vpliva na izvajanje programov skupnega podjetja in dosego prispevkov drugih članov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je treba sistem upravljati ročno, za to pa bo potrebnih zelo veliko človeških virov; zahteva, da se organ za podelitev razrešnice obvesti o stanju izvajanja tega novega centraliziranega sistema;

    Javna naročila in uslužbenci

    19.

    poudarja, da je Računsko sodišče tveganje za pogodbene odhodke in postopke javnih naročil za skupno podjetje ocenilo kot srednje zaradi zapletenih postopkov javnih naročil za pogodbe visoke vrednosti;

    20.

    je seznanjen, da je skupno podjetje konec leta 2021 zaposlovalo 15 statutarnih in 3 začasne uslužbence, ki pomagajo skupini za finance in komuniciranje; poleg tega ugotavlja, da je bilo zaposlovanje začasno ustavljeno in bo leta 2022 nadomeščeno z zaposlitvijo programskega uradnika, saj je bilo z Uredbo (EU) 2021/1173 ukinjeno dodeljevanje delovnih mest napotenega nacionalnega strokovnjaka;

    21.

    obžaluje, da so glavni pomisleki, ki jih je izrazilo Računsko sodišče, povezani z dejstvom, da ima skupno podjetje premalo osebja in da se je zaradi pomanjkanja statutarnih uslužbencev povečalo število začasnih uslužbencev, kar lahko privede do pomanjkljivosti v finančnem, proračunskem in kadrovskem upravljanju ter lahko pomeni tveganja v smislu kontinuitete dejavnosti, ohranitve ključnih kompetenc in pomanjkanja zadostnih notranjih kontrol, to pa lahko negativno vpliva na doseganje ciljev skupnega podjetja; pozdravlja dejstvo, da lahko skupno podjetje na podlagi Uredbe (EU) 2021/1173 sprejme ukrepe za odpravo te težave in je začelo postopek zaposlovanja, pri čemer je prednostno obravnavalo ključna delovna mesta, povezana s bistvenimi funkcijami skupnega podjetja in zmanjševanjem tveganja, kot so položaji notranjih revizorjev;

    22.

    ugotavlja, da bo moralo skupno podjetje v skladu z Uredbo (EU) 2021/1173 izvršiti več kot 7 milijard EUR sredstev, zato mora zaposliti dodatnih 39 uslužbencev, da bo do konca leta 2023 doseglo načrtovano raven 54 statutarnih uslužbencev (6); je seznanjen, da je zaradi zamude pri sprejetju Uredbe (EU) 2021/1173 skupno podjetje potrebne postopke zaposlovanja za sedem zelo pomembnih delovnih mest začelo izvajati šele proti koncu leta 2021 in v omenjenem letu ni moglo povečati števila svojih uslužbencev;

    23.

    ugotavlja, da so glede na ugotovitve Računskega sodišča o negotovem kadrovskem položaju v skupnem podjetju v letu 2021 potrebna večja prizadevanja na področju človeških virov na splošno, Komisija pa mora bolje načrtovati vire, da bi izboljšali načrtovanje človeških virov in zlasti postopek zaposlovanja, preprečili primere dolgoročnih nezasedenih delovnih mest, velike fluktuacije zaposlenih, velikega števila zunanjih sodelavcev, odvisnosti od strokovnega znanja majhnega števila zaposlenih, prevelike delovne obremenitve ter posledično odsotnosti in neučinkovitosti zaposlenih, namesto tega pa ponudili privlačne in socialno pravične pogoje zaposlovanja, ki podpirajo doseganje ciljev skupnega podjetja;

    24.

    na podlagi letnega poročila o dejavnostih za leto 2021 ugotavlja, da je bilo od skupno 45 strokovnjakov, ki so sodelovali pri ocenah in pregledih projektov, 47 % žensk in 53 % moških; pozdravlja te podatke in spodbuja skupno podjetje, naj še izboljša uravnoteženo zastopanost spolov med svojimi zaposlenimi;

    25.

    je seznanjen, da skupno podjetje sodeluje z Generalnim direktoratom Komisije za proračun, da bi pojasnilo stanje v zvezi s pokojninskimi prispevki svojih uslužbencev, v skladu s priporočili Računskega sodišča iz konca leta 2021; poziva skupno podjetje, naj ne čaka na končni izračun neporavnanih prispevkov, temveč naj to obveznost upošteva pri načrtovanju prihodnjega proračuna, na primer z ustreznim obračunom pokojninskih prispevkov, Komisijo pa poziva, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo prihodnosti preprečila podobne težave;

    Uspešnost

    26.

    je seznanjen, da so bili ukrepi na področju raziskav in inovacij v letu 2021 osredotočeni predvsem na dokončanje razpisov in ukrepov, začetih v letih 2019 in 2020 (starejši projekti);

    27.

    pozdravlja dejstvo, da je leta 2021 sporazume s skupnim podjetjem podpisalo trinajst konzorcijev in da se je sodelovanje začelo aprila 2021; ugotavlja, da projekti zajemajo tri teme razpisa „Za tehnologije in aplikacije v izjemnem obsegu“ in da porabijo več kot 70 % predvidenih sredstev, ki so na voljo v okviru strategije Obzorje Evropa 2020;

    28.

    poudarja, da se bodo različni konzorciji ukvarjali z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, ki bodo Evropi pomagale, da postane globalno konkurenčna na področju superračunalništva, in da bo deset od teh projektov obravnavalo temo EuroHPC-01-2019 „Računalniške tehnologije in tehnologije, ki temeljijo na podatkih, v izjemnem obsegu“ in da bosta še dva projekta, MICROCARD in REGALE, osredotočena na temo EuroHPC-02-2019 „Visokozmogljivo računalništvo ter na podatke osredotočena okolja in aplikacijske platforme“;

    29.

    poleg tega ugotavlja, da se bo projekt exaFOAM osredotočil na temo EuroHPC-03-2019 „Industrijske kode programske opreme za računalništvo v izjemnem obsegu“, da je skupno podjetje objavilo razpis, ki zajema razpis „Usposabljanje in izobraževanje o visokozmogljivem računalništvu“ za zasnovo in izvedbo evropskega magistrskega programa na področju visokozmogljivostnega računalništva, pri čemer je bil razpis je objavljen v začetku leta, oktobra pa je skupno podjetje napovedalo, da se bo projekt nadaljeval pod vodstvom Univerze v Luxembourgu in v sodelovanju s sedmimi drugimi evropskimi univerzami; je prepričan, da bo ta pobuda olajšala izobraževanje in poklicni razvoj ljudi z velikim potencialom, ki so ključni za uspeh skupnega podjetja;

    30.

    ugotavlja, da je skupno podjetje leta 2021 pripravilo drugo fazo projekta evropske pobude za procesorje, ki je temelj evropske pobude za strateško avtonomijo na področju visokozmogljivostnega računalništva, tehnologij čipov in infrastrukture, ki se je začela leta 2022, in se opirala na dosežke iz prve faze;

    Notranja kontrola

    31.

    pozdravlja dejstvo, da je skupno podjetje leta 2020 pripravilo akcijski načrt za izvajanje preostalih ukrepov iz 17 načel notranje kontrole iz okvira notranje kontrole Komisije v letu 2021 ter da zaradi pomanjkanja ključnih upravnih uslužbencev (kot sta vodja financ in uprave ter vodja službe za notranjo revizijo) še ni odobrilo več pomembnih ukrepov notranje kontrole v rokih iz akcijskega načrta za leto 2021;

    32.

    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je skupno podjetje kljub tveganjem zaradi povečanega proračuna izvedlo le poenostavljeno letno oceno tveganja; poleg tega ugotavlja, da do konca leta 2021 še ni v celoti pripravilo strategije za kontrole in spremljanje niti načrta neprekinjenega poslovanja in varnosti IT; poudarja, da so te zamude povečale tveganje v zvezi z notranjim nadzorom skupnega podjetja za leto 2021;

    33.

    pozdravlja, da so v letu 2022 vsa skupna podjetja začela izvajati ukrepe za zmanjšanje stopnje napake v skladu z ukrepom, ki ga je predlagalo Računsko sodišče in ki vključuje preučitev možnosti uporabe poenostavljenih oblik stroškov, kot so stroški na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, s čimer se cilja predvsem na vrste upravičencev, pri katerih pogosteje prihaja do napak, na primer mala in srednja podjetja ter nove upravičence;

    Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter strategija za boj proti goljufijam

    34.

    pozdravlja dejstvo, da je skupno podjetje razvilo celovit sklop pravil in postopkov za svoje osebje, da ima jasen okvir za delo in da so ta pravila učinkovita v celotni strukturi upravljanja skupnega podjetja ter da so vzpostavljeni postopki v zvezi z nasprotjem interesov za člane upravnega in svetovalnega organa;

    35.

    poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili izvedeni specifični ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov strokovnjakov, odgovornih za ocenjevanje vlog za nepovratna sredstva ter pregled projektov in razpisov;

    36.

    poudarja, da je skupno podjetje sprejelo in začelo izvajati skupno strategijo za boj proti goljufijam na področju raziskav ter da za področja odhodkov, ki niso nepovratna sredstva, smiselno in po analogiji uporablja strategijo za boj proti goljufijam, ki jo je odobril Generalni direktorat Komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo.

    (1)  Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1).

    (2)  Uredba Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488 (UL L 256, 19.7.2021, str. 3)

    (3)  Države članice in pridružene države, ki so se odločile postati članice skupnega podjetja: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Severna Makedonija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Turčija.

    (4)  Komisija je februarja 2022 predlagala spremembo in preimenovanje Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije v Skupno podjetje za čipe. Skupno podjetje za čipe naj bi imelo dodatne pristojnosti za izvajanje dejavnosti gradnje zmogljivosti v okviru pobude Čipi za Evropo v večletnem finančnem okviru 2021–2027. V zvezi s tem bo Skupno podjetje za čipe s proračunom iz programa Digitalna Evropa spodbujalo razvoj inovativnih polprevodniških tehnologij naslednje generacije in krepilo evropsko zmogljivost za proizvodnjo čipov.

    (5)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

    (6)  COM(2020) 569 z dne 19.9.2020.


    Top