(1)

Pošten in pravičen prehod na podnebno nevtralno Unijo do leta 2050 je osrednjega pomena za evropski zeleni dogovor ter energetske in podnebne cilje EU za leto 2030. Zakonodajna svežnja za uresničitev evropskega zelenega dogovora, predstavljena julija in decembra 2021, sta močno osredotočena na obravnavanje energijske revščine in zaščito ranljivih skupin. Poleg tega je pri valu prenove (1), ki je pomembna pobuda za spodbuditev strukturne prenove zasebnih in javnih stavb, prav tako velik poudarek na obravnavanju energijske revščine. V zvezi s tem je Komisija predstavila pobudo o cenovno dostopnih stanovanjih, ki zajema prenovo 100 vzorčnih socialnih in cenovno dostopnih stanovanjskih okrožij, leta 2020 pa je bilo sprejeto priporočilo Komisije o energijski revščini (2), ki naj bi pripomoglo k odpravi energijske revščine „z odpravljanjem njenih temeljnih vzrokov“ in spodbudilo energijsko učinkovite strategije prenove, ki bodo izboljšale kakovost življenja državljanov EU.

(2)

Energijska revščina je tudi pojem, konsolidiran v zakonodajnem svežnju „Čista energija za vse Evropejce“, ki potrošnike postavlja v središče pravičnega energetskega prehoda in zagotavlja več ciljno usmerjenih ukrepov za odpravo posebnih ranljivosti z energetsko zakonodajo.

(3)

Dostop do energetskih storitev je bistvenega pomena za socialno vključenost. Evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, uvršča energijo med osnovne storitve (3), do katerih ima pravico dostopati vsakdo. Socialno ogroženi morajo biti deležni pomoči pri dostopu do teh storitev (4). Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (5) določa konkretne ukrepe za uresničitev 20 načel stebra, vključno s konkretnimi pobudami za leto 2022, ki bodo prav tako prispevale k boju proti energijski revščini.

(4)

Komisija je z objavo priporočila o energijski revščini in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije izpolnila tudi svojo obveznost zagotavljanja okvirnih smernic o ustreznih kazalnikih za merjenje energijske revščine in opredelitvi „velikega števila energijsko revnih gospodinjstev“, kot zahtevata Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju) in prenovljena direktiva o električni energiji. V priporočilu se poudarja tudi pomen politik, povezanih z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter dolgoročnimi strategijami prenove za reševanje teh težav. Skupina bo nadgradila delo foruma državljanov za energijo in evropske opazovalnice za energijsko revščino.

(5)

Standardne opredelitve energijske revščine in ranljivih odjemalcev so še v pripravi. Države članice zato določijo svoja lastna merila glede na nacionalni in lokalni okvir. Prizadevanja držav članic za zmanjšanje revščine na splošno veljajo za enako dragocena. Smernice Komisije o energijski revščini (7) je treba upoštevati pri izvajanju in posodabljanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

(6)

Člen 28 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in člen 3(3) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) od držav članic zahtevata, da opredelijo koncept ranljivih odjemalcev, ki se lahko nanaša na energijsko revščino in med drugim lahko prepoveduje odklop električne energije tem odjemalcem v kritičnem obdobju. Koncept ranljivih odjemalcev lahko vključuje ravni dohodkov, delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, energijsko učinkovitost stanovanj, kritično odvisnost od električne opreme iz zdravstvenih razlogov, starost ali druga merila. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zaščitijo odjemalce, in zagotoviti zlasti ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev.

(7)

Tudi člen 29 prenovljene direktive o električni energiji (Direktiva (EU) 2019/944) od držav članic zahteva, da ocenijo število energijsko revnih gospodinjstev, pri čemer je navedeno, da morajo določiti in objaviti merila, na katerih temelji ta ocena. V primeru velikega števila takih gospodinjstev morajo države članice v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte vključiti okvirni cilj za zmanjšanje energijske revščine, določiti časovni okvir in predstaviti ustrezne politike in meritve. Nato morajo v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov Komisiji poročati o vsakem napredku pri doseganju cilja zmanjšanja števila energijsko revnih gospodinjstev. Podobno člen 3(4) Direktive 2009/73/ES od držav članic zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo energijske revščine.

(8)

Vse pobude v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ za izvajanje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 so bile dosledno zasnovane za doseganje sinergij, ublažitev morebitnih negativnih distribucijskih učinkov, tudi med državami članicami, zlasti za najranljivejše in energijsko revne (predlog za prenovitev direktive o energetski učinkovitosti, predlog za Socialni sklad za podnebje, predlog za prenovitev direktive o obdavčitvi energije, predlog za prenovitev direktive o energetski učinkovitosti stavb, sveženj o vodiku in razogljičenju plina, predlog priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost). Da bi zagotovila čim večjo podporo državam članicam, je Komisija sprejela priporočilo (10) s smernicami in primeri za izvajanje načela „energijske učinkovitost na prvem mestu“ pri odločanju v energetskem sektorju in širše.

(9)

Izmenjava najboljših praks in boljše usklajevanje ukrepov politike za podporo gospodinjstvom, ki so ranljiva, finančno šibka ali jih je prizadela energijska revščina, med državami članicami, drugim sodelujočimi deležniki in Komisijo sta ključnega pomena pri krepitvi prizadevanj in zavez za uresničitev poštenega in pravičnega evropskega zelenega dogovora. Zato bi bilo treba ustanoviti usklajevalno skupino za energijsko revščino in ranljive odjemalce.

(10)

Splošna naloga usklajevalne skupine za energijsko revščino in ranljive odjemalce bi morala biti, da Komisiji in državam članicam zagotovi potrebno strokovno znanje na področju politik za pobude, katerih cilj je opredeliti, podpreti in zaščititi najranljivejše odjemalce, hkrati pa ohraniti in okrepiti dobro delovanje notranjega energetskega trga. Usklajevalna skupina bi se morala – zlasti kar zadeva vpliv politik na ranljiva gospodinjstva in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter vlogo socialnih politik pri odpravljanju energijske revščine – povezati z ustreznimi pripravljalnimi telesi Sveta, kot je Odbor za socialno zaščito.

(11)

Skupina bi morala biti sestavljena iz pristojnih organov držav članic. Za člane skupine bi bilo treba določiti pravila o razkrivanju informacij –