(1)

Svet ECB je 22. junija 2022 odločil, da spremeni okvir programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, da bi referenčno vrednost v okviru tega programa „nagnil“ v korist izdajateljev z boljšo podnebno uspešnostjo. V tej zvezi je Svet ECB pojasnil, da „nagibanje“ pomeni, da se bo v Eurosistemovi bilanci stanja delež vrednostnih papirjev, ki so jih izdala podjetja z boljšo podnebno uspešnostjo, povečal v primerjavi z deležem podjetij s slabšo podnebno uspešnostjo. Poleg tega je Svet ECB odločil, da za obveznice izdajateljev s slabšo podnebno uspešnostjo določi omejitve zapadlosti. Podnebno uspešnost izdajateljev bi bilo treba meriti glede na njihove emisije toplogrednih plinov, raven ambicioznosti njihovih ciljev glede zmanjšanja emisij ogljika in razkritja, povezana s podnebjem. Ocenjevanje podnebne uspešnosti in izračunavanje faktorjev nagibanja bi moralo potekati po metodologiji, ki jo odobri Svet ECB.

(2)

To sledi pregledu strategije denarne politike, ki ga je opravil Svet ECB, in spremljajočemu akcijskemu načrtu, povezanim s podnebjem, ki sta bila objavljena 8. julija 2021 (1). V tej zvezi je Svet ECB potrdil, da je obravnavanje podnebnih sprememb svetovni izziv in prednostna naloga politike v Evropski uniji, ter poudaril, da podnebne spremembe in prehod na bolj trajnostno gospodarstvo učinkujejo na obete za stabilnost cen, saj vplivajo na različne makroekonomske kazalnike in na transmisijo denarne politike. Fizična tveganja in tveganja prehoda, povezana s podnebnimi spremembami, lahko vplivajo na vrednost in profil tveganosti sredstev v bilanci stanja Eurosistema. To velja zlasti za nakupe vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, saj so finančna tveganja, povezana s podnebjem, za bilanco stanja Eurosistema pri dokončnih nakupih večja kot pri poslih posojanja. Ukrepi so zato potrebni, da bi lahko Eurosistem čim bolj učinkovito upravljal finančna tveganja, povezana s podnebjem, ki jim je izpostavljen pri izvajanju denarne politike, v skladu s svojim poglavitnim ciljem, da ohranja stabilnosti cen. Sprejetje ukrepov Eurosistema za omejitev tveganja finančnih izgub je del opredelitve in izvajanja denarne politike, ki se izraža tudi v členu 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), v skladu s katerim lahko Eurosistem sklepa kreditne posle na podlagi ustreznega zavarovanja posojil.

(3)

V skladu s členoma 127(1) in 282(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se izražata v členu 2 Statuta ESCB, Eurosistem podpira splošne ekonomske politike v Uniji, če to ni v nasprotju s ciljem stabilnosti cen, z namenom prispevati k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Med temi cilji sta tudi visoka raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050 v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz Pariškega sporazuma (3). Ker evropska podnebna pravila vplivajo na vse možne vidike ekonomske politike v Uniji, so del splošnih ekonomskih politik v Uniji, ki jih mora ECB podpirati. Glede na navedeno bo Svet ECB pri prilagajanju svojih instrumentov denarne politike v primeru, da sta dve sestavi niza instrumentov enako ugodni in ne škodujeta stabilnosti cen, izbral sestavo, ki najbolje podpira splošne ekonomske politike v Uniji. Namen vključitve vidikov podnebnih sprememb v referenčno vrednost dodelitve je, da se zmanjša finančno tveganje, povezano s podnebjem, za bilanco stanja Eurosistema, in sicer z zmanjšanjem ogljične intenzivnosti Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Ukrep je zasnovan tako, da ima nevtralen učinek na naravnanost denarne politike glede splošnih pogojev financiranja. Ker je ta ukrep enako ugoden in ne škoduje stabilnosti cen, se z njegovo uvedbo podpirajo tudi splošne ekonomske politike v Uniji.

(4)

Z vključitvijo vidikov podnebnih sprememb v referenčno vrednost dodelitve in z uvedbo omejitev zapadlosti za obveznice izdajateljev s slabšo podnebno uspešnostjo se tudi dodatno podpira sorazmernost programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, saj se s tem zmanjšuje pričakovano dolgoročno tveganje, povezano s podnebjem, ki se mu Eurosistem izpostavlja z nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, ter zagotavlja, da ta program ne preseže meja potrebnega za doseganje njegovega cilja. Poleg tega je tudi metodologija za nagibanje referenčne vrednosti v programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja zasnovana tako, da je sorazmerna. Upošteva tri objektivne kategorije meril, ki so neposredno povezana z emisijami ter tako s finančnim tveganjem, povezanim s podnebjem, in podnebno nevtralnostjo: izdajateljeve pretekle emisije ogljika; v prihodnost usmerjena podnebna merila, npr. ali imajo izdajatelji ambiciozne in verodostojne cilje za razogljičenje, kar se oceni po ustreznih metodah; ter kakovost in celovitost razkritij izdajateljev v zvezi s podnebjem in preverjanje teh razkritij s strani tretjih oseb. Poleg tega se pri zasnovi metodologije za točkovanje podnebne uspešnosti kot usmeritev upoštevajo določbe Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se nanašajo na zahteve glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. Metodologija za točkovanje podnebne uspešnosti se bo tudi pregledovala in po potrebi posodabljala, da bo upoštevala vse večjo razpoložljivost podnebnih podatkov in modelov ter zadevni razvoj na regulativnem področju in povečane zmožnosti ocenjevanja tveganj, na primer s pomočjo podnebnih stresnih testov bilance stanja Eurosistema.

(5)

Poleg tega Eurosistem pri vključitvi vidikov podnebnih sprememb v referenčno vrednost dodelitve upošteva finančna tveganja, povezana s podnebjem, razvoj na regulativnem in pravnem področju ter trenutno razpoložljivost in kakovost podatkov, hkrati pa ohranja širok obseg programov nakupov v skladu z obveznostjo ravnanja po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov.

(6)

Ta ukrep zagotavlja, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v celoti skladen z obveznostmi Eurosistema iz člena 11 PDEU, ki zahteva, da se zahteve glede varstva okolja vključijo v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, kar vključuje denarno politiko Unije. Podobno zagotavlja, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja skladen z obveznostjo Eurosistema iz člena 7 PDEU, ki od Unije zahteva, da skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti.

(7)

Eurosistem bi moral spremembo referenčne vrednosti dodelitve iz tega sklepa uporabiti pri poslih, ki se bodo poravnali 1. oktobra 2022 ali pozneje.

(8)

Zato je treba Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/948 (ECB/2016/16) (5) ustrezno spremeniti –